Grajski pun(k)t: do konca leta pestro dogajanje, petek v znamenju Bogdane Herman in Jureta Torija

Grajski pun(k)t: do konca leta pestro dogajanje, petek v znamenju Bogdane Herman in Jureta Torija

Notranjsko primorske novice » Kultura, 19. oktober ― Loška dolina – Društvo ljubiteljev gradu Snežnik po uspelem Plavajočem gradu, ki je bil v začetku avgusta, nadaljuje s kulturnimi in družabnimi dogodki. Oktobra, novembra in decembra bodo organizirali množico dogodkov, ki bodo glasbeno, zabavno pa tudi družabno obarvani. Danes ne zamudite Bogdane Herman in Jureta Torija. Bogdana Herman in Jure Tori – Foto: sigic.si Aktivni člani društva bodo preizkušali svoje kuharske spretnosti na kuharskem krožku, ženske se bodo družile ob ročnih delih, mojstrili se bodo pri igranju šaha in taroka. Novost so literarni večeri Mihe Razdriha in Andreje Buh. Ne bo manjkalo niti glasbenih večerov z različnimi glasbeniki; oktobra bosta koncertirala Bogdana Herman in Jure Tori, novembra so organizatorji v svojo sredo povabili Adija Smolarja, praznični december bodo popestrili člani skupine Potrica in mogoče še kdo. V petek, 20. oktobra, ob 19. uri se bosta predstavila pesnica, glasbenica in raziskovalka slovenskega glasbenega ljudskega izročila Bogdana Herman in Jure Tori, ki jo bo spremljal na harmoniko. Hermanovo, veliko ljubiteljico gradu Snežnik, na grajski kompleks veže veliko lepih spominov. »Na gradu sem pela že v vseh prostorih, prvič pred približno 30 leti, ko je bila varuhinja gradu že pokojna Vesna Berce. Skupaj s Stano Pudobsko smo po koncertih razpravljale o umetnosti ter o tem, kaj lahko grad še prinese k prepoznavnosti lokalnega okolja in države. V gradu sem tudi posnela del serije o narečjih s poudarkom na notranjski govorici.« Lahko bi rekli, da je bila Bogdana Herman tudi ena zadnjih občasnih stanovalk, bolje rečeno uporabnic gradu. »V zgornjem nadstropju, kjer sobe niso bile odprte za javnost, je imel svojo sobo Oskar Kogoj; tam je v miru snoval nove ideje.« Poleg te sobe je bila še ena, tudi zaprta za javnost, ki jo je za pevske vaje uporabljala Hermanova. »Vibracije gradu in okolice so dobro vplivale na moj glas, kdo ve, ali bi sploh še pela, če tedaj ne bi za svoje vaje uporabljala teh prostorov.« J
MePZ Postojna in Goriški oktet Vrtnica nastopila v Novi Gorici

MePZ Postojna in Goriški oktet Vrtnica nastopila v Novi Gorici

Notranjsko primorske novice » Kultura, 17. oktober ― Nova Gorica – V četrtek, 12. oktobra, sta v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica predstavila Goriški Oktet Vrtnica in Mešani pevski zbor Postojna. Oba sestava vodi maestro Matjaž Šček. Goriški oktet Vrtnica – Foto: Ladislao Torresan Goriški oktet Vrtnica je pripravil program v sodelovanju z vokalnim tercetom v sestavi Ana Kodelja (sopran), Ana Trošt (mezzosopran), Apolonija P. Puc, kontraalt, ter Aleksandrom Ipavcem na harmoniki. V programu za letošnjo sezono je umetniški vodja ansambla Matjaž Šček dal poseben poudarek skladbam uveljavljenih skladateljev, ki delujejo ali izhajajo s širšega območja Goriške in sosednje Furlanije (Marjan Mozetich, Cecilia Seghizzi, Patrick Quaggiato). Nekatere novitete so bile napisane posebej Goriškemu oktetu Vrtnica. MePZ Postojna je program začel z Gallusovo skladbo Haec Est Dies, sledili sta Unser Lieben Frauen Traum Maxa Regerja ter Ubi Caritas Iva Antogninija. Drugi del nastopa je obsegal dela slovenskih skladateljev. Zapeli so Ravnikovo Ženjico, Srebotnjakovo Vesno, Lebičevo Luba vigred se rodi, Lavrenčičevo Kje so tiste stezice in Kresno jutro Ubalda Vrabca. Nastop je izzvenel v občutni povezanosti znotraj celotnega sestava. Prekaljena sestava, za katerima je več kot tridesetletna poustvarjalska glasbena pot, sta si oder v letu 2017 prepustila že tretjič: Vrtnica je aprila gostovala v Postojni na prvem koncertu iz cikla U3NEK v sezoni, drugi skupni nastop pa so pripravili septembra v župnijski cerkvi v Tomaju. MePZ Postojna v Novi Gorici – Foto: Ladislao Torresan Koncert v Tomaju je bil za postojnski mešani zbor sicer prvi preizkusni kamen letošnje delovne jeseni. Običajne dvakrattedenske vaje dopolnjujejo občasnimi z intenzivnimi vajami ob koncu tedna, kjer se izpopolnjujejo tudi v vokalni tehniki. Zbor se namreč pripravlja za nastop na svojem 20. mednarodnem tekmovanju. V začetku novembra odpotujejo na Sedmo Mednarodno zborovsko tekmovanje “Antonio Guanti” na jug Italije, v Matero. Kot dobrod
Ilirska Bistrica: Vid Valič nasmejal Bistričane

