2. marca 1990 je bila v celjski knjižnici prvič izvedena predstava Pod Košatim očesom Alme M. Karlin

Kamra.si, 2. marec ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. marca 1990 je bila v celjski knjižnici prvič izvedena predstava Pod Košatim očesom Alme M. Karlin  V predstavi so nastopile: Uvodna napoved: Bojana RojcMe Ho - budističa redovnica: Sonja MlejnikKO - starejša žena: Mira FurlanTa - dekle iz čajnice: Lada Ščurek Uvodne besede je napisala: Božena OroženOblikovanje scene:  Božo Ščurek  Novelo Pod Košatim očesom je po prevodu Zdenke Serajnik dramatiziral Peter Simoniti. Od prve predstave, ki je bila v takratni Knjižnici Edvarda Kardelja Celje (Osrednji knjižnici Celje) je bilo odigranih več kot sedemdeset ponovitev.

1. marca 1740 je v Slovenj Gradcu umrl Franc Mihael Strauss, baročni slikar

Kamra.si, 1. marec ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. marca 1740 je v Slovenj Gradcu umrl Franc Mihael Strauss, baročni slikar. Rodil se je 11. septembra 1674 v Slovenj Gradcu.  Kje se je šolal in slikarsko izobraževal, ni znano, vsekakor je bil na tujem, ker se Straussovo ime prvič omenja v arhivih domačega mesta šele 1713. Od tedaj dalje je, se zdi, imel delavnico v Slov. Gradcu, odtod segal z delom tudi v Dravsko dolino (mecen vuzeniški nadžupnik Štefan Jamnik), Ptuj, Mekinje pri Kamniku in na avstr. zah. Štaj. (naklonjeni dekan F. Felber v Gross St. Florianu). Slikal je (v olju) oltarne kompozicije, krajine in portrete v baročnem stilu.

1. marca 1796 se je v Polhovem Gradcu rodil Gregor Rihar starejši, slovenski skladatelj in organist

Kamra.si, 1. marec ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. marca 1796 se je v Polhovem Gradcu rodil Gregor Rihar starejši, slovenski skladatelj in organist. Umrl je 24. julija 1863 v Ljubljani.  Osnovno glasbeno izobrazbo je dobil pri hišnem duhovniku polhograjske graščine. Leta 1825 je postal organist v ljubljanski stolnici, obenem je študiral bogoslovje in bil leta 1829 posvečen v duhovnika. Isto leto je postal zakristan v stolnici. Obe službi je opravljal z vnemo vse do svoje smrti. Bil je zelo plodovit skladatelj. Zložil je okoli 550 pesmi. Pri skladanju je znal ubrati tisto vižo, ki je ganila poslušalce in je všečna tudi danes. Ljudstvo je njegove pesmi sprejelo za svoje (tako rekoč so ponarodele). Nekatere najbolj znane: Vi oblaki ga rosite, Jezus je vstal od smrti, Zdrava Zemlje vse gospa, Ko zarja zjutraj se razgrinja, Slava Slovencem, Žalostni glas zvonov, Oda vinski trti. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Gregor_Rihar_starejši Priporočamo tudi: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi507766/ https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-M3QMYR5W/054e1338-684b-4816-9f90-2b8d77335c7d/PDF

29. februarja 1952 je v Ljubljani umrl Peter Loboda, kipar

Kamra.si, 29. februar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. februarja 1952 je v Ljubljani umrl Peter Loboda, kipar. Rodil se je v Domžalah 26. julija 1894 Po študiju na srednji tehnični v Ljubljani je nadaljeval na akademiji v Zagrebu, specializacijo kiparstva pa je leta 1927 opravil pri Ivanu Meštroviću, ko je dve leti delal v njegovem ateljeju. Ustvarjal je predvsem portrete (prestolonaslednika Petra) in nagrobne spomenike (mati z otrokom, Madona), sodeloval tudi pri spomeniku Franceta Prešerna v Kranju. Uvrščajo ga med vodilne iskalce novega kiparskega izraza v tridesetih letih prejšnjega stoletja na Slovenskem. https://revija.ognjisce.si/spominjamo-se/284-29-februar Priporočamo tudi: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi333102/ https://www.ng-slo.si/si/stalna-zbirka/od-1918-dalje/peter-loboda?tab=collections&authorId=512  

