Kritika: ruševine podrtega mostu

Kritika: ruševine podrtega mostu

Literatura v živo, 21. november ― Kritika spominja na ruševine podrtega mostu. Bregova, ki ju je povezoval – bralce in avtorje – sta izginila. Prezir, tarnanje in vnaprej izoblikovane sodbe – ali naj s pisanjem kritike sploh še nadaljujemo? Timo Brandt, Franca Mancinelli, John Taylor in Božena Správcová o stanju literrne kritike in nujnosti, da se z njenimi težavami soočimo iz oči v oči.
Najbolj ponižujoče je ›biti koristen‹

Najbolj ponižujoče je ›biti koristen‹

Literatura v živo, 15. november ― Majhni smo kot miške, ko se spoprijemamo z mogočno mašinerijo, in ta mašinerija, pomislite – samo naj ji umanjka kak pildek, pa smo pečeni! Od Fursa do bančnega okenca do vložišča, kjer oddajamo prijave, ima mašinerija moč ne zgolj, da se izneveri svojemu poslanstvu koristnosti (če domnevamo, da se še ni), temveč nas vzeti za talca, ko bi presodila, da smo družbi škodljivi.
Stroj za vse čase

Stroj za vse čase

Literatura v živo, 5. oktober ― Če upoštevamo dejstvo, da bi tudi stari pisalni stroji ob minimalnih posegih bržkone še vedno zmogli od sebe dati kak tekst, je res vprašljivo, ali so osebni, hišni, namizni ali prenosni računalniki, kakor jim pač že rečemo, znak bogvekakšnega napredka človeštva.
Retroleksija

Retroleksija

Literatura v živo, 2. oktober ― Če človek pomisli, kmalu ugotovi, da kup dokaj zapletenih reči, ki zahtevajo precejšen miselni napor, počne povsem spontano in nevede. Recimo: hodi, bere, tipka, računa, vozi.
KKK-je sem pa jaz?

KKK-je sem pa jaz?

Literatura v živo, 30. avgust ― Ikonografijo, povezano z desničarskimi skrajneži in ki je na shodih žal prisotna še danes, je v preteklosti na svojevrsten način subvertirala tudi likovna umetnost. In včasih naletela na neodobravanje. A prav pri opozarjanju na nepravilnosti in kršitve človekove svobode je treba biti neposreden in samokritičen, v čemer je še posebej uspešna prav satira.
Oči gospe Swoboda

Oči gospe Swoboda

Literatura v živo, 30. avgust ― Ura je deset, skozi okno prodirata v sobo sonce in petje škržatov. Ob robu okna se v vetrcu pozibava vrh ciprese, ostalo zapolnjuje modrina mediteranskega neba in tanka črta morske sinjine. Ne ve, kje se nahaja, a zdi se mu, da je nekaj azurnega ali toskanskega. Saj je vseeno. Je nekaj, kar zveni kot čisti užitek. V naslednjem trenutku do kože premočen sedi na postelji, globoko diha in poskuša ugotoviti, kam je izginilo truplo gospe Swoboda.
Destinacija postelja

Destinacija postelja

Literatura v živo, 28. avgust ― Ko pride poletje in se spodobi iti na dopust, postanejo tudi potovanja prava obsedenost, ki nima vedno pravega učinka. Kamorkoli gremo, se namreč ne moremo znebiti samega sebe, pravi dopust pa zahteva tako odklop od družbe kot tudi od samega sebe. Včasih pomaga tudi bolezen.
Mokre sanje

Mokre sanje

Literatura v živo, 25. avgust ― Vsak dan, v vsakem pogledu je bil bolj prehlajen. In prepoten. Tako je naneslo, da so se mu hlačnice na pižami zavihale do kolen. Šlo je za precej običajen pojav in zato je velikokrat ležal z razgaljenimi meči.
Poljub Rdeči kapici

Poljub Rdeči kapici

Literatura v živo, 24. avgust ― Kravos je dolga leta domala sam, v redki družbi (morda zgolj v družbi Ervina Fritza) stal na »neuvrščenem« polju poetike – ni bil ne tradicionalist, ne del eksistencialistične skupine, ne ludistov in tudi drugih avantgardistov ne.
še novic