Vse je v denarju...

Biblioblog, 22. junij 2016 ― V prejšnjem prispevku sem se morda res preveč osredotočil na DBL. DBL je imel v letu 2015 345 članov (Poročilo DBL)Na AJPES je dostopno bolj podrobno Poročilo o poslovanju s pojasnili (potrebna je brezplačna registracija).Prihodki od članarin 6.615,00Odvod članarine na ZBDS 4.949,00Kar pomeni, da je za svoje delovanje (poštnina, računovodstvo, potni stroški,...) potrošil 1.800,89.To se seveda niti v sanjah ne more primerjati s sorodnimi strokovnimi društvi. Ves denar gre za delovanje ZBDS.Tam pa je zgodba povsem drugačna: Celotni prihodki iz dejavnosti društva 133.130,37 € (od tega dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev 75.100, od tega za revijo Knjižnica Min. za kulturo 12.000,00). Članarine in prispevki članov 17.533Od zanimivih odhodkov naj za zdaj omenim le: Licenca EBSCO 21.709,79Morda za primerjavo še poročilo Združenja slovenskih splošnih knjižnic: skupaj prihodki: 108.304 (od tega dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev 30.000). Članarine in prispevki članov 64.800.Pa naj še kdo naj reče, da ni denarja v knjižničarstvu... Kmalu bom poskusil narediti bolj podrobno vizualno analizo. Če pa ima še kdo kakšno vprašanje glede denarja, ga lahko pošljete na info@biblioblog.si pa bomo skupaj poskusili priti stvarem do dna.

Dela se, da se kaj naredi!

Biblioblog, 10. junij 2016 ― Pred šestimi leti sem se, kot sveže zaposleni v (visokošolski) knjižnici, včlanil v lokalno Društvo bibliotekarjev Ljubljana. Hitro sem ugotovil, da se na sestankih (ki jih večinoma sploh ni bilo), govorijo same floskule in so popolna izguba časa. Ko se je izvolilo novo vodstvo, sem bil zelo dejaven, pomagal sem dobiti novega brezplačnega ponudnika spletnega prostora, pomagal sem postaviti novo spletno stran DBL in se dogovoril tudi za oblikovanje novega logotipa. Postavil sem tudi Facebook (še vedno javna skupina namesto strani) in Twitter profil (zadnja objava 6. marec 2014). Udeležil sem se več konferenc ZBDS. Pred dvema letoma sem celo sodeloval s prispevkom in delavnicami. Za stroko sem naredil precej stvari, ki so vidne še danes.Kmalu sem opazil težave: Zaradi pomanjkanja obveščanja javnosti ob občnem zboru ter vsesplošnega pomanjkanja novic na spletni strani sem po dveh letih (pred 4 leti) prekinil sodelovanje z DBL. Uporabljala se je neka mailing lista, za katero nihče ne ve, kdo jo upravlja, kje se prijaviš in kako odjaviš. Upal sem, da se bodo stvari premaknile na bolje. Pa se niso! Mislil sem, da je bila težava v tem, da novice niso prihajale v javnost zaradi tega, ker ni bilo možnosti. Te možnosti sem jim pomagal ustvariti, novic in informacij o delovanju pa še vedno ni!Članstvo v društvu mi v teh letih pri mojem strokovnem razvoju ni popolnoma nič koristilo. Do "strokovnih" bibliotekarskih društev sem tako v zadnjih 4 letih ostal neopredeljen, njihovo "delo" sem ignoriral. A v tem času sem opazil, da takšno delovanje ne more koristiti nobenemu v stroki!V zadnjih 6. letih nisem slišal ničesar o povezovanju, nobenega vabila na kakšne zanimive in koristne dejavnosti nisem dobil. Kje so debate o katalogu, ki je star 30 let, pomanjkljiv, nima nobenih modernih funkcij in sploh ni uporaben in uporabniku prijazen? UDK? Makerspace, 3D tiskalnikih, multimedijskih video studiih? Zaposlovanju? Zvočne knjige? Mednarodno sodelovanje? Repozitoriji, Open access? Ne sam

Komu služi ZBDS?

Biblioblog, 7. junij 2016 ― Ob obisku zadnjega srečanja ZBDS sem izgubil vsakršno iluzijo, da osrednje bibliotekarsko združenje dejansko dela v korist nas, knjižničarjev. Še manj pa dela v korist uporabnikov knjižnic.Da bi se zares prepričal, sem predsednico ZBDS, dr. Sabino Fras Popovič 25. 4. zaprosil za vpogled v zapisnike organov zveze.Predsednica mi je takoj napisala: "v skladu s statutom so te informacije dostopne članom ZBDS." Zapisnikov še nisem videl.Gre za očitno kršitev 111. ter 113. člena statuta ZBDS.Statut nikjer ne omejejuje dostopnost na člane - VSA javnost ima pravico do zapisnikov VSEH organov zveze (Seje Občnega zbora so sicer edine dostopne na spletu, Seje Upravnega odbora, Seje Strokovnega odbora). Glede pravice do zapisnikov sekcij je sicer situacija malo bolj meglena (sekcije so delovna telesa in v Statutu niso našteti kot organi), a sem prepričan, da je potrebno posredovati tudi te, saj gre za delovanje Zveze.Vendar sem po hitrem iskanju po pravilnikih društev našel člen Pravil Društev bibliotekarjev Ljubljana, ki v 9. in 10. členu nespodobno omejuje pogled v zapisnike samo na člane društva. So predsednici preveč (narobe) prišepetovali iz DBL? Je zamešala osnovne dokumente? Je lagala?S tem je po mojem mnenju predsednica zagotovo kršila tudi 3., 5., 6., 8. in 9. člen etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev.Dolgoletni član DBL me je opozoril, da lahko Formalno, po dikciji 63. člena Statuta ZBDS, sproži postopek pred Častnim razsodiščem le član ali organ zveze. Nisem ne eno ne drugo. Člani zveze so trenutno samo področna društva, npr. DBL, fizične osebe pa ne. Posamezniki smo lahko le člani področnih društev. Ista omejitev velja tudi za nekatere druge formalne poti (npr. predlogi za nekatera priznanja). To pomeni, da si uporabniki knjižnic sploh ne morejo pomagati z etičnim kodeksom in da častno razsodišče deluje popolnoma drugače kot v primerljivih združenjih (npr. Novinarsko častno razsodišče) Seveda tudi častna razsodišča "področnih društev" rešujejo le "na podlagi
Mnenja o novi bibliotekarski zakonodaji

Mnenja o novi bibliotekarski zakonodaji

Biblioblog, 20. maj 2016 ― Na spletni strani ZBDS je dosegljivo mnenje, ki ga je podala ZBDS. Iz vsebine: "V vodstvu Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (v nadaljevanju ZBDS) se zavedamo, da so mnenja med člani društev o različnih predlogih zakonskih in podzakonskih sprememb različna in jih ne moremo umestiti na enotni imenovalec." "Na naslov ZBDS smo prejeli sedem pripomb,..." "Posamezna mnenja, ki smo jih prejeli, dvomijo o ustrezno umeščeni strokovni ambicioznosti, ki jo prinaša predlog Pravilnika in se ne strinjajo s tako zastavljenim spodbujanjem strokovne odličnosti (npr. pogoj za napredovanje v višji naziv vezan na avtorske objave). S takšnimi stališči se v vodstvu ZBDS ne moremo strinjati in jih kot tako oblikovane ne moremo posredovati naprej." "Pri pregledu osnutka besedila ugotavljamo, da za razliko od doslej veljavnega Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, ne predvideva pridobivanja točk glede na število let dela na posameznem področju. To pozdravljamo, saj je na to vezano že napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede."  "Ob pregledu osnutka besedila Pravilnika so se nam odprla naslednja vprašanja, kjer pa nimamo konkretnih rešitev." "V ZBDS imamo žal tudi takšne primere, ko strokovni kolegi prevzamejo funkcije, v štiriletnem mandatu pa skličejo en sestanek in/ali posredujejo en predlogza izvedbo programa ali oddajo poročilo. To vsekakor ni delo na štiriletnem programu."  Dostopne pa so tudi Pripombe DBL.Iz vsebine: "pozdravljamo spremembe" "Predlagamo, da se uveljavljeno število let delovnih izkušenj potrebnih za napredovanje (5-10-15) ne spreminja." Opazil sem, da so mnenja različna, poudarki so na drugih mestih. Je kdo opazil še kakšno javno objavljeno mnenje? 

Zakaj bi delali z ZBDS? Raje delajte sami!

Biblioblog, 25. april 2016 ― Na "strokovni" razpravi Naše knjižničarstvo, ki jo je ta četrtek ob neprimerni uri organiziralo Društvo Bibliotekarjev Ljubljana (DBL), je sodelovala tudi predsednica Zveze bibliotekarskih društev (ZBDS) dr. Sabina Fras Popović.Razprava je bila zelo raznovrstna in na trenutke komična, ključne stavke sem objavil na Twitterju (seznam je v obratnem vrstnem redu - berite ga od spodaj navzgor):#Našeknjižničarstvo Tweets!function(d,s,id){var js,fjs=d.getElementsByTagName(s)[0],p=/^http:/.test(d.location)?'http':'https';if(!d.getElementById(id)){js=d.createElement(s);js.id=id;js.src=p+"://platform.twitter.com/widgets.js";fjs.parentNode.insertBefore(js,fjs);}}(document,"script","twitter-wjs");Zame je večina teh izjav žalitev strokovnega dela knjižničarjev.Za mlajše knjižničarje, ki vstopajo v stroko, regijsko razdrobljena knjižničarska društva s posebno krovno organizacijo zagotovo niso zanimiva, saj nimajo od članstva prav ničesar.Ko je predsednica DBL pozvala občinstvo, naj povemo, kje nas čevelj žuli, sem predstavil nekaj mojih misli o delovanju ZBDS: Komunikacija ZBDS je porazna. Če bi kdo slučajno želel postati nov član, ga spletna stran ZBDS od tega takoj odvrne. Najnovejši zapisniki sej UO, sekcij in strokovnega odbora so iz leta 2012, nekateri celo z letnico 2008.  Koledar nima nobenih dogodkov. V javnosti se ZBDS sploh ne oglaša.  Pri najavljeni stavki knjižničarjev se je objavilo le nek (medel) dopis.  Tudi direktor neke velike ljubljanske knjižnice je ugotovil, da nima nobenih koristi od članstva. Pa se mu sploh ni odgovorilo. Sekcija za promocijo in marketing pa sploh nima članov! Plan ZBDS je pravzaprav copy paste iz leta v leto (od leta 2012 ni velike razlike med njimi). Torej se cilji ali ne dosegajo ali pa se ne določa novih. Spletne strani revije Knjižnica sta dve in nihče ne ve, katera je "uradna" ali posodobljena. Člani uredniškega odbora so napisani na več različnih koncih, celo z različnimi člani. Spletne strani posameznih društev in sekcij so š

Javna razprava - Predlog Pravilnika o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti

Biblioblog, 21. april 2016 ― V skladu z določili 29. in 39.b člena novega Zakona o knjižničarstvu je Ministrstvo za kulturo v predvidenem roku pripravilo predlog novega Pravilnika o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti, ki je z obrazložitvijo in spremljujočimi merili objavljen na e-upravi (Predlogi predpisov) in na spletni strani Ministrstva za kulturo na naslovu http://www.mk.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/predpisi_v_pripravi_2016/. Na podlagi pripravljenega predloga je zaželeno tvorno sodelovanje strokovne in druge zainteresirane javnosti, morebitne konstruktivne odzive pričakujejo do 19. maja 2016. Društva kot samostojne pravne osebe seveda lahko posreduje svoja stališča neposredno na ministrstvo, vsi ostali, ki smo povezani pod ZBDS in želimo sodelovati, pa posredujmo svoja stališča pisno na naslov ZBDS (elektronski naslov info@zbds-zveza.si) do 6. maja 2016. Seja Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost, ki bo prvi pretresel in obravnaval prispele predloge, bo že 9. maja in prav je, da imamo knjižničarji do takrat že vsaj do neke mere usklajena in izoblikovana stališča. Vabljeni k sodelovanju!