Razstava o Ignaciju Orožnu (1819 -1900) v šmarski knjižnici

Kamra.si, 28. februar ― Preteklo leto je minilo 200 let od rojstva, letos v aprilu pa bo minilo 120 let od smrti, zgodovinarja in duhovnika Ignacija Orožna, avtorja Celske kronike in enega izmed pionirjev zgodovinopisja v slovenskem jeziku. V torek, 3. marca 2020, ob 9, uri vas  Knjižnica Šmarje pri Jelšah vabi na predavanje in ogled razstave, ki jo je ob tej priložnosti pripravila Alenka Hren Medved iz Osrednje knjižnice Celje. Razstava bo na ogled v spodnji dvorani Kulturnega doma Šmarje pri Jelšah od 3. 3. 2020 so 10. 4. 2020. Vabljeni!

28. februarja sta se rodila Luka Dončić in Primož Peterka

Kamra.si, 28. februar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ... Luka je 201 cm visok profesionalni igralec košarke, ki lahko igra na različnih igralnih položajih. Prvenstveno je organizator, lahko je branilec, njegova višina pa mu omogoča igranje na položaju krila in celo krilnega centra, saj je dovolj visok in odličen skakalec. Tako lahko igra daleč od obroča kot tudi pod njim. Posledično ne nabira samo točk kot strelec. Rad je organizator akcij, ki deli asistence in obenem zbira skoke v igri blizu obroča. Vse to mu omogočajo njegova tehnika in znanje ter izvrsten pregled nad igro. Hvalijo ga kot vsestranskega košarkarja, izstopa pa po izrednem pregledu nad igro in dogajanjem v njej. Rojen je 28. februarja 1999. Že v njegovih najstniških letih so mu strokovnjaki priznavali, da je eden največjih slovenskih in evropskih talentov. Zelo mlad je zaigral za Real v močni španski ligi in tudi v najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju, Evroligi in v obeh še mladoleten osvajal posamične in klubske nagrade. Leta 2018 je postal dvanajsti slovenski košarkar izbran v ligo NBA. Zaradi svoje vsestranskosti in številnih odlik ga mediji opisujejo v samih superlativih. Leta 2020 je postal prvi Slovenec izbran v prvo postavo tekme vseh zvezd. Primož je slovenski smučarski skakalec. Peterka je začel skakati na skakalnici, ki stoji poleg šole v zanj domačih Moravčah, doma je bil vasi v Prikrnica, ki je manj kot 1 km oddaljena od Moravč.  V svetovnem pokalu je prvič nastopil 4. januarja 1996 v Innsbrucku, kjer je nadomestil reprezentančnega kolega s preslabo formo. Že na prvi tekmi se je uvrstil na 8. mesto in sezono nadaljeval v še boljšem slogu. V poljskem središču Zakopane je prvič zmagal in podvig ponovil še v švedskem Falunu. Če bi v sezoni 1995/96 upoštevali samo rezultate od innsbruške tekme dalje, bi več točk v svetovnem pokalu osvojil le avstrijski as Andreas Goldberger.  Sezona 1996/97 je bila njegova najuspešnejša. Pod vodstvom reprezentančnega trenerja Jelka Grosa je zmagal na sedmih tekmah, bil

28. februarja sta se rodila Luka Dončić (1999-) in Primož Peterka (1979-)

Kamra.si, 28. februar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. februarja sta se rodila Luka Dončić (1999-) in Primož Peterka (1979-) Luka, rojen 28. februarja 1999,  je 201 cm visok profesionalni igralec košarke, ki lahko igra na različnih igralnih položajih. Prvenstveno je organizator, lahko je branilec, njegova višina pa mu omogoča igranje na položaju krila in celo krilnega centra, saj je dovolj visok in odličen skakalec. Tako lahko igra daleč od obroča kot tudi pod njim. Posledično ne nabira samo točk kot strelec. Rad je organizator akcij, ki deli asistence in obenem zbira skoke v igri blizu obroča. Vse to mu omogočajo njegova tehnika in znanje ter izvrsten pregled nad igro. Hvalijo ga kot vsestranskega košarkarja, izstopa pa po izrednem pregledu nad igro in dogajanjem v njej.   Že v njegovih najstniških letih so mu strokovnjaki priznavali, da je eden največjih slovenskih in evropskih talentov. Zelo mlad je zaigral za Real v močni španski ligi in tudi v najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju, Evroligi in v obeh še mladoleten osvajal posamične in klubske nagrade. Leta 2018 je postal dvanajsti slovenski košarkar izbran v ligo NBA. Zaradi svoje vsestranskosti in številnih odlik ga mediji opisujejo v samih superlativih. Leta 2020 je postal prvi Slovenec izbran v prvo postavo tekme vseh zvezd. Primož, rojen 28. februarja 1979, je slovenski smučarski skakalec. Peterka je začel skakati na skakalnici, ki stoji poleg šole v zanj domačih Moravčah, doma je bil vasi v Prikrnica, ki je manj kot 1 km oddaljena od Moravč.  V svetovnem pokalu je prvič nastopil 4. januarja 1996 v Innsbrucku, kjer je nadomestil reprezentančnega kolega s preslabo formo. Že na prvi tekmi se je uvrstil na 8. mesto in sezono nadaljeval v še boljšem slogu. V poljskem središču Zakopane je prvič zmagal in podvig ponovil še v švedskem Falunu. Če bi v sezoni 1995/96 upoštevali samo rezultate od innsbruške tekme dalje, bi več točk v svetovnem pokalu osvojil le avstrijski as Andreas Goldberger.  Sezona 1996/97 je bila njeg

27. februar 1960 - prvo Ptujsko kurentovanje

Kamra.si, 27. februar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...Na pustno soboto, 27. februarja 1960, kmalu po tretji uri popoldan je bilo na Ptuju izvedeno prvo Ptujsko kurentovanje.  Pripravilo ga je Zgodovinsko društvo Ptuj skupaj z etnografsko skupino iz Markovcev. Karnevalsko ceremonijo je vodil Lojze Simonič, predsednik TVD Partizan iz Markovcev. Trg mladinskih delovnih brigad (danes Mestni trg), Titov trg (danes tržnica) in vse glavne ptujske ulice je napolnilo okoli 5.000 ljudi, dogajanje je snemala tudi RTV Ljubljana.  Na čelu pustne povorke so plesali kopjaši ob spremstvu domače godbe, sledili so jim orači, rusa, medved, vile, piceki in kurenti. Na tržnici je bila postavljena improvizirana kmečka domačija, na pragu katere je stala gospodinja, ki si je ogledovala pustne šeme. 60-članska folklorna skupina iz Markovcev je gledalcem prikazala pustne igre: kopjašem, ki so metali kopja visoko v zrak, sta zaigrala godca, orači so peli in orali, kurenti so neutrudno zvonili, tekali okrog gledalcev in se z njimi rokovali, vile so prepevale in želele ljudem veliko dobrega... Napovedovalec je po zvočniku pojasneval početje mask in govoril o izvoru kurenta in drugih mask. Snemalec RTV Ljubljana je po navodilih režiserja Franja Žižka iz vseh strani snemal prizorišče dogajanja. Zamisel o organiziranem kurentovanju modernega časa sega v petdeseta leta dvajsetega stoletja. Takrat se je Dragu Haslu, ravnatelju Študijske knjižnice v Ptuju, etnologinji in umetnostni zgodovinarki dr. Štefki Cobelj ter drugim porodila ideja, da bi na Ptuju vsako leto organizirali večjo pustno prireditev, s katero bi preprečili izumiranje še obstoječih pustnih običajev. Prireditev etnografskega značaja so poimenovali Ptujsko kurentovanje, po kurentu, najbolj znani maski Ptujskega polja. Več o ptujski pustni dediščini se lahko poučite v digitalni zbirki Pustni liki Ptuja in okolice. (Pripravila: Melita Zmazek)    

Literarni večer z Mitjem Čandrom

Kamra.si, 27. februar ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vas v četrtek, 5. marca 2020, ob 19. uri vabi na literarni večer z Mitjem Čandrom, ki bo predstavil svoj roman Slepec.Roman govori o slabovidnem moškem srednjih let, intelektualcu, ki se poda v politiko. Slepota kmalu postane večplastna. Čander s svojim literarnim protagonistom na kritičen in humoren način utira pot političnemu romanu, ki je redkost v sodobni slovenski literaturi. Z avtorjem se bo pogovarjal Orlando Uršič, urednik založbe Litera.    

