Pesniško-pripovedovalski nastop (Spoken Word poezija) – Neil McCarthy (poročilo z dogodka)

Pesniško-pripovedovalski nastop (Spoken Word poezija) – Neil McCarthy (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 6. december ― V sredo, 6. decembra, je v Trubarjevi hiši literature v okviru Tedna irske kulture nastopil irski pesnik Neil McCarthy, ki trenutno živi na Dunaju. Njegova posebnost je, da s svojimi pesmimi nastopa, jih pripoveduje – nekoč je hotel biti glasbenik, ko pa je ugotovil, da ni preveč dober kitarist, je te sanje opustil in postal pesnik, zato zdaj na podoben način nastopa s poezijo (vključno s setlisto). Prek njegovih pesmi smo se sprehodili po mnogih mestih, v katerih je živel, poudaril pa je, da ima veliko srečo, da lahko tako pogosto potuje.
Filmski večer DŠPK: Maškarada (poročilo z dogodka)

Filmski večer DŠPK: Maškarada (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 5. december ― V torek, 5. decembra, je v Trubarjevi hiši literature potekal letošnji drugi filmski večer Društva študentov primerjalne književnosti. Letošnji cikel, poimenovan Filmoslavija, je posvečen filmom, ki so nastali v zadnjih 40 letih na področju bivše Jugoslavije, tokrat smo si ogledali film Maškarada (1971) v režiji Boštjana Hladnika. Gre za enega izmed najbolj drznih in provokativnih slovenskih filmov vseh časov. V filmu spremljamo odnos med poročeno Dino in mladim košarkarjem Luko – da bi preživela več časa s svojim ljubimcem, ga najame za inštruktorja matematike za svojega sina, kar pa pusti posledice na celi družini. Z gostom dr. Alenom Albinom Širco se je pogovarjal Vid Bešter.
Prevajalski dvojec na Irskem morju – Tina Mahkota in Andrej E. Skubic (poročilo z dogodka)

Prevajalski dvojec na Irskem morju – Tina Mahkota in Andrej E. Skubic (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 4. december ― V ponedeljek, 4. decembra, se je začel Teden irske kulture, eden izmed prvih dogodkov pa se je odvil v Trubarjevi hiši literature. O svojem prevajanju irskih avtorjev sta se pogovarjala Tina Mahkota in Andrej E. Skubic, oba Sovretova nagrajenca. Njun dialog se je pletel okrog skupni točk, ki jih imata kar nekaj. Oba sta študirala anglistiko, skupno jima je tudi to, da sta bila zaposlena na Filozofski fakulteti in sta kasneje postala samostojna ustvarjalca, prav tako pa sta oba bivala v Glasgowu in Edinburgu. Mahkota je svoj čas v Glasgowu dojela kot zelo navdihujoče obdobje, vrnila se je z eno prevedeno knjigo in ogromno idejami o irski literaturi, ki so se kasneje večinoma uresničile. Skubic je v okviru svoje prevajalske službe prav tako obiskal oba kraja, prelom pa se je zgodil, ko se je spoznal s sodobnimi škotskimi avtorji, zaradi česar se je zaljubil v obrobne literature. Mahkota se spominja, da je bil leta 1993 Roddy Doyle prvi Irec, ki je dobil Bookerjevo nagrado za roman Paddy Clarke, ha ha ha (1995), ki se ga je odločila prevesti. V tistem času pa so izhajale tudi Picadorjeve antologije, med njimi tudi Picador Book of Contemporary Irish Fiction, ki ji je dala idejo za podobno stvar tudi pri nas, saj je ugotovila, da je večina teh avtorjev pri nas nepoznanih, zato se je odločila zapolniti vrzel. Kontaktirala je založbo Beletrina, hotela pa je prevajalsko pomoč in se na podlagi prevoda knjige Tretji policaj Flanna O'Briena odločila za Skubica.
Prevajalski dvojec na Irskem morju – Tina Mahkota in Andrej E. Skubic (poročilo z dogodka)

Prevajalski dvojec na Irskem morju – Tina Mahkota in Andrej E. Skubic (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 4. december ― V ponedeljek, 4. decembra, se je začel Teden irske kulture, eden izmed prvih dogodkov pa se je odvil v Trubarjevi hiši literature. O svojem prevajanju irskih avtorjev sta se pogovarjala Tina Mahkota in Andrej E. Skubic, oba Sovretova nagrajenca. Njun dialog se je pletel okrog skupni točk, ki jih imata kar nekaj. Oba sta študirala anglistiko, skupno jima je tudi to, da sta bila zaposlena na Filozofski fakulteti in sta kasneje postala samostojna ustvarjalca, prav tako pa sta oba bivala v Glasgowu in Edinburgu. Mahkota je svoj čas v Glasgowu dojela kot zelo navdihujoče obdobje, vrnila se je z eno prevedeno knjigo in ogromno idejami o irski literaturi, ki so se kasneje večinoma uresničile. Skubic je v okviru svoje prevajalske službe prav tako obiskal oba kraja, prelom pa se je zgodil, ko se je spoznal s sodobnimi škotskimi avtorji, zaradi česar se je zaljubil v obrobne literature. Mahkota se spominja, da je bil leta 1993 Roddy Doyle prvi Irec, ki je dobil Bookerjevo nagrado za roman Paddy Clarke, ha ha ha (1995), ki se ga je odločila prevesti. V tistem času pa so izhajale tudi Picadorjeve antologije, med njimi tudi Picador Book of Contemporary Irish Fiction, ki ji je dala idejo za podobno stvar tudi pri nas, saj je ugotovila, da je večina teh avtorjev pri nas nepoznanih, zato se je odločila zapolniti vrzel. Kontaktirala je založbo Beletrina, hotela pa je prevajalsko pomoč in se na podlagi prevoda knjige Tretji policaj Flanna O'Briena odločila za Skubica.
Klasična glasba v filmu – Mitja Reichenberg (poročilo z dogodka)

Klasična glasba v filmu – Mitja Reichenberg (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 29. november ― V sredo, 29. novembra, je v Trubarjevi hiši potekal predzadnji, deveti del cikla Poslušajmo filme, ki ga pripravlja Mitja Reichenberg. Govora je bilo o klasični glasbi, ki prvenstveno ni bila narejena za film, saj je nastala kot glasba za koncertne prireditve. Gre za glasbena dela, ki so nastala neodvisno od filmov, vendar so na filmsko umetnost pomembno vplivala in prav zaradi filma so postala določena klasična glasbena dela tudi popularna. Zanimivo pa je tudi to, da je avtorska filmska glasba pravzaprav naslednica uporabe klasične glasbe v filmu.
Predstavitev literarne revije za spekulativno fikcijo Supernova (poročilo z dogodka)

Predstavitev literarne revije za spekulativno fikcijo Supernova (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 28. november ― V torek, 28. novembra, je v Trubarjevi hiši literature literarno revij za spekulativno fikcijo Supernova predstavil njen glavni in odgovorni urednik Bojan Ekselenski, sicer tudi predsednik Celjskega literarnega društva in pisatelj (najbolj znan po sagi Vitezi in čarovniki). Revijo podpirata Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Mestna občina Celje. Supernova je namenjena odrasli in zahtevnejši publiki, je takoj poudaril, saj je oznaka spekulativna fikcija pogosto stereotipno povezana z mladinskim, otroškim in plažnim čtivom, pa ni nujno tako – res je 95 % fantazijske literature trivialne, a 5 % se uvršča v vrhunsko literaturo, ki bo preživela zob časa. Nekateri avtorji ostanejo, čeprav v svojem času morda niso tako prepoznani, ker imajo nekaj posebnega, kar jih dela drugačne. Supernova nima teh ambicij, saj se še ne da oceniti, koliko od te množice avtorjev je/bo vrhunskih.
Podlasica, ustvarjanje risanega filma (razstava)

Podlasica, ustvarjanje risanega filma (razstava)

Trubarjeva hiša literature, 20. november ― od 20. novembra do 10. decembra 2017 Timon Leder je animator, režiser in mentor delavnic, ki je dal življenje zgodbi o Podlasici in razigranih ptičih na poslednjem drevesu. Z razstavo risb in animacij vam bo razkril, kako so s filmsko ekipo oživili risane junake, od idejnih skic do zaključene animacije. Podlasica in njeni animirani prijatelji vas že pričakujejo! Razstava bo na ogled od 20. novembra do 10. decembra 2017.
Poročilo o zaključku delavnic Vzkrik - Varja Hrvatin (poročilo z dogodka)

Poročilo o zaključku delavnic Vzkrik - Varja Hrvatin (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 9. november ― V sredo 8. novembra smo se v Trubarjevi hiši literature zbrali na zaključku druge delavnice VZKRIK, v objemu občutno zajetnejšega števila publike kot prvo leto. Nekateri obiskovalci so s prisotnostjo na napačnem dogodku nenamerno odprli performativnost nadaljujočega dogajanja. Večer se je predstavil z uvodnim nagovorom glavne organizatorke Brine Klampfer, ki nas je popeljala skozi idejno zasnovo delavnice VZKRIK, njen razvoj ter princip dela pod mentorstvom (večkratne) Grumove nagrajenke, dramatičarke in vsestranske gledališke ustvarjalke Simone Semenič.
Predavanje: Sokrat: življenje in učenje – Stjepan Palajsa (poročilo z dogodka)

Predavanje: Sokrat: življenje in učenje – Stjepan Palajsa (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 6. november ― Ponedeljkov deževni večer smo obiskovalci Trubarjeve hiše literature v znatnem številu preživeli ob poslušanju o enem od največjih, obenem pa tudi najbolj skrivnostnih izmed grških mislecev, ki ni sam napisal ničesar, so pa o njem mnogo napisali drugi. Stjepan Palajsa, predsednik kulturnega društva Nova Akropola, ki si prizadeva za približevanje filozofije vsakdanjemu življenju, je vodil predavanje o grškem filozofu Sokratu. Sledeč načelom svojega društva je Palajsa predavanje zasnoval kot krajši oris Sokratovega življenja z vsebinskimi poudarki na njegovih najodmevnejših mislih, ki jih za svoje lahko vzamemo tudi več kot 2000 let od nastanka, njegova predstavitev in razlaga Sokratove misli pa je, podobno kot njen avtor, skušala biti čim bolj jasna in razumljiva.
Dramska platforma

Dramska platforma

Trubarjeva hiša literature, 31. oktober ― Vabljeni, da se udeležite dramske platforme, ki bo potekala v soboto, 9. decembra, ob 11. uri v prostorih Trubarjeve hiše literature. Za udeležbo na platformi se na email info.kudkrik@gmail.com najkasneje do sobote 2. decembra 2017 prijavite in pošljite svoje dramsko besedilo, ki bi ga v skupini dramatikov želeli predebatirati. Udeležba je brezplačna. Dramska platforma se je rodila iz želje, da bi dramatičarke in dramatiki imeli svoj prostor, ki bi služil izmenjavi izkušenj, komentiranju dramskih besedil, druženju in preko teh srečanj spodbudili pisanje in uprizarjanje slovenske dramatike. {fshare id=3056}
Filmska glasba in pop-song - Mitja Reichenberg (poročilo z dogodka)

Filmska glasba in pop-song - Mitja Reichenberg (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 25. oktober ― V sredo, 25. oktobra, se je v Trubarjevi hiši literature zgodilo že osmo predavanje cikla Poslušajmo filme, ki ga pripravlja Mitja Reichenberg. Tokrat je bilo govora o popularnem delu filmske zakladnice, torej o tem, kako vstopa v film popularna glasba. Glasba je obstajala že davno pred filmom, bilo je le vprašanje časa, kdaj se bosta obe industriji staknili. Film je bil prvotno mišljen kot oblika zabave, namenjen je bil razveseljevanju ljudi z gibljivimi sličicami – prvi filmi so bili dolgi nekje od 10 do 60 sekund in so prikazovali prizore iz vsakdanjega življenja, ob njih pa so igrali razne koračnice in popevke. Zato smo si v tem srečanju pogledali, kako sta se industriji združili. 
Prevod na oknu (poročilo z dogodka)

Prevod na oknu (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 24. oktober ― V torek, 24. oktobra, je v Trubarjevi hiši literature potekal nov dogodek iz cikla Literatura v živo, ki ga v sodelovanju z LUD Literaturo pripravlja Petra Koršič. Prevod na oknu je namenjen, da svoje priljubljene prevode izberejo in predstavijo prevajalci, tokrat sta bila v gosteh Špela Sevšek Šramel in Andrej Pleterski. Oba se ukvarjata s prevajanjem iz slovaščine (Pleterski pa prevaja tudi iz francoščine in angleščine), zato je dogodek služil tudi kot obeležje 70. obletnice slovakistike v Ljubljani.
Tečaj modernega grškega jezika, začetni - Konstantina Agnantopoulou

Tečaj modernega grškega jezika, začetni - Konstantina Agnantopoulou

Trubarjeva hiša literature, 23. oktober ― Začetni tečaj modernega grškega jezika se bo začel 8. novembra 2017 in bo trajal do konca maja 2018. Tečaj bo potekal vsako sredo od 16.30 do 18.00 v Trubarjevi hiši literature. Vodila ga bo prof. Konstantina Agnantopoulou, lektorica nove grščine na Oddelku za klasično filologijo Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Organiziramo v sodelovanju z veleposlaništvom republike Grčije in Grškim kulturnim inštitutom iz Trsta. Prijave do 7. novembra na trubarjeva@literarnahisa.si ali 01 308 51 30. {fshare id=3051}
Takšne zmajske – Goran: legenda o zmaju. Primož Suhodolčan. DZS, 2017. Ilustriral Matej de Cecco. (Veronika Šoster)

Takšne zmajske – Goran: legenda o zmaju. Primož Suhodolčan. DZS, 2017. Ilustriral Matej de Cecco. (Veronika Šoster)

Trubarjeva hiša literature, 10. oktober ― Primož Suhodolčan je bil ob pravem času na pravem mestu; sredi največje košarkarske evforije v zgodovini samostojne Slovenije je v kinematografe prišla ekranizacija njegove mladinske uspešnice Košarkar naj bo! (1994), knjigarne pa je zavzela čisto sveža slikanica Goran: legenda o zmaju, ki predstavi Gorana Dragića. To pa ni njegova prva športna biografija, transformirana v pravljični format, lansko leto je bila namreč v fokusu Tina Maze in knjiga Tina in medvedja moč, zamenjal pa se je ilustrator, po Gorazdu Vahnu se je pri Goranu in zmajih izkazal Matej de Cecco (Šnofijeva druščina).
še novic