Strokovna razprava Naše knjižničarstvo

Biblioblog, 6. april 2016 ― Društvo bibliotekarjev Ljubljana prireja strokovno srečanje “Naše knjižničarstvo.” Geslo knjižničarske krovne organizacije, Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, je “Zakaj Bi Delali Sami – raje delajte z nami,” zato vas vse vljudno vabimo na strokovno razpravo o razvoju knjižničarstva in programu ZBDS. Uvodoma bo predsednica ZBDS dr. Sabina Fras Popović predstavila program ZBDS za letošnje leto in v razpravo ponudila izhodišča za nadaljnje delo. V nadaljevanju pa ste prav vsi vabljeni k izmenjavi mnenj in idej za naše prohodnje aktivnosti. Morebitna vprašanja lahko pošljete tudi v naprej preko e-pošte info@dbl-drustvo.si.Srečanje bo v četrtek, 21. aprila 2016 ob 13. uri, v Trubarjevi hiši literature (Stritarjeva ulica 7, Ljubljana).Kotizacije ni. Zaradi lažje organizacije dogodko pa prosimo za spletno prijavo preko spletnega obrazca. Povzeto s spletne strani DBL.

Proti internetni nepismenosti ali Internet ne more nadomestiti knjižnic

Biblioblog, 1. februar 2016 ― Med knjižničarji je zaokrožil članek Darje Kocbek Internet ne more nadomestiti knjižnic (Mladina, 28. 1. 2016)Domnevam, da je bil večini knjižničarjev naslov tako všeč, da so ga širili naprej, češ "Končno tudi v časopisih priznavajo, kako pomembni smo knjižničarji!"Nisem pa zasledil nobenega vsebinskega komentarja s strani knjižničarjev. Članek se mi namreč zdi popolnoma brez smisla, poln puhlic ter napačnih dejstev.Članek je prevod gostujočega mnenja Manfreda Schneiderja, profesorja nemške literature na Univerzi v Bochumu v nekem švicarskem dnevniku. Google Translate mi pove, da je naslov, ki je tako všečen slovenskim knjižničarjem, pravzaprav narobe preveden. Glasiti bi se moral: "Proti internetni nepismenosti". To pa je problem, ki se ga moramo slovenski knjižničarji lotiti tudi pri nas samih in nato tudi v družbi. Zadnji stavek ne omenja knjižnic ampak pismenost: "Proti kibernetskemu analfabetizmu se je treba odločno boriti." Vsak knjižničar, ki je delil članek naprej, bi se moral najprej pri sebi zamisliti, kaj je naredil za zmanjšanje internetne nepismenosti?Tri povezave v članku vodijo na članke istega avtorja. Kaj že znanstveniki menijo o samocitatih? Citat, ki pa žal ni opremljen s povezavo, pa sem našel v odličnem članku iz leta 2013, ki govori o nujni preobrazbi knjižničarstva v informacijski dobi. G. Schneider ga je očitno narobe razumel. Slovenski knjižničarji imamo podobno polna usta sprememb, a do dejanskih sprememb v slovenskem knjižničarstvu žal nikoli ne pridemo.Mene je najbolj zmotilo, da avtor sploh ne ve, kako deluje Wikipedija. Govori o tem, da se bomo skesano "vračali k materialnim nosilcem podatkov in oprijemljivim informacijskim sistemom, ki so še vedno osnova vsega znanja", za kar pa ne poda niti enega konkretnega dokaza ali vira. Poudarja, da "neštete povezave v spletni enciklopediji Wikipedija čez čas ne delujejo več." Tisti, ki jo uporabljamo, vemo, da Wikipedija ni Internetni arhiv! Kaj pa knjižničarji delamo glede tega? Je Spletni arhi
Statistika Bibliobloga

