Pogovor ob knjigi - Moj glas za svobodo

Mestna knjižnica Ljubljana, 22. januar ― Moj glas za svobodo je ganljiva prvoosebna pripoved o nevzdržnih razmerah, v katerih živijo številne nepalske in tibetanske deklice, zaznamovane z revščino in trpljenjem. Avtorica nazorno prikaže svoj notranji in zunanji boj na poti v neodvisnost, ki ji je z leti omogočila svetovno slavo in s pomočjo katere si je prislužila številne nagrade za petje in boj za človekove pravice. Knjiga je tudi na seznamu Mesto bere … azijske pisave.

Knjižna doživetja: Kjer morje poljublja nebo

Mestna knjižnica Ljubljana, 22. januar ― Kjer morje poljublja nebo Nine Novak Oiseau je roman o svetu, kakršen bi moral biti, a žal ni. Roman o ljubezni, nežnosti, pripadnosti, predanosti. O iskanju pravih vrednot, neumrljivi ljubezni in sočutju. O dobrih ljudeh, ki so še vedno med in z nami, če le upamo ohraniti vsaj malo vere vanje in, ne nazadnje, tudi v nas same.  Pogovor z avtorico bo vodila psihologinja Tanja Grünfeld.

Pogovor s Prešernovim nagrajencem Andrejem Zdravičem – avtorjem predvajanih filmov

Mestna knjižnica Ljubljana, 22. januar ― Andrej Zdravič je mednarodno priznani filmski in zvočni ustvarjalec, katerega filme redno prikazujejo v galerijah in na samostojnih projekcijah v ZDA in Evropi. Med stalnimi postavitvami so video instalacije Water Waves-Time Horizon v muzeju Exploratorium v San Franciscu ter Skrivnosti Soče in Gozd Triptih v Domu Trenta. Zdravič je za svoje delo leta 1999 prejel nagrado Prešernovega sklada. Ob celodnevni projekciji njegovih filmov bo pogovor z avtorjem vodil Janez Sedej. Več o avtorju. Prešernov dan v Knjižnici ŠiškaVabimo vas na praznovanje kulturnega praznika v Knjižnico Šiška. Vse nove člane bomo obdarili z brezplačno enoletno članarino, podarjali vam bomo knjige, pripravili pa smo tudi pester kulturni program. Knjižnica Šiška bo odprta med 8. in 15. uro, ostale knjižnice bodo ta dan zaprte.  

Ta norčavi pustni čas: slovenske pustne šege in navade – Primož Hieng

Mestna knjižnica Ljubljana, 22. januar ― Vabimo vas na predavanje o slovenskem pustu in pustnih običajih danes. Na tokratnem predavanju bo fotograf, novinar in publicist Primož Hieng spregovoril o slovenskem pustu in vseh oblikah šemljenja po vsej Sloveniji. Najpomembnejša ugotovitev: pustne običaje ohranjajo v številnih slovenskih vaseh, zaselkih, krajih in mestih. Ne le to, pojavljajo se nove pustne skupine, ki iščejo svojo tradicijo v pustnih šegah svojih prednikov, razvijajo se pustni karnevali, predvsem pa oživljajo pustno tradicijo tam, kjer je morda odšla že v pozabo. Še tako skriti pustni običaji so tudi z načrtnim delom in raziskovanjem fotografa in publicista Primoža Hienga postali znani širši javnosti. Svoje pomembno poslanstvo so opravili tudi mediji, ne nazadnje tudi avtorjeva monografija Ta norčavi pustni čas, ki je nastajala dobro desetletje, in je izšla novembra 2011. Avtor razstave je istega leta prejel Murkovo listino za dolgoletno fotografsko dokumentiranje ter opisovanje pustnih šeg in navad v Sloveniji. Leta 2014 je izšla še druga Hiengova pustna monografija Pod masko skrit in norčavo odkrit, ki jo je avtor posvetil izdelovalcem pustnih mask in ohranjevalcem slovenske pustne tradicije. {gallery}ta norcavi pustni{/gallery} 

Naše mesto v vesolju – Ludvik Jevšenak

Mestna knjižnica Ljubljana, 22. januar ― Ali obstaja karta vesolja, po kateri bi lahko ugotovili, kje je naše mesto v njem? Ogledali si bomo nekaj astronomskih dimenzij – razsežnosti, razdalj in velikosti nebesnih teles. Ljudje smo po telesni velikosti zanemarljivo majhni na Zemlji in tudi Zemlja sama je med manjšimi planeti v Osončju, Sonce pa enako majhno v Rimski cesti. Tako bi lahko nadaljevali in si postavljali vedno nova razmerja do globin vesolja.

Cikel ruskega filma: Čas prvakov (2017)

Mestna knjižnica Ljubljana, 22. januar ― Slovanska knjižnica in Mednarodni klub slovanskih rojakov Ruslo vabita na ogled prvega izmed letošnjih filmov iz ruskega cikla. Film je zgodovinska drama, posneta lani pod vodstvom režiserja Dimitrija Kiseljova, ki govori o vesoljski tekmi med Sovjetsko zvezo in ZDA sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1965 sta obe državi načrtovali in pripravljali prvi polet človeka v vesolje. Vse je bilo podrejeno bitki za prvenstvo, pogosto tudi človeška zmogljivosti in varnost. Na prvi sprehod v vesolje se je uspelo odpraviti Rusu, Alekseju Leonovu. Ta je kot svetovalec je sodeloval pri nastajanju fima.

