Po alpskih cestah in stezah do Azurne obale s kolesi. Avantura Torino-Nice Rally – Matija Vojsk

Mestna knjižnica Ljubljana, 25. oktober ― Podoživeli bomo alpsko avanturo Torino-Nice Rally, kot je potekala letošnjega septembra. TNR ni dirka, pač pa netekmovalno in nepodprto kolesarjenje v gorah. Trasa vodi po alpskih cestah, poteh in stezah ter doseže prelaze na nadmorski višini preko 2700 m. Avtor bo z nami delil izkušnje tudi iz drugih kolesarskih popotovanj (bikepackinga) ter priprave opreme zanje.

95 tez za izhod iz slepe ulice vzgoje in izobraževanja – dr. Karel Gržan

Mestna knjižnica Ljubljana, 25. oktober ― "Vseh 95 tez in vsaka posebej, postavlja srčno človeškost nasproti uničujočemu globalnemu hrematizmu. Tisočletno vedenje, tisočletne izkušnje človeštva se strnejo v jasno vizijo, ki peljejo ven iz nespametnega vztrajanja v »slepi ulici labirinta«". – Gabi Čačinovič Vogrinčič "V pričujoči knjigi nam Karel Gržan s tisočerih zornih kotov osvetljuje paradokse sodobnega izobraževanja. Vse podaja s toplino modreca, ki verjame v božansko naravo človeka, zato so strani knjige presvetljene z močjo ozdravitve." – Andrej Detela "Vsak človek je enkratno, neponovljivo bitje s 100% talentov. Knjiga patra Gržana je iskreno povabilo, da to razumemo in sprejmemo tudi kot temelj izobraževalnega sistema. Izobraževanja, ki odkrije to različnost in lepoto v vsakomur, jo podpre in ji pomaga, da zacveti in oplemeniti tudi vse okoli sebe." – Violeta BulcO polnovrednosti slehernika se bo prof. dr. Marko Pavliha pogovarjal s patrom dr. Karlom Gržanom ob izidu njegove nove knjige, ki je letos oktobra izšla pri založbi Sanje. V sodelovanju s Svetovnim etosom Slovenija.

Zadnje drevo v mestu – Lavra Tinta

Mestna knjižnica Ljubljana, 25. oktober ― Predstavljaj si mesto, polno zelenih dreves, kjer vsenaokrog pojejo ptice in prhutajo metulji in kjer lahko v bližnjem parku srečaš veverice. Zdaj pa si predstavljaj mesto, kjer namesto dreves rastejo visoki nebotičniki in kamorkoli pogledaš, vidiš sive ceste, zrak pa je tako onesnažen, da ne vidiš na drugo stran ceste. Katerega bi izbral? Zakaj? Pridi in skupaj bomo ugotavljali, kaj lahko naredimo, da se že v kratkem ne znajdemo v pustem, sivem mestu.

Zgodovinski atlas Ljubljane - dr. Miha Kosi

Mestna knjižnica Ljubljana, 24. oktober ― Zgodovinski atlas mesta Ljubljane na zgoščen in moderen način prikazuje zgodovino mesta Ljubljana. Poudarek je na srednjeveškem razvoju mesta, vendar je vključen tudi razvoj prostora v arheoloških obdobjih od prazgodovine dalje. Dr. Miha Kosi je zgodovinar, specialist za srednji vek, je znanstveni sodelavec na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU v Ljubljani, je soavtor pomembnega Slovenskega zgodovinskega atlasa.

Od presenečenj ob koncu tedna do bliskovite in sedeče vojne – ddr. Igor Grdina

Mestna knjižnica Ljubljana, 24. oktober ― Evropa je v 2. svetovno vojno vstopala postopoma, ne v trenutku, kakor v veliko vojno leta 1914. Po vzponu nemškega nacionalsocialističnega gibanja na oblast januarja 1933 je uradni Berlin začel vidno rušiti versajski sistem. Najodločnejši koraki na tej poti so se dogovorili praviloma ob koncu tedna. Nemčija se je začela odkrito oboroževati, sile, ki so oblikovale versajski mir, pa so to tolerirale in polagoma začele pristajati na koncept revizije pogodb iz leta 1919. Leta 1939 revizionistični koncept ni bil več dovolj; po nemško-sovjetskem paktu se je vnela bliskovita vojna na Poljskem, ki ji je sledil spopad v Skandinaviji, na zahodu pa je prišlo do sedeče vojne.