Pod svinčenim nebom

Kamra.si, 24. februar ― Bralna akcija, s katero se letos želimo spomniti 100-letnice požiga Narodnega doma v Trstu in 90-letnice ustrelitve bazoviških junakov. Knjige si lahko izposodile v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, v Knjižnici D. Feigla v Gorici, v Knjižnici Pinka Tomažiča in tovarišev na Opčinah, v Občinski knjižici v Saležu, v Pahorjevi knjižnici na Proseku, v Osrednji knjižnici S. Vilharja v Kopru/Biblioteca centrale S. Vilhar di Capodistria, v Kosovelovi knjižniciv Sežani in v Mestni knjižnici Izola/Biblioteca civica Isola

22. februarja 1987 je v umrl Franjo Dominko, slovenski fizik in astronom

Kamra.si, 21. februar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. februarja 1987 je v Ljubljani umrl Franjo Dominko, slovenski fizik in astronom. Rodil se je 26. julija 1903 v Vodnjanu pri Pulju. Dominko je študiral fiziko na Univerzi v Bologni in tu leta 1929 doktoriral. Za svoje delo je prejel visoko nagrado te univerze. Prve strokovne članke je leta 1931 objavil v astronomski reviji Coelum. V letih od 1927 do 1930 je bil predsednik slovenskega dijaškega društva Adrija; do 1931 je bil pomočnik na astronomskem inštitutu v Bologni, leta 1932 je prišel v Jugoslavijo. Od leta 1932 do 1938 je delal v Astronomskem observatoriju v Beogradu (AOB) kot pomočnik opazovalec. V tem času je objavil strokovne članke v publikaciji observatorija Godišnjak našeg neba (1934 do 1938). Bil je med ustanovitelji jugoslovanskega astronomskega društva in (1935 do 1940) sourednik poljudnoznanstvene revije Saturn. Od leta 1938 je bil znanstveni sodelavec na observatoriju v Beogradu in profesor na beograjskih gimnazijah, 1941 do 1942 je bil v gestapovskem zaporu in taborišču na Banjici. Po osvoboditvi Beograda leta 1944 se je prijavil v 5. udarno krajiško divizijo, pozneje pa v brigado Italia ter sodeloval v bojih na sremski fronti. Leta 1946 je postal astronomski opazovalec in leta 1947 znanstveni sodelavec pri AOB. Ob ustanovitvi stolice za astronomijo leta 1948 na Univerzi v Ljubljani je bil izvoljen za izrednega profesorja. Ustanovil je Astronomsko-geofizikalni observatorij AGO s potresno postajo na Golovcu v Ljubljani. Skupaj z Vladom Ribaričem je usmerjal razvoj seizmologije pri nas in si prizadeval za upoštevanje njenih izsledkov pri gradnjah; tako je SRS še pred skopskim potresom izdelala pravilnik o varnejši gradnji. Vodil je strokovno skupino, ki je po večletnih meritvah določila vrednosti astronomskih parametrov observatorija (astronomsko dolžino, širino in smer poldnevnika (meridijana)). Bil je pobudnik češko-jugoslovanskega projekta gradnje Observatorija na Hvaru.

20. februarja 2019 je umrla Alma Butia, slovenska atletinja

Kamra.si, 20. februar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. februarja 2019 je v Zagrebu umrla  Alma Butia, slovenska atletinja.  Rodila se je 9. februarja 1929 na Teharjah. Rodila se je na Teharjah očetu Matu Butia, državnemu uradniku in materi Minki, rojeni Zupanc. Svojo športno pot je začela pri športnem klubu Svoboda Teharje, atletskem klubu Teharje, kasneje pa je prestopila v atletski klub Kladivar Celje, kjer je imela boljše pogoje za trening in se je njena športna kariera strmo vzpenjala. 
še novic