Cikel ruskega filma: Trije dnevi do pomladi (2017)

Mestna knjižnica Ljubljana, 22. januar ― Slovanska knjižnica in društvo Ruslo vabita na filmsko predstavo iz cikla ruskega filma. Režiser Aleksandr Kasatkin obuja čas druge svetovne vojne na svojevrsten način. Film je dojna detetktivka, ki se dogaja v Leningradu, februarja 1942. Mesto je oblegano že več mesecev, prebivalci umirajo od mraza in pomanjkanja hrane. Na srečo je težko pričakovana pomlad že pred vrati. Medtem, ko se vsi veselijo prihajajoče otoplitve, oficir varnostne službe Andrejev in zdravnica Maricka odkrijeta novo grožnjo, ki bi lahko pripeljala k popolnemu izumrtju blokiranega Leningrada.

Lacan in maj 68 – Špela Jelenc in Nina Krajnik

Mestna knjižnica Ljubljana, 22. januar ― Francoski psihoanalitik Jacques Lacan ni bil levičar, a majski dogodki leta 68 so vseeno odločilno vplivali na oblikovanje njegovih diskurzov. Ali je psihoanaliza revolucionarna ali konzervativna? Kakšno je razmerje med politiko in psihoanalizo? V čem je razlika med slovenskimi in francoskimi študentskimi gibanji takrat in danes? Ali je maj 68 model novih revolucij in od kod Lacanove besede: »Kot revolucionarji hrepenite po Gospodarju. Dobili ga boste!« O teh vprašanjih bomo imeli priložnost spregovoriti s prvo slovensko lacanovsko psihoanalitičarko Špelo Jelenc.

Literarni večer – Rdeči klobčič

Mestna knjižnica Ljubljana, 22. januar ― Rdeči klobčič je zbornik, s katerim se obeležuje 10. obletnica študentskega literarnega natečaja Rdeča nit in zajema zmagovalna besedila zadnjih treh natečajev. Urednika zbornika in koordinatorja natečaja bosta zbornik predstavila, nekaj besed o svoji literarni poti pa bodo spregovorili tudi zmagovalci natečajev.

Cikel ruskega filma: Progasta plovba (1961)

Mestna knjižnica Ljubljana, 22. januar ― Slovanska knjižnica in Ruslo, mednarodno društvo slovanskih rojakov, vabita na ogled 3. predstave iz cikla ruskega filma. Kuhar Šulejkin si srčno želi čim prej vrniti v domovino iz vroče Afrike. Ponudi se mu priložnost, da v Odeso odpluje s tovorno ladjo, a pod pogojem, da bo spremljal nek tovor. Izkaže se, da gre za precej eksotični tovor, in sicer za dva leva in deset tigrov. Pod pretvezo, da je krotitelj, se vkrca na ladjo, da bi skrbel za živali, jih hranil in skrbel za varnost dostave. Kasneje se Šulejkin svoje naloge zelo ustraši. Pokaže se, da upravičeno. Komedija Vladimirja Fetina traja 83 minut.

Pogovorni večer – Evgen Bavčar

Mestna knjižnica Ljubljana, 22. januar ― Na predvečer kulturnega praznika smo v goste povabili Evgena Bavčarja, ambasadorja slovenske kulture v Franciji in Evropi. S priznanim filozofom, slepim fotografom, esejistom, publicistom, gostujočim profesorjem na številnih univerzah po Evropi in Ameriki ter borcem za pravice slepih se bo pogovarjala Erika Marolt.

Cikel ruskega filma: Pridi me pogledat (2000)

Mestna knjižnica Ljubljana, 22. januar ― Vabljeni na zadnjo letošnjo predstavo iz cikla ruskega filma, ki ga Slovanska knjižnica pripravlja skupaj z Mednarodnim društvom slovanskih rojakov Ruslo. Film je komedija, ki sta jo režirala Olega Jankovski in Mihail Agranovič. Tatjana, ženska srednjih let, živi z materjo, Sofjo Ivanovno, ki že deset let boleha in ne more hoditi. Pred začetkom novega leta jo preplavi slutnja, da jo življenje zapušča, ob tem pa se v njej zbudi slaba vest, da ni blagodejno vplivala na hčerino življenje, saj je ta še zmeraj samska. Sofja Ivanovna izrazi željo, da bi si hči uredila svoje življenje, saj bo le tako lahko odšla z mirno vestjo. Tatjana se v želji, da bi osrečila mamo, odloči za prevaro.

Antologija svetlobe – Muanis Sinanović in Dijana Matković

Mestna knjižnica Ljubljana, 21. januar ― Kako in s kakšnimi besedami opisati občutja presežnega, trenutke, ko se dvignemo nad vsakodnevno sivino in smo v popolnem skladju s sabo in svetom, občutja polnih pljuč, svobode, povezanosti, miru – ne da bi ob tem zapadli v klišeje, leporečje, ne da bi bili naivni? Muanis Sinanović v eseju »Svetloba, ki sem je deležen«, opisuje različne tipe svetlob, med drugim se pomudi tudi pri izrazu ćeif. »Ćeif je oblika svetlobe. Moja teza je, da se pojavi na sledeči način: življenjske težave se povečujejo, nabirajo se v kup, ki doseže vrh z problemom, ki ga zaokroži. Ta problem je rešljiv in je praktične, vsakdanje narave, čeprav obenem simbolizira problematičnost same eksistence. Ko ga odpravimo, obenem odpravimo simbol te problematičnosti, a v istem hipu uzremo tudi kup problemov, ki se nahajajo pod njim. Gre za protislovje, ki razpre naravo same eksistence in to protislovje vzbuja melanholično-sladke občutke.« Revija Literatura, 2017
še novic