Ilirska Bistrica: Vid Valič nasmejal Bistričane

Notranjsko primorske novice » Kultura, 16. oktober ― Ilirska Bistrica – V Ilirski Bistrici je v soboto 7. oktobra s svojo prvo avtorsko predstavo Tvoj bodoči bivši mož gostoval Vid Valič. V osebnoizpovedni komediji obravnava odnos med moškim in žensko in na šaljiv, včasih pa tudi na tragikomičen način, prikaže in opiše različne prigode med pari in samskimi ljudmi. Komik, ki se najbolje počuti v stand upu, poznamo pa ga tudi kot voditelja zabavnih oddaj in igralca v vzponu, je v slabih dveh urah do solz nasmejal polno veliko dvorano Doma na Vidmu. Po nastopu nam je v kratkem intervjuju zaupal ali verjame v srečen zakon, kaj je v zvezi najpomembnejše in kakšni so njegovi načrti v naslednjem letu. Vid Valič nasmejal Bistričane – Foto: organizatorji Kdo je Vid Valič? Kako bi se predstavili ali opisali?   (smeh) Zaenkrat še nimam nekih eksistencialnih problemov, tako da se še ne sprašujem, kaj sem, kdo sem, zakaj sem in tako naprej. Zaenkrat jemljem življenje tako kot je. Uživam v njem in poskušam delati to, kar delam, čim boljše. Kaj ste najraje? Komik, igralec ali voditelj? Zaenkrat mi je najljubša stand up komedija, ker se v igri še nisem uveljavil. Igra je še moja neizpolnjena ambicija, vodenje na televiziji pa je pač neka zabavna stvar, ki jo počnem. Bi igrali tudi kaj s tragično vsebino glede na to, da ste zapisani komediji? Ja, seveda. Takoj. Vedno se trudim, da nasmejim ljudi. Vedno razmišljam, kje bo sedaj punchline. Drama bi mi bila zelo zanimiva, prav tako tragedija, saj ima čisto druge zakonitosti kot komedija. Te zakonitosti pa bi ravno tako rad raziskoval. S predstavo Tvoj bodoči bivši mož gostujete po celotni Sloveniji, vaši nastopi so razprodani. Kakšni so občutki? Jo je publika dobro sprejela? Kakšni so odzivi? Tukaj v Ilirski Bistrici sem odigral že svojo osmo predstavo in zaenkrat je super, saj se mi ljudje smejijo v obraz. Direkt. A to je v redu pri stand upu. V predstavi redno komunicirate z občinstvom, še več, par ste celo povabili na oder, da je z vami plesal in nastopal. S
Postojnski pračlovek se postavlja na noge

Postojnski pračlovek se postavlja na noge

Notranjsko primorske novice » Kultura, 10. oktober ― Postojna – V Postojni so 30. septembra pod streho uspešno spravili prvi Festival postojnskega pračloveka. V središču mesta so se obiskovalcem pridružili zanimivi gostje iz hrvaške Krapine in Cerknega, oblečeni v krzno in oboroženi s kostmi in gorjačami. »Festival je le ena od aktivnosti, s katerim želimo oživiti zanimanje za prazgodovino, saj imamo prav na Postojnskem izredno pomembno paleolitsko najdišče Betalov spodmol in več manjših, kjer so našli najdbe, ki pričajo o življenju neandertalca,« pravi Goran Blaško iz zavoda Furman, ki pri projektu sodeluje z Notranjskim muzejem Postojna. Festival postojnskega pračloveka, Postojna, 30. september 2017 Foto: Valter Leban Ideja o celoviti predstavitvi življenja pračloveka na Postojnskem in drugje je zorela nekaj let, letos pa so jo uresničili z ureditvijo poti Po poteh naših prednikov, s katero so Betalov spodmol povezali z drugimi bližnjimi paleolitskimi najdišči, in predstavitvijo življenja v kameni dobi v Notranjskem muzeju. Na festivalu so obiskovalce popeljali na ogled najdišč, na poti so med drugim videli, kako je neandertalec zanetil ogenj. Festival se je nadaljeval v središču Postojne, kjer sta se predstavila kraja Krapina in Cerkno, v katerih že imajo nekaj izkušenj s predstavljanjem prazgodovine. Iz hrvaške Krapine, kjer so neadertalcu posvetili muzej, je na obisk prišlo Pleme jamskega medveda, s Cerkljanskega, kjer so uredili arheološki park Divje babe, pa skupina iz Turističnega društva Reka z ogromno neandertalčevo piščaljo, ki je njihov prepoznaven znak. Festival bodo ponovili prihodnje leto, med tem časom pa ne bodo mirovali. Spomladi bodo pripravili predavanje o izkopavanju postojnskega paleolitika, na katerega naj bi prišel arheolog Matija Turk, sin Ivana Turka, ki je raziskoval Divje babe. Življenje pračloveka bodo šolskim in drugim zaključenim skupinam predstavljali v Notranjskem muzeju ter ob učni in turistični poti, kjer imajo različne delavnice, na katerih se obiskovalci pobliž
Bistriške lepote tudi v galeriji Doma na Vidmu

Bistriške lepote tudi v galeriji Doma na Vidmu

Notranjsko primorske novice » Kultura, 9. oktober ― Ilirska Bistrica – V galeriji Doma na Vidmu je do 18. oktobra na ogled razstava del, nastalih na 14. likovni koloniji na Bistriškem. »Tokrat smo se osredotočili na staro mestno jedro in slikarski muzi Bistrice, reki Reka in Bistrica. To sta reki, h katerima se vračamo in poslušamo njuno žuborenje. Kot ljubitelje starodavnih zgodb nas vedno znova navdahne bistriška himna Oj, tječe, tječe, ki opeva mline in žage,« je ob odprtju, 29. septembra, zlato nit razstave opisala pobudnica kolonije Zdenka Vinšek. Razstava, 14. likovna kolonija na Bistriškem, galerija Doma na Vidmu, 29. september 2017 Foto: Tjaša Kaluža Slikarka Zdenka Vinšek, dekliško Faganel, je Bistričanka, ki že leta živi na Igu. Misel o prvem ustvarjalnem druženju se ji je utrnila leta 2002, ko je praznovala petdesetletnico rojstva in je ta življenjski jubilej želela praznovati v družbi svojih prijateljev slikarjev, ki jim je razkazala domači kraj. V naslednjih letih so slikarske kolonije na Bistriškem postale tradicionalne. »Ilirski Bistrici smo se že posvetili pred leti, ko smo slikali v Trnovem, v starem mestnem jedru in v parku. Potem smo obiskovali različne vasice in odkrivali skrite kotičke v Brkinih. Višek udeležbe je bil leta 2006 na gradu Prem, ko se je v okviru projekta Dnevi evropske kulturne dediščine – gradovi naše kolonije udeležilo kar 23 likovnih ustvarjalcev,«  se umetniškega druženja na Bistriškem spominja Vinškova. Letošnje kolonije Slikarske muze Bistrice se je udeležilo 19 slikarjev, poleg treh domačinov, Zdenke Vinšek, Neve Macarol in Franca Močilnikarja, še Branko Gajšt, Jasminka Ćišič, Marjan Miklavec, Alojz Kreuh, Marijan Gregorc, Vida Soklič, Roman Planko, Tončka Madon, Alica Javšnik, Vlado Čepin, Cilka Žmahar, Janez Ovsec, Peter Plavčak, Emilija Erbežnik, Sonja Peroci in Marija Strnad. Strnadova ni mogla skriti navdušenja nad krajem in domačini. »Vaše likovne kolonije se udeležujemo slikarji od blizu in daleč, sama sem tu že desetič. Radi se poglobimo v pokrajino
Resnične barve slikarke DagMar

