Mi in oni

Mi in oni

Literatura v živo, 11. december ― Na Kitajsko se ne moreš podati neobremenjen in se prepustiti, da boš kot nepopisan list vpijal vse prvine dotlej neznane ti kulture. Še preden se letalo dotakne tal pekinškega letališča, se ti podobe in prizori, ki ti podivjano poplesavajo v glavi, povsem pomešajo.
strmenje

strmenje

Literatura v živo, 8. december ― pod mojim oknom izginjajo otroci / med drevesi je igrišče in tam / nekaj časa najprej plezajo točijo si čaj v skodelice in prelivajo mivko iz peskovnika v vrčke / in sploh dosti razmišljajo o življenju / najpomembnejši se jim zdi zrak
Kritik kritiku volk

Kritik kritiku volk

Literatura v živo, 6. december ― Zato bi si sam želel, da bi kritiki dopustili kolegom, da razvijejo lasten način pisanja, ne pa od njih zahtevali literarnovedne, sociološke-filozofske, poetične ali kako drugače zamejene kritike, temveč le – tako kot pri vsakem literarnem delu – kvalitetno in vznemirljivo branje.
Materialna evidenca, večkrat …

Materialna evidenca, večkrat …

Literatura v živo, 30. november ― Knjiga, ki je pred nami, je na novo konceptualizirana »prevajalska zgodba«, tista, ki smo jo sprva spremljali že v Novi reviji, ki se nam je nato znova ponujala v več knjižnih izdajah in ki smo jo, seveda, imeli priložnost spremljati tudi drugače: ob druženju in pogovorih s prevajalcem in urednikom Alešem Bergerjem.
Kritika: ruševine podrtega mostu

Kritika: ruševine podrtega mostu

Literatura v živo, 21. november ― Kritika spominja na ruševine podrtega mostu. Bregova, ki ju je povezoval – bralce in avtorje – sta izginila. Prezir, tarnanje in vnaprej izoblikovane sodbe – ali naj s pisanjem kritike sploh še nadaljujemo? Timo Brandt, Franca Mancinelli, John Taylor in Božena Správcová o stanju literrne kritike in nujnosti, da se z njenimi težavami soočimo iz oči v oči.
Najbolj ponižujoče je ›biti koristen‹

Najbolj ponižujoče je ›biti koristen‹

Literatura v živo, 15. november ― Majhni smo kot miške, ko se spoprijemamo z mogočno mašinerijo, in ta mašinerija, pomislite – samo naj ji umanjka kak pildek, pa smo pečeni! Od Fursa do bančnega okenca do vložišča, kjer oddajamo prijave, ima mašinerija moč ne zgolj, da se izneveri svojemu poslanstvu koristnosti (če domnevamo, da se še ni), temveč nas vzeti za talca, ko bi presodila, da smo družbi škodljivi.
še novic