Statistika Bibliobloga

Biblioblog, 27. januar 2016 ― Dne 23. januarja 2016 se je v prostorih Centralne ekonomske knjižnice, Univerze v Ljubljani odvijalo strokovno srečanje Društva bibliotekarjev Ljubljana, na temo Pisana beseda v knjižničarstvu. Zadnji prispevek na srečanju, je vseboval predstavitev Bibliobloga.  Če si ogledamo povprečni obisk za obdobje enega leta.  Dnevno nas  v povprečju obišče 16 bralcev, ta številka v obdobju enega tedna v povprečju znaša malo več kot 200, v obdobju enega meseca pa dosežemo rezultat 620 bralcev. Po starostnih skupinah prevladujejo bralci med 25-34. letom. Gre za mlade aktivne knjižničarje. Visok delež med 18 in 24. letom lahko pripišemo študentski populaciji. Najmanj pa je bralcev po 65 letu starosti. Predvidevamo, da gre tu že za upokojene knjižničarje, ki tudi na splošno niso veliko spletno aktivni.  Razmerje med ženskim in moškim bralstvom je približno 50/50 %.  Če pogledamo kakšen je svetovni zemljevid rednih bralcev našega bloga.  Največ bralcev seveda prihaja iz Slovenije. Teh je sicer nekaj manj kot 1000, kar predstavlja ca. 93%. Sledijo bralci iz Hrvaške, berejo pa nas tudi Nemci, Španci, Italijani in Britanci.  V Sloveniji nas največ berejo v Ljubljani. Malo več kot 500 rednih bralcev. Sledi Maribor s približno 140 bralci, nato pa še Celje in Kranj, ter preostali manjši kraji.  Glede na obisk med rednimi bralci in bralci, ki prihajajo na Biblioblog kot novi smo v letih obstoja vzpostavili razmerje približno 50% / 50% . Torej v lanskem letu smo na približno 500 že obstoječih stalnih bralcev, pridobili še 500 novih, ki so nas obiskali prvič. Naši cilj in vizija bodo še naprej ostali enaki. Želimo si vzpostaviti najbolj obiskano spletno mesto, kjer se bodo zbirala strokovna mnenja ter komentarji vseh, ki so zainteresirani za razvoj knjižničarstva v Sloveniji in svetu. Zato vas ponovno vabimo k komentiranju naših objav ter s tem k vzpostavljanju konstruktivnega diskurza med stanovskimi kolegi.

Pisana beseda v knjižničarstvu

Biblioblog, 26. januar 2016 ― Dne 23. januarja 2016 se je v prostorih Centralne ekonomske knjižnice, Univerze v Ljubljani odvijalo strokovno srečanje Društva bibliotekarjev Ljubljana, na temo Pisana beseda v knjižničarstvu. Glavni namen srečanja je bil, spodbuda k objavljanju informacij o dejavnostih v knjižnicah in stroki. Prvo predavanje o pisanju strokovnih prispevkov je vodila ga. Melita Ambrožič. Melita Ambrožič: Strokovni prispevki – kdo, kdaj, zakaj, kako … Čeprav je za pisanje strokovnega besedila primeren vsak, pri piscih besedil pogosto prihaja do samorefleksije in občutka izpostavljanja. Prispevki pomenijo način komuniciranja, razvoj veščin pisnega izražanja ter spodbujajo razmislek in razpravo o določenem strokovnem vprašanju. Pri pisanju ne smemo dopustiti, da bi pred veseljem do pisanja prevladale habilitacije in seštevanje točk. V pomoč kdaj pisati, nam je tudi lahko spremljanje medijev, kdaj se knjižnice pojavljajo v njih. Pomembno je, da se vnaprej odločimo, ali bomo pisali znanstveni ali strokovni članek, ter temu ustrezno prilagodimo tudi samo strukturo članka. Pozorni moramo biti na zgradbo, strukturo prispevka, sestavne dele, znanstveno opremo (citiranje, opombe, reference, …), način predstavitve podatkov, povzetke, priloge, spoštovanje avtorskih pravic, jezikovno pravilnost in terminološko ustreznost. Janez Jug: Tipologija dokumentov v luči raziskovalne dejavnosti in v luči Meril za ocenjevanje strokovne usposobljenosti Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti Sistem tipologiranja dokumentov obstaja že od maja 1996. Pred tem je od začetkov COBISSa Univerza v Mariboru uporabljala svojo bibliografijo, Univerza v Ljubljani pa je vodila poročila o delu. Poleg člankov in monografij so kasneje v tipologijo vključili še izvedena dela oz. t. i. dogodke. Trenutno v bazi SICRIS razvijajo prototipno orodje za izpise za potrebe habilitacij. Pri projektu trenutno že sodelujejo Univerza na Primorskem, Fakulteta za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani in
"Novi" Zakon o knjižničarstvu

"Novi" Zakon o knjižničarstvu

Biblioblog, 4. december 2015 ― Po dolgotrajnem valjanju v predalih, prekladanju z mize na mizo in z ministrstva na ministrstvo, pingpongu med zainteresiranimi in strokovnimi javnostmi, bolj ali manj uspešnimi javnimi predstavitvami in prav takimi razpravami, kjer tudi knjižničarji nismo bili prav usklajenih idej in želja . . . se je končno rodil in prikobacal na ta neprijazni svet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 92/2015, str. 10396-10401, z dne 4. 12. 2015, sprejet 24.11.2015), ki naj bi vsaj nekoliko omilil pomanjkljivosti in delno zastarelost doslej veljavnega zakona, ki je samo teden pred tem dopolnil 14 let bivanja med nami (datum začetka veljavnosti 23.11.2001). Najlepša hvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli k njegovemu nastanku! V zakonu je nekaj zanimivih novosti, preletite ga, če ga že nočete prebrati. Odslej nam bo hočeš nočeš krojil knjižnični vsakdan.

DELOVNO MESTO - Samostojni strokovni delavec v knjižnici Oddelka za umetnostno zgodovino (šifra DM J017104) - MŽ

Biblioblog, 30. september 2015 ― Podatki o prostem delovnem mestu oz. vrsti dela številka MH10114Naziv delodajalca UNIVERZA V LJUBLJANI, FILOZOFSKA FAKULTETANaslov delodajalca Aškerčeva cesta 2 , 1000 LJUBLJANANaziv delovnega mesta oziroma dela SAMOSTOJNI STROKOVNI DELAVEC V KNJIŽNICI ODDELKA ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO (ŠIFRA DM J017104) - M/ŽOpis del in nalog KATALOGIZACIJA GRADIVA V COBISS (FORMALNA IN VSEBINSKA OBDELAVA), KLASIFICIRANJE, NAROČANJE IN PRIDOBIVANJE GRADIVA, ZBIRANJE STATISTIČNIH PODATKOV, IZPOSOJA GRADIVA, INFORMACIJSKO DELO, VPIS ČLANOV IN AŽURIRANJA BAZE PODATKOV UPORABNIKOV, DELO V DELOVNIH SKUPINAH OHK, DRUGE REDNE IN IZREDNE NALOGE Upravna enota delovnega mesta oziroma dela LJUBLJANA Izobrazba visokošolska 2.stopnje, visokošolska univerzitetna (prejšnja) ipd., Umetnostna zgodovina, slikarstvo, kiparstvo Trajanje zaposlitve Nedoločen čas Delovni čas skrajšan delovni čas: 20 ur na teden Delovne izkušnje 2 leti Znanje jezikov angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro Računalniška znanja urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno Drugi pogoji univerzitetna izobrazba umetnostnozgodovinske (uni.dipl. umetnostni zgodovina) ali druge humanistične ali družboslovne smeri, bibliotekarski izpit, dovoljenje za vzajemno katalogizacijo v Cobbis 3 (dovoljenje A+B1+B2+C), aktivno znanje angleškega jezika in pasivno znanje vsaj enega svetovnega jezika, splošna računalniška znanja in poznavanje dela z informacijskimi viri in bazami podatkov, sposobnost timskega dela, samoiniciativnost, kreativnost, organizacijske in komunikacijske sposobnosti. Prijava je mogoča do 30.9.2015 Način prijave kandidatov kandidati naj pošljejo vlogo po pošti Poskusno delo 3 mesece