Nova frekvenca, glasbeni pogovor v živo – Miha Renčelj

Mestna knjižnica Ljubljana, 24. oktober ― Tudi v tretji sezoni cikla večerov Nova frekvenca gostimo avtorje najvidnejših jazzovskih izdaj preteklega leta in se skupaj z njimi podajamo v razmišljanja o kulturi, umetnosti, glasbi, življenju, družbi ter svetu.  V središču tokratnega pogovora z muzikologinjo, kritičarko in glasbeno publicistko Nino Novak bodo klavirske improvizacije Mihe Renčlja, zvrščene na album Collective Keys I. Gre za dokaj samosvojo zamisel v slovenskem prostoru, ki jo bo gost podprl tudi s koncertno izvedbo. Se vidimo v mediateki Knjižnice Otona Župančiča!

Koncert: Miha Renčelj

Mestna knjižnica Ljubljana, 24. oktober ― Skladatelj in pianist Miha Renčelj se je s pomočjo sledilcev na družbenem omrežju podal v improvizacije, rezultat katerih je album Collective Keys I. Gre za dokaj samosvojo zamisel, nedvomno vsaj delno podprto z občudovanjem največjega živečega improvizatorja Keitha Jarretta.

Žiga Zois nekoliko drugače – dr. Miha Brenčič

Mestna knjižnica Ljubljana, 24. oktober ― Žiga Zois (1747–1819) je pomembna oseba slovenskega zgodovine. Vplival je na številna področja slovenskega preporoda in na njihovi poti podpiral mnoge slovenske razumnike; mednje sodijo tako pomembne osebe, kot so Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik in Jernej Kopitar. Zato ga danes povezujemo predvsem z razvojem slovenske književnosti. Toda Zois ni bil samo to. Bil je bil izredno zanimiva in kompleksna osebnost, ki je posegala na številna področja, od literarnih poizkusov, ekonomije, naravoslovja in prostozidarstva. Imel je intenzivne in številne povezave s pomembnimi osebnostmi po vsej Evropi. Kdo so bili ti ljudje in kakšna je bila njihova zgodovinska vloga? Kako je bil Žiga Zois povezan z ožjo in širšo družino, in kako je bila ta vpeta v družbo? Kakšna je dediščina Žige Zoisa?

Knjiga spregovori: Potopljeni svet (J. G. Ballard) – dr. Iztok Osojnik

Mestna knjižnica Ljubljana, 24. oktober ― Zakaj brati? Kaj brati? Kako brati? Kako literaturo analizirati? Kako o literaturi pisati? Odgovore na ta vprašanja iščemo v sproščenih pogovorih, ki jih vodi dr. Iztok Osojnik, pesnik, filozof, kritik, komparativist, zgodovinski antropolog, mednarodno uveljavljeni avtor številnih pesniških zbirk, romanov, monografij, esejev, razprav in strokovnih člankov, ki je za svoje delo prejel več domačih in tujih nagrad. Pri bralnem klubu sodelujejo tudi drugi slovenski ustvarjalci in književni prevajalci. „Prevajalec dvakrat istega ne prevede enako, ker gre za tipično ustvarjalni, in ne avtomatičen proces.“– Zdenka Škerlj Jerman Peto sezono bralnega kluba Knjiga spregovori posvečamo književnim prevajalkam in prevajalcem, ki opravljajo pomembno vlogo kulturnega posrednika oziroma prinašalca vsebin iz drugih kultur v slovenski prostor. Ob knjigah iz različnih dežel bomo s prevajalkami več generacij spregovorili o svetovih, ki se nam kažejo skozi prevode, univerzalnosti dobre literature in drugih razlogih za branje prevodne književnosti v današnjih časih. Roman kultnega britanskega pisca distopij J. G. Ballarda Potopljeni svet se dogaja v postapokaliptični prihodnosti, potem ko so se zaradi globalnega segrevanja stalili ledeniki, mesto pa je preplavila voda, ki je ustvarila svet omamno lepih, toda za življenje neprimernih močvirnih lagun. Zdesetkano človeštvo je zbežalo na sever, v nadrealistični, v prelestnih barvah prelivajoči se pokrajini pa še vztraja peščica posebnežev. Pisatelj raziskuje vplive okoljske katastrofe in ekstremnih življenjskih razmer na človeško duševnost in medčloveške odnose. Gostja: prevajalka Petra Meterc Vodi dr. Iztok Osojnik.

Ris v Sloveniji: rezultati raziskav in ukrepi za preprečitev izumrtja – dr. Miha Krofel

Mestna knjižnica Ljubljana, 24. oktober ― Evrazijski ris je največja evropska mačka in pomemben del narave dinarskih gozdov. Slovenska populacija se žal hitro zmanjšuje in danes ris velja za avtohtono vrsto sesalca, ki je v Sloveniji najbolj ogrožena. Genetske analize kažejo, da je populacija brez hitrega ukrepanja obsojena na izumrtje. Na predavanju boste spoznali najzanimivejše ugotovitve večletnega raziskovanja risov v slovenskih gozdovih, kaj so razlogi za njihovo današnjo ogroženost. Seznanili pa se boste tudi z novim mednarodnim projektom LIFE Lynx, s katerim bodo slovenski strokovnjaki poskušali preprečiti izumrtje tega skrivnostnega plenilca. Dr. Miha Krofel je raziskovalec in predavatelj na Oddelku za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani ter gostujoči raziskovalec na nemškem inštitutu IZW v Berlinu. Je aktivni član IUCN Species Survival Commission in drugih mednarodnih strokovnih združenj. Raziskovalno se ukvarja predvsem z ekologijo in upravljanjem z velikimi zvermi v Evropi, Afriki, Aziji in Severni Ameriki. Največ terenskega dela posveča evrazijskemu risu, volku, rjavemu medvedu, snežnem leopardu, šakalu, afriškemu leopardu, gepardu itd. Je soavtor več kot 100 znanstvenih in strokovnih člankov ter osmih knjig na temo divjih živali.

Od starokrščanske umetnosti do konca gotike – dr. Sarival Sosič

Mestna knjižnica Ljubljana, 24. oktober ― Starokrščanska arhitektura temelji na bazilikalni osnovi: tri ali pet ladij, srednja ladja ima visok in kasetiran strop. Od 2. stoletja dalje so ohranjeni prvi spomeniki zgodnje krščanske umetnosti. Najbolj znane so katakombe, npr. Sv. Pietra in Sv. Marcellina v Rimu. Leta 323 Konstantin Veliki preseli prestolnico iz Rima v današnji Istanbul. Zlata doba Bizanca pa je čas vladavine Justinjana (527–565), ko nastane tudi znamenita Hagia Sofija (Sv. Sofija), 532-537, ena največjih arhitektur vseh časov. Konstantin sprejme krščanstvo za državno vero. Zlata doba Bizanca pa je čas vladavine Justinijana (527–565), ko nastane tudi znamenita Hagia Sofija (Sv. Sofija), 532-537, ena največjih arhitektur vseh časov. Na področju kiparstva prevladuje t.i. antimonumentalna usmeritev. Najstarejši izdelki so plitvi ali globoki reliefi ali marmorne plošče na sarkofagih oz. sami sarkofagi, na primer Sarkofag Junija Bassa. Na prednji strani so prizori iz Stare in Nove Zaveze. V srednjem veku se središče civilizacije začne pomikati od Sredozemlja proti notranjosti Evrope , v dežele, ki so bile včasih na robovih rimskega cesarstva. To je tudi čas rojstva islama (Muhamed, 6. stoletje). Arabci osvojijo severno Afriko, Španijo. Karel Veliki dobi od papeža cesarsko titulo leta 800. Vpliv Arabcev je zelo velik v srednjem veku in tudi kasneje: papir, ornament, arabeske, arabske številke, prenos grške filozofije in spisov arabskih učenjakov. Umetnost med letoma 1050 in 1200 poimenujemo romanska umetnost. Razvijala se je po celi zahodni Evropi. V tem času se poveča arhitekturna dejavnost. Cerkve so večje, glavne ladje so visoke in temačne, izstopajo z obokanimi stropi, pogostejši so tudi ornamenti. Za nemško romaniko pa je značilen t.im. Westwerk (mogočno zahodno pročelje z enim ali dvema stolpoma). Gotika se je sprva razvila na zelo majhnem prostoru: v Ile de France, torej v Parizu in okolici okoli leta 1150. V stotih letih pa se je razširila po vsej Evropi. Celo križarji so ta stil prenesl

Renesansa v Italiji – dr. Sarival Sosič

Mestna knjižnica Ljubljana, 24. oktober ― Renesansa je bila prvo obdobje v zgodovini, ki se je zavedalo svojega obstajanja in predvsem svoje drugačnosti od prejšnjih obdobij. Na klasično antiko je gledala kot na dobo, ko je človek dosegel vrhunec svojih ustvarjalnih sposobnosti … Cilj renesanse je bil, da se antična dela ponovno dosežejo, celo presežejo v smislu umetnosti. Ljudje renesanse so poskušali povezati klasično razmišljanje s krščanstvom in tako se je razvil nov tip človeka – vedoželjen, ustvarjalen, skrajno nemiren, divji in zelo intelektualen.