Resnične barve slikarke DagMar

Notranjsko primorske novice » Kultura, 3. oktober ― Grad Snežnik, Loška dolina – V pristavah pri gradu Snežnik je novo kolekcijo svojih slik na ogled postavila DagMar, Dagmar Mlakar, iz Loža. Prodajno razstavo je poimenovala Resnične barve, iz del, ki jih je večino ustvarila to poletje, pa sijejo luč ter strast in ljubezen do življenja. Slike so na ogled do novembra, in sicer ob koncih tedna v prostorih pristav. Razstava Resnične barve slikarke DagMar iz Loža, grad Snežnik, 29. september 2017 Foto: Mario ŽnidaršičDagMar in Nataša Mele Abstraktna dela na platnu kar žarijo od prekipevajoče energije, so se strinjali obiskovalci ob odprtju razstave slikarke DagMar, čeprav je marsikateri priznal, da se zelo razlikujejo od njenega dozdajšnjega ustvarjanja. Slike odstirajo pogled na njen notranji svet. »To sem povsem druga jaz,« pravi slikarka. »Spremembe, ki so se mi dogajale v življenju, se odražajo na platnu, saj slikam iz svoje notranjosti; to so moja občutja.« V pristavah je razstavila deset platen, le eno izmed njih, Plavajoči grad, je nastalo že lani, na ex-temporu v Loški dolini. Novo kolekcijo je začela ustvarjati na začetku poletja, podobe pa še vedno vrejo iz nje. »Platno in sveža resnica, terasa v mesečini, klečanje v njeni modrini./Lesket njene popolnosti, skelet – resničnih barv opojnosti,« pa je svojo pesem Resnične barve, ki jo je spesnila prav za odprtje razstave v pristavah, zaključila Dagmarina prijateljica Barbara Piber. »Ves čas je spremljala mojo zgodbo, pripovedovala sem jih o občutkih, ob katerih so nastajale slike, tako, da je lahko v pesmi celovito zajela zaobjela moje ustvarjanje in v verze vpletla naslove in elemente posameznih del,« je povedala DagMar. pet
Po Ikarusu navdušil še Feniks

Po Ikarusu navdušil še Feniks

Notranjsko primorske novice » Kultura, 3. oktober ― Postojna – Žirijo 56. Linhartovega srečanja, festivala ljubiteljskih gledaliških skupin iz Slovenije in zamejstva, ki je bilo med 28. in 30. septembrom v Postojni, je tudi letos prepričala ekipa Little Rooster Productions oziroma društva Mali petelin. Njihov Feniks avtorja in režiserja Roka Sande je prejel matička za najboljšo predstavo v celoti, odnesli so tudi matička za moško in žensko vlogo, ki sta šla v roke Klemnu Kovačiču za vlogo Andreja Opeke in Maji Pinterič za različne vloge v predstavi Feniks. Povezava na celotno fotogalerijo. Linhartovo srečanje 2017, Postojna, 28.-30. september 2017 Foto: Valter Leban Rok Sanda in Little Rooster Productions so lani matička prejeli za predstavo Ikarus. Letošnja zmagovalna uprizoritev, Feniks – s podnaslovom Ko opeka zagori –, pa je na nek način nadaljevanje zgodbe Ikarusa, postavljena v čas druge svetovne vojne. Žirija, Alenka Bole Vrabec, Maja Gal Štromar in Damjan Trbovc, je Feniksu namenila matička, ker zaobjema brezkompromisno zasledovanje kakovosti vseh elementov gledališke predstave, od režije, igralskega angažmaja, scenografije, lučne podobe, zvoka in kostumografije. »Presežek te predstave korenini v avtorstvu Roka Sande, ki se, kljub temu da je mlad avtor, zaveda, da je ustvarjalnost pot ozaveščanja in ozdravljenja globokih razkorakov med preteklim in polpreteklim časom,« so zapisali v obrazložitvi. »In vendar presega moraliziranje in polarizacijo. Ob tem vešče prestopa iz makro kozmosa v ganljive mikro človeške usode. Ne glede na vse dokazuje, da v vojni ni zmagovalcev, so samo žrtve, brez korenin ni kril.« V Feniksu je zaigral tudi Postojnčan Martin Valič, ki je v Ikarusu odigral glavno vlogo. Matička za ansambelsko kreacijo je prejela Skupina Hlodi Kulturno-umetniškega društva Franc Kotar Trzin za predstavo Grenki sadeži pravice. Posebno priznanje žirije za pretanjen prevod teksta v polnost igralskega izraza je šlo Koroškemu deželnemu teatru Slovenj Gradec za predstavo Terapija, posebno pri
Tudi ‘raubšic’ je del dediščine

Tudi ‘raubšic’ je del dediščine

Notranjsko primorske novice » Kultura, 2. oktober ― Dolenja vas, Cerknica – Dneve evropske kulturne dediščine, ki so bili letos posvečeni dediščini vodnega gospodarstva, so obeležili tudi v Primorsko-notranjski regiji. Med drugim je zavod Rihtarjeva domačija iz Babnega Polja je pripravil izlet po poti reke sedmerih imen, na gradu Prem pa so odprli fotografsko-literarno razstavo o mlinih v objemu reke Reke in se podali po poti skrivnostnih studencev na Premu. Zavod Etno-eko pa je v Dolenji vasi pri Cerknici prikazal, kako so nekoč iz naravnih materialov izdelovali koše, s katerim so ‘raubšicali’ ščuke in druge ribe na Cerkniškem jezeru. Iz vrbovih vej so spletli koše brez dna, s katerimi so nekoč domačini na Cerkniškem jezeru ‘raubšicali’ ribe. Dolenja vas, Cerknica, 30. september 2017 Foto: Društvo Etno-eko »Ljudje ob jezeru so včasih ribe na skrivaj lovili s pripravami, ki so si jih iz materialov, ki rastejo v bližini, izdelali sami. Med njimi je tudi tako imenovan koš,« pravi Tanja Gobec iz društva Etno-eko. Ta znanja izginjajo, zato je udeležencem dogodka v Dolenji vasi Ivan Najger predstavil, kako lahko spletejo koš – za ribolov so delali take brez dna –, iz vrbovih šib, ki so jih nabrali ob bližnjem potoku. Predstavitev je spremljala Marjeta Keršič Svetel, ki jim je pomagala razmisliti o tem, kako pravilno interpretirati dediščino oziroma rokodelska znanja jih predstavljati mlajšim in turistom ter kako to tržiti. »Ribolov s koši je bil prepovedan, zato je bilo zanimivo slišati, kako bi lahko interpretirali nekaj prepovedanega. Svetelova nam je dala nekaj idej, ki jih moramo premisliti, mislim, da bomo lahko kakšno stvar uporabili,« pravi Gobčeva. Od zrna do kruha in strehe nad glavo Udeleženci interaktivne delavnice v Dolenji vasi pa so poleg izdelovanja koša za ribolov spoznavali tudi, kako so kmetje nekoč obdelovali piro. Gobčeva in Najger sta namreč letos posejala njivo pire, ki sta jo nato s prijatelji požela s srpi. Večino so jo že omlatili na stari mlatilnici, ki jo še vedno uporablja S
Linhart dviguje kakovost ljubiteljskega gledališča

Linhart dviguje kakovost ljubiteljskega gledališča

Notranjsko primorske novice » Kultura, 27. september ― Postojna – Na odru postojnskega kulturnega doma se bo med 28. in 30. septembrom zvrstilo sedem najboljših predstav ljubiteljskega gledališča v Sloveniji in zamejstvu. Na državnem tekmovanju, 56. Linhartovem srečanju, se bodo potegovale za matičke, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali še nekaj predstav iz spremljevalnega programa. 55. Linhartovo srečanje, predstava Milan Jesih, Grenki sadeži pravice, ONinME Ljutomer 29. 9. 2016 Foto: Valter Leban Vodja postojnskega sklada za kulturne dejavnosti Silva Bajc meni, da so Postojnčani po 12 letih festival vzeli za svojega. »Usidranost festivala v isti kraj zvišuje njegovo prepoznavnost v slovenskem gledališkem prostoru; kot je samoumevno, da se ‘borštnik’ vedno dogaja v Mariboru, se ‘linhart’ v Postojni, in je, mimogrede, vsaj štiri leta starejši festival od svojega profesionalnega brata.« Linhartovo srečanje je vrh letne produkcije ljubiteljskih gledališč v državi in zamejstvu. Predstava, ki se nanj uvrsti, je šla skozi strokovni presoji na območnem in regijskem srečanju. Na izbor se je letos prijavilo 114 predstav, na regijsko raven se jih je uvrstilo 26, sedem finalistov je izbrala dramska igralka Ana Ruter. Organizatorji skrbno izbirajo tudi strokovno žirijo, v kateri so režiserji, dramaturgi in igralci, med njimi je bilo kar nekaj nosilcev Borštnikovega prstana. »Festival ima visoko kakovost, ki velikokrat zabriše mejo med institucionalnim in ljubiteljskim gledališčem in ne razlikuje med profesionalnim in ljubiteljskim, ampak le med dobro in slabo predstavo,« pravi Bajčeva. »Tista ljubiteljska gledališča, ki so svoje delo postavila nad to, da nudijo uro ali dve ‘na oder nametanih šal’ za ceno smeha v dvorani, se svojega poslanstva zavedajo, kar se odraža v skrbno izbranih besedilih, tudi komedij s sporočilnostjo,« o predstavah pove Bajčeva. Ljubiteljske skupine namreč vzgajajo občinstvo, »da začne prepoznavati dobre predstave od tistih, ki razen nekaj smeha v gledalcu ne pustijo drugega občutka«.
Dober start Knoblovih dnevov

Dober start Knoblovih dnevov

Notranjsko primorske novice » Kultura, 22. september ― Orehek, 8. in 9. september – Po uspešno izpeljanem projektu Od Pavla Knobla skovano leta 2015 so se v ŠKD Orehek in KS Orehek odločili, da poskusijo še z manjšim festivalom in ga posvetijo enemu najbolj zavednih in posrečenih Orehovcev, Pavlu Knoblu, ki je leta 1801 spisal prvo posvetno pesniško zbirko na Slovenskem Štiri pare kratkočasnih Novih pesmi.  Knoblovi dnevi 2017 – Foto: Matej Škrlj Knobl je bil  pesnik, prevajalec, učitelj, cerkovnik, organist in tudi humorist, zato so se v Orehku odločili, da bodo 1. Knoblove dneve odprli z večerom smeha. Za glasen krohot v polni dvorani kulturnega doma sta tako poskrbela Gašper Bergant, ki ga mlajši poznajo iz Skečoholikov, in Boris Kobal, režiser, igralec in humorist, sicer dober znanec Orehovcev in Rakičanov, s katerimi je še kot otrok na poletnih počitnicah ustvaril veliko lepih spominov. Sledilo je odprtje etnološke razstave starega kmečkega orodja Brane domačega zbiratelja Branka Klanjška, ki bo ob predhodni najavi na društveni e-naslov na ogled do konca leta. Ob tem je društvo izdalo zloženko, na kateri je zabeležno, čemu je služilo posamezno orodje, nekateri kosi so v uporabi še danes. Prvi večer se je zaključil z druženjem, manjkala ni niti ubrana pesem. Glasbi pa je bil v celoti posvečen drugi dan 1. Knoblovih dnevov. Jerneja Sojer Smerdu (Do-Re-Mi ŽivljenjA) je poskrbela za interaktivno ter z gozdom obarvano glasbeno delavnico, na kateri se je zbralo za dober razred otrok. Najbolj so jih navdušili zveneči kozarci, mogoče tudi mali nastop, ki so ga pripravili. Sobota se je sklenila sklenila s koncertom domače gipsy-jazz zasedbe Salt PeeNuts, ki jo sestavljajo mladi, a izjemni glasbeniki: brata Vital in Jan Jurca, Nejc Klun in vokalistka Gaja Udovič. V društvu si želijo, da bi Knoblovi dnevi postali tradicionalni, v veliko pomoč pri izvedbi jim je bila Občina Postojna. D. Č.
Zaključen krog ostrnic Ludvika Šraja

Zaključen krog ostrnic Ludvika Šraja

Notranjsko primorske novice » Kultura, 21. september ― Kozarišče, 1. september – V galeriji gradu Snežnik je na pobudo in v organizaciji Javnega zavoda za kulturo, turizem in medgeneracijsko sodelovanje Snežnik ter v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije ob 70. življenjskem jubileju slikarska dela razstavil slikar samouk Ludvik Šraj, domačin iz Vrhnike v Loški dolini. Razstava je na ogled do 1. oktobra. Šraj je svoj talent kazal že kot otrok, željo po ustvarjanju pa je lahko v celoti uresničil šele po upokojitvi – Foto: Borut Kraševec Razstavo je odprl župan Loške doline Janez Komidar, za dogodek pa so glasbeni nastop prispevali slikarjevi sorodniki, njegova hči Marija in nečakova družina. Drobce iz življenja slikarja Ludvika Šraja je ob odprtju razstave nanizala Milena Ožbolt, nekaj let tudi njegova sošolka v osnovnošolskih klopeh, ki se spominja, da je Šraj že takrat  kazal svoj talent in željo po likovnem ustvarjanju, ki se je skozi leta samo še stopnjevala. Ko je bil star 13 let, mu je sestra podarila prave oljne barve, do takrat pa je ustvarjal z ogljem in svinčnikom. Svoje slikarsko znanje je izpopolnjeval pri različnih mentorjih in deloval kot član likovnega društva Kačji pastir. Kruh si je služil kot voznik tovornjaka, nato avtobusa, med tem pa je med skopo odmerjenim časom tri mesece obiskoval večerno izobraževanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Razpetost med vožnjo, delom doma in družino je nudila kaj malo časa za njegovo slikarsko izražanje. Želja, da bi si za slikarstvo lahko privoščil več časa, se mu je v celoti izpolnila šele z upokojitvijo. Slike, ki jih razstavlja na gradu Snežnik, je naredil v tehniki olje na platnu in so plod daljšega obdobja slikarjevega ustvarjanja, ki je izbiral med različnimi motivi, krajinami, tihožitji in drugimi, povezanimi z domačo zemljo in kmečkimi opravili. Šrajevo likovno ustvarjanje je tako ob odprtju razstave na gradu Snežnik kot v predstavitveni knjižici, ki so jo ob tej priložnosti izdali v javnem zavodu Snežnik, predstavila akademska
Ilirska Bistrica: Razstava Igorja Knapa navdušila

Ilirska Bistrica: Razstava Igorja Knapa navdušila

Notranjsko primorske novice » Kultura, 7. september ― Ilirska Bistrica – Prva samostojna razstava domačina Igorja Knapa je vzbudila veliko zanimanje med obiskovalci Galerije Doma na Vidmu. Njegove skulpture in kipci so poklon ženskemu telesu. Razstava Igorja Knapa – Foto: Tjaša Kaluža »Najraje izdelujem ženske akte. Ko je Bog naredil žensko, je naredil nekaj lepega in za to smo mu vsi hvaležni. Ženska je lepa, ker ima lepe obline. Zaobljeno žensko telo se da čudovito oblikovati, zato ga najraje upodobim,« je skrivnost ženskega akta opisal Igor Knap. Ljubi pa so mu tudi portreti, med katerimi kraljuje njegov avtoportret, ki je popolna replika avtorjeve podobe. Knap pa upodablja tudi živali, ki jih soustvarja s svojima vnukoma. »Moja vnukinja Lara in vnuk Miha mi zelo rada pomagata v delavnici in vesel sem, da sta našla hobi, ki nam je skupen. Nista na tablici, ne na računalniku ampak ustvarjata skupaj z menoj in to me resnično veseli, saj se lepo družimo. Čeprav sta še mlada, zelo cenita moje delo in pohvalita moje izdelke,« ponosno pove Igor Knap, Trnovec, ki si je dom ustvaril v Račicah. Za oblikovanje mu je najljubši oreh, »saj je mehak in lep, ima večje število nians in poudari strukturo lesa ter letnice.«  Knap ustvarja tudi iz oljke in sadnih dreves, pa tudi iz naplavin, ki jih najde ob morju. Rad pa dela tudi s poldragim kamnom alabastrom, ker se ga da lepo zgladiti in ga je prinesel iz toskanskega mesta Volterra. Igor Knap je svojo prvo skulpturo naredil na Transportu, kjer je bil vajenec. Prvi lik je ustvaril iz odpadnega železa in ga leta 1986 predstavil priznanemu slovenskemu kiparju in pisatelju Tonetu Svetini. »Nad mojim izdelkom je bil zelo navdušen, prepoznal je moj talent in želel je, da se vpišem na umetnostno akademijo. Vendar stvari so se v življenju obrnile v drugačno smer, dolgo let nisem nič ustvarjal, šele v pokoju pa sem se znova posvetil oblikovanju kipcev in skulptur,« je svojo umetniško pot opisal Knap. Idej za nove motive in preizkušanje novih materialov mu ne zmanjka:
Kamniti portali v osrednji Sloveniji z enostavnima cvetovoma in listnimi vejicami

Kamniti portali v osrednji Sloveniji z enostavnima cvetovoma in listnimi vejicami

Notranjsko primorske novice » Kultura, 7. september ― V več hišah s kamnitimi portali so bile furmanske gostilne, tako da je že njihova namembnost narekovala arhitektonsko poudarjen glavni vhod – portal, ki je tudi sicer sodil med najpomembnejše likovne sestavine podeželske arhitekture. Vsi imajo ravno preklado in prečnika ter segmentno zaključen, večinoma rahlo potlačen lok, ki ga v temenu prekinja sklepnik (ponekod s kanelurami, volutami ali okrašen s stiliziranim listovjem), segmentna trikotnika pa krasita listni vejici s stiliziranim cvetom, ozadje je ročno štokano. Tako vrezane številke kot iniciale na sklepnikih so večinoma še vedno v baročni maniri okrašene z značilnimi zavoji. 9. Ravnik pri Hotedršici 2 (1867) Foto: Simona Kermavnar Vegetabilna motivika na portalih je na splošno zelo pogosta. Tu obravnavane variacije portalnega okrasja so, na primer: namesto stiliziranih listnih vejic trtna vitica (Vrhnika pri Ložu, 1853), bogatejša polna cvetova (župnišče v Starem Trgu pri Ložu, 1838), enojna vejica z dvema cvetovoma (Cerknica, Partizanska cesta 24, včasih Velika gasa, 1836), rozetki ter od njiju ločeni vejici (Otok pri Cerknici 1, 1845; vidni sledovi polihromacije), pravokotno se stikajoči vejici z brstičem brez cveta (Otok pri Cerknici 2, 1875), cvetova vrtnice in vejici z brstiči. Zelo lep primer slednjega je portal hiše Tabor 2 v Cerknici (t. i. Pustek), datiran z letnico 1899. Vhod je danes sicer zazidan, s čimer je stavba dodatno degradirana in naj bi bila celo na spisku za rušenje. Eden najzgodnejših je portal mogočne nadstropne vrhniške hiše na Bregu (Ljubljanska cesta 16), zaznamovan z letnico 1807 in inicialama A. I. na sklepniku. Drobna petlistna cvetova sta dopolnjena s po dvema valovitima listnima vejicama. Nadstropna bidermajerska furmanska gostilniška stavba nasproti (Ljubljanska 12) ima na sklepniku vrezano skoraj štiri desetletja mlajšo letnico, 1843, listni vejici sta tu bolj kompaktni in togi, z vidnimi sledovi polihromacije. Na Stari cesti (št. 45) je ohranjen kamnit port
Vrhunske predstave gledališkega abonmaja Kulturnega doma Cerknica

Vrhunske predstave gledališkega abonmaja Kulturnega doma Cerknica

Notranjsko primorske novice » Kultura, 5. september ― Cerknica – V Kulturnem domu Cerknica lahko do 30. septembra na vseh prodajnih mestih vpišete gledališki abonma, ki zajema pet gledaliških predstav in prinaša dodatne ugodnosti za abonente. Polhkov abonma, ki bo s petimi predstavami razveselil najmlajše vpisujejo prav tako do konca meseca. The crazy locomotive – Foto: Kulturni dom Cerknica Med gostujoče predstave sodijo komedija Klinika Tivoli d.o.o. Šentjakobskega gledališča, predstava Kje sem ostala, ki raziskuje problem demence, glasbena komedija Trio v izvedbi gledališča Koper, ki jo je podpisal prenaglo preminuli slovenski komediograf in igralec Gašper Tič. Duhovita predstava Britev: duet za performerja in njegov karakter lucidno raziskuje problem moškosti v sodobni družbi, kot zadnja v abonmajskem izboru pa v Kulturni dom Cerknica prihaja mednarodno večkrat nagrajena gledališka mojstrovina Ponorela lokomotiva režiserja Jerneja Lorencija, nastala v produkciji SNG Drama Ljubljana. Otroški – polhkov – abonma bo prav tako ponudil pet gledaliških predstav. Abonma obsega lutkovno izvedbo Muce Copatarice, glasbeno-vzgojno kulturno učno uro Sozvočja sveta v izvedbi dveh vrhunskih slovenskih glasbenikov, Boštjana Gombača in Janeza Dovča, avtorski projekt Pedenjped Primoža Forteja, bolj znanega »Gušta« v priljubljeni seriji Ena žlahtna štorija, predstavo Začarani čajnik pripovednega gledališča gospodične Bazilike in predstavo Veveriček posebne sorte v izvedbi Plesnega teatra Ljubljana, ki je ob koncu sezone pretekle  sezone v Kulturnem domu Cerknica mlajše občinstvo že navdušil z izjemno predstavo Juri Muri v Afriki pleše. Več na: www.kd-cerknica.si  KD Cerknica / uredništvo Npn
Preprost pastirček na Medvedjem Brdu naredil red

Preprost pastirček na Medvedjem Brdu naredil red

Notranjsko primorske novice » Kultura, 25. avgust ― Medvedje Brdo – Razgledni Šinkovcev grič na Medvedjem Brdu se je ob zaključku vročega poletja spremenil v Kekčevo deželo s starimi domačijami in cvetočimi planinami, po katerih vandrajo posrečeni liki iz pripovedi Josipa Vandota. Pogumen in dobrovoljen slovenski junak bo na njem vztrajal vse do 9. septembra, ko se bo v gledališču pod milim nebom odvila zadnja predstava Kekec, ki je premiero v izvedbi Gledališke skupine Medvedje Brdo po več mesecih trdega in prostovoljnega dela doživela 12. avgusta. Kekec, predstava na prostem, Medvedje Brdo, Logatec Foto: Saša Musec Čuk Le malokateri slovenski literarni junak se je tako globoko usidral v zavest Slovencev, kot Kekec, preprost pastirček, ki s premetenostjo, bistrostjo in zvijačami ukane zlobnega Bedanca. Zato ni prav nič čudno, da si je idejni vodja predstave, njen režiser in igralec Bogdan Žerjal, ki je upodobil edini negativni lik v igri, ob podpori soigralcev za tokratni gledališki izziv izbral ravno Kekca. Tega je izvrstno odigral Matej Mlinar; odlično delo so opravili tudi preostali igralci, ki so se mu pridružili na poti, polni dogodivščin. Izstopala sta tako Jože Gladek v vlogi Kosobrina kot tudi Janez Podobnik, ki se je odrezal z več vlogami, težko bi spregledali vlogi Tinkare in Mojce, ki sta ju odigrali Larisa in Karin Žerjal. Zelo sproščeno in naravno so se na velikem prizorišču pod obokom zvezd gibali tudi ostali igralci, med njimi skupina otrok iz podružnične šole v Rovtarskih Žibršah. Lani orali ledino, letos brez večjih težav »Odzivi so nad pričakovanji, prav vse štiri predstave do zdaj, ena je zaradi slabega vremena odpadla, so bile odlično obiskane. Nekateri so si Kekca ogledali kar trikrat, obiskovalci pa prihajajo iz širšega območja, ne le iz okolice Medvedjega Brda in Rovtarskih Žibrš. Celotna ekipa, ki sodeluje pri predstavi, je z izvedbo zadovoljna in ponosna nase,« pojasnjuje Bogdan Žerjal in dodaja, da so se tokrat lahko bolje pripravili, saj so imeli več izkušenj in znanja
še novic