Mestna knjižnica Kranj še brez direktorja

Biblioblog, 28. september 2015 ― Na sredini seji kranjski mestni svetniki niso dali soglasja k imenovanju Petre Kejžar Puhar za direktorico Mestne knjižnice Kranj, razpis pa bodo v kratkem ponovili.»Za tako pomemben javni zavod kot je knjižnica, ki ima štirideset zaposlenih in 1,2 milijona proračuna, potrebujemo nekoga z več vodstvenimi izkušnjami. Zato se je večina svetnikov tudi odločila, da bi morali razpis ponoviti in poskušali dobiti direktorja ali direktorico z več izkušnjami in vodstvenimi kompetencami,« je po seji povedal župan Boštjan TrilarGorenjski glas, 26. 09. 2015Iz časopisa Delo:Na razpis za direktorja je prispelo pet prijav, med njimi direktorja Viljema Lebana, ki vodi osrednjo kranjsko knjižnico deseto leto. Vendar je svet zavoda je že maja izbral Puhar Kejžarjevo, ki ima tudi podporo zaposlenih. Strokovni svet, ki ga vodi direktor Knjižnice Ivana Tavčarja v Škofji Loki Matjaž Eržen, julija podal negativno mnenje, ker da kandidatka nima ustreznih kvalifikacij in izkušenj (končano ima fakulteto za organizacijo dela, zahtevana pa je bila univerzitetna izobrazba družboslovne ali humanistične smeri). Negativnemu mnenju so v svetu zavoda (predsednica Smiljana Vončina Slavec, univ.dipl. matematik) oporekali, komisija za volitve in imenovanja (kviaz) občine Kranj, ki jo vodi Beti Jenko (vodja kadrovske in pravne službe v družbi Hella Saturnus), pa je kandidatki prav tako dala negativno mnenje, saj iz razpoložljivih podatkov menda ni mogla ugotoviti vodstvenih sposobnosti. »Neprava« kandidatka za direktorico Mestne knjižnice Kranj  Svet zavoda izbral Petro Puhar Kejžar, strokovni svet in kviaz pa njenemu imenovanju nasprotujeta.Delo, 23.09.2015, (poudarke dodal MVI) Glej tudi: http://kr.trma.si/index.php?id=3860&nid=100
Pravo v dobi velikega podatkovja : ali lahko računalnik sodi bolje kot sodnik?

Pravo v dobi velikega podatkovja : ali lahko računalnik sodi bolje kot sodnik?

Biblioblog, 1. september 2015 ― Dne 31.8.2015 se je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani odvijal kolokvij na temo velikega podatkovja v sodstvu. Uvodni nagovor je vodil izr. prof. dr. Matjaž Jager (direktor Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani), katerega glavna misel je bila, da veliko podatkovje prinaša bolj humano reševanje sodnih problemov.   doc. dr. Aleš Završnik, Inštitut za kriminologijo: Uvod v kolokvij in predstavitev raziskave »Pravo v dobi velikih podatkov«  Veliko podatkovje ni nekaj novega. Evropska komisija je o njem podala mnenje, da smo priča novi industrijski revoluciji, za nove ideje in rešitve ali bolj natančno za napovedovanje prihodnjih dogodkov. Raziskovalni projekt »Pravo v dobi velikih podatkov« je v Sloveniji financiran s strani ARRS. G. Završnik je izpostavil pametna mesta, kjer državljani služijo kot senzorji, preko katerih se s pomočjo povezav na internet zbira podatke o njihovem vedenju. Podobno deluje tudi internet stvari, pri katerem je posamezna naprava (npr. hladilnik) povezana s spletom, preko katerega uporabnik dobi povratne informacije o možnih rešitvah. (npr. Zmanjkalo je masla, kupi ga!) Fascinantno je tudi dejstvo, da kar 70% vsega delovanja političnega sistema v ZDA opravljajo računalniki. Veliko podatkovje se uporablja na področjih kot so: nadzor javne porabe (npr. Supervizor), naročnine, ločitve, »off-line« trgovina, inteligentna video-analitika, povezana prodaja artiklov (ang. Guess), tarčni sistem (ang. Target), predvidevanje izbruhov pandemij, …  Novosti, ki jih veliko podatkovje prinaša so predvsem v napovedih, ali ritmičnih napovedovanjih in ponovni rabi podatkov. Odpira se tudi veliko tem za debato glede lastništva podatkov, varstva osebnih podatkov, varstva potrošnikov in varnosti podatkov.  Izzivi in tveganja nastopajo pri izgradnji algoritmov, diskriminaciji in družbenem sortiranju, nezaželeni asimetriji informacij. Ukvarjamo se z »algoritmično vojno« proti kriminaliteti, transparentnostjo odločanja ( računa
še novic