Knjige v meni puščajo sledi: Zima z ognjenim šalom

Mestna knjižnica Ljubljana, 24. oktober ― Odprta bralna skupina, kjer se dvakrat mesečno bralci v sproščenem ozračju pogovarjamo o knjigah, odnosu do prebranega, uvidu lastnega notranjega doživetja ob branju zgodbe; tako dopuščamo, da knjige same najdejo pot do nas in naše notranjosti. V novembru bomo na drugem srečanju brali roman Zima z ognjenim šalom Tatjane Kokalj in Jane Kolarič. Skupino vodi zakonska in družinska terapevtka Katjuša Jakšič.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani - dr. Jože Bavcon, mag. Blanka Ravnjak in Ksenija Horvat

Mestna knjižnica Ljubljana, 24. oktober ― Tokrat bomo v seriji pogovorov Življenje mest gostili »mesto v mestu«: Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ustanovo s tradicijo in znanjem, staro že več kot 200 let (od leta 1810), prostor z največjo rastlinsko biodiverziteto in semensko banko v Sloveniji. Z vodjem botaničnega vrta dr. Jožetom Bavconom in raziskovalko mag. Blanko Ravnjak se bo pogovarjala novinarka in voditeljica Ksenija Horvat.

Angleški bralno-debatni krožek: The Woman Warrior

Mestna knjižnica Ljubljana, 24. oktober ― V delu The Woman Warrior: Memoirs of a Girlhood Among Ghosts avtorica  prepleta avtobiografijo s starimi kitajskimi ljudskimi pripovedkami in tako bralce in bralke seznani s kulturnimi, družinskimi in osebnimi okoliščinami Američanke s kitajskimi koreninami. Skupina je odprta za vsakogar, srečuje se zadnji petek v mesecu, pogovori so namenjeni spoznavanju literarnih del in hkrati vadbi angleškega jezika, saj potekajo izključno v angleščini. Udeleženci se bodo po vnaprejšnjem dogovoru izmenjevali pri vodenju posameznega srečanja.

Barbara Celjska: Črna kraljica – dr. Daniela Dvořáková

Mestna knjižnica Ljubljana, 24. oktober ― Barbara Celjska, najpomembnejša srednjeveška monarhinja, a vendar v senci svojega slavnega soproga Sigismunda Luksemburškega, se je bolj kot resnična osebnost v zgodovino zapisala kot literarna junakinja, obdana z miti in legendami. Dr. Daniela Dvořáková je s svojim raziskovanjem popravila številne napake in nenatančnosti o življenju kraljice Barbare, ki se že leta pojavljajo v strokovni literaturi. Njeno delo je velika lekcija srednjeveške zgodovine, ki nam na vznemirljiv način nudi vpogled v življenjsko zgodbo Barbare Celjske ter v njeno družbeno vlogo srednjeveške kraljice (Celjska Mohorjeva družba, 2019). S prevajalcem dr. Andrejem Rozmanom in avtorjem spremne besede ddr. Igorjem Grdino se bo pogovarjal dr. Zarjan Fabjančič.

Prevajalka poljske nobelovke Olge Tokarczuk o njenem ustvarjanju – Jana Unuk

Mestna knjižnica Ljubljana, 24. oktober ― Olga Tokarczuk, Nobelova nagrajenka za literaturo za leto 2018, je neprekosljiva pripovedovalka zgodb in moderna pisateljica z občutljivim posluhom za probleme sodobnosti. Največ piše romane, nekatere v posebni obliki, ki jo imenuje konstelacijski roman. V slovenščino jih je prevedenih pet, nazadnje zgodovinski roman Jakobove bukve. Prevajalka Jana Unuk bo predstavila njeno ustvarjanje in pomen za poljsko literaturo in družbo.

Knjige v meni puščajo sledi: Kot voda za čokolado

Mestna knjižnica Ljubljana, 24. oktober ― Odprta bralna skupina, kjer se dvakrat mesečno bralci v sproščenem ozračju pogovarjamo o knjigah, odnosu do prebranega, uvidu lastnega notranjega doživetja ob branju zgodbe; tako dopuščamo, da knjige same najdejo pot do nas in naše notranjosti. V novembru bomo na prvem srečanju brali Kot voda za čokolado Laure Esquivel, na drugem  22. novembra pa roman Zima z ognjenim šalom Tatjane Kokalj in Jane Kolarič. Skupino vodi zakonska in družinska terapevtka Katjuša Jakšič.
še novic