Za koga se iz brloga pomoli smrček – Céline Claire. Zavetje. Zala, 2019. Ilustrirala Qin Leng. Prevedla Mateja Seliškar Kenda / Veronika Šoster

Trubarjeva hiša literature, 20. december 2019 ― Francoska avtorica Céline Claire se z Zavetjem v slovenščini predstavlja prvič, za slikanico pa se je povezala s Qin Leng, ilustratorko kitajskega porekla, ki živi in dela v Kanadi. Skupaj sta ustvarili prikupno zgodbo o sebičnosti in gostoljubnosti, ki po osnovni premisi spominja na nekatere, ki so se nam že precej usidrale v zavest. Gre namreč za zgodbo o živalih, ki se pripravljajo na hude čase (po navadi zima, tokrat nevihta), kopičijo zaloge in se obnašajo nadvse odgovorno, potem pa med hudo uro nekdo, ki se iz znanih ali neznanih razlogov ni pripravil, ostane zunaj, sredi hude ure, in prosi za pomoč, za zavetje. Tu je že slovenska basen Muren in mravlje, ko brezskrbni muren lenari in se zabava, mravlje pa se marljivo pripravljajo na slabše dni. Potem pa sta seveda zelo sorodni še pravljici Mojca Pokrajculja in Rokavička. Je pa med njimi vseeno kar nekaj bistvenih razlik, h katerim se še vrnem.

Zidovi sredi glav – Jon Agee. Zid sredi knjige. Grlica, 2019. Prevedla Janja Remškar / Veronika Šoster

Trubarjeva hiša literature, 19. december 2019 ― Čeprav je ameriški ilustrator Jon Agee na sceni že dolgo časa (svojo prvo knjigo je izdal leta 1982) in je tudi razmeroma prepoznaven (hvalil ga je celo slavni Maurice Sendak, avtor kultne Where the Wild Things Are), ga pri nas šele dobro začenjamo spoznavati. Lani je pri založbi Skrivnost izšla njegova knjiga Življenje na Marsu, letos pa se ji je pri založbi Grlica pridružila še fascinantna in provokativno naslovljena Zid sredi knjige. Gre za dve izmed njegovih najnovejših slikanic, in obe delujeta na principu neke domislice, ki jo avtor potem izpelje po svoje. Zid sredi knjige že s svojim naslovom nakazuje, da bo metatekstualen, da bo torej šlo za knjigo, ki se »zaveda« tega, da je knjiga. To v praksi pomeni, da se knjiga sama sproti komentira, kar je za radovedno in nadobudno otroško publiko še posebej zanimivo. Ob branju takih knjig se namreč zdi, da ima avtor neko magično moč, saj z bralcem neposredno komunicira kar izmed strani.

Zidovi sredi glav – Jon Agee. Zid sredi knjige. Grlica, 2019. Prevedla Janja Remškar / Veronika Šoster

Trubarjeva hiša literature, 18. december 2019 ― Čeprav je ameriški ilustrator Jon Agee na sceni že dolgo časa (svojo prvo knjigo je izdal leta 1982) in je tudi razmeroma prepoznaven (hvalil ga je celo slavni Maurice Sendak, avtor kultne Where the Wild Things Are), ga pri nas šele dobro začenjamo spoznavati. Lani je pri založbi Skrivnost izšla njegova knjiga Življenje na Marsu, letos pa se ji je pri založbi Grlica pridružila še fascinantna in provokativno naslovljena Zid sredi knjige. Gre za dve izmed njegovih najnovejših slikanic, in obe delujeta na principu neke domislice, ki jo avtor potem izpelje po svoje. Zid sredi knjige že s svojim naslovom nakazuje, da bo metatekstualen, da bo torej šlo za knjigo, ki se »zaveda« tega, da je knjiga. To v praksi pomeni, da se knjiga sama sproti komentira, kar je za radovedno in nadobudno otroško publiko še posebej zanimivo. Ob branju takih knjig se namreč zdi, da ima avtor neko magično moč, saj z bralcem neposredno komunicira kar izmed strani.

Krikmachine – od komičnega k tagičnemu in nazaj k tragikikomičnemu (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 2. december 2019 ― V sredo 27. novembra 2019 je v Trubarjevi hiši literature potekala bralno-improvizirana predstava na podlagi kar šestih nastajajočih besedil mladih uveljavljajočih se avtorjev. Besedila nastajajo v sklopu delavnic društva KUD Krik pod mentostvom Simone Semenič, Mareta Bulca in Ane Duša. Bralno uprizoritev bodo besedila doživela na 4. Festivalu dramske pisave Vzkrik (19. 3. - 22. 3. 2020) v MGL, tokrat pa so jih v življenje pripeljali improvizatorska velemojstra Urša Strehar Benčina in Tomaž Lapajne Dekleva ter glasbenik in glasbeni improvizato Urh Mlakar. Če je že odnos med dramskim besedilom in njegovo uprizoritvijo pogosto nepredvidljiv in poln možnosti, je odnos med nastajajočim tekstom in improvizacijami, ki so nastale kot vtis prvega branja, lahko še bolj zanimiv in razgiban. Trije improvizatorji so tekste namreč prebrali samo enkrat in tako poskusili ohraniti odprto glavo vsem asociacijam in (lahko tudi napačnim) interpretacijam dram in dramskih odsekov. Posvetili so se izključno vtisom prvega, skoraj naivnega branja. Tako so se skozi improvizacijske impresije pokazali na prvi pogled morda neopazni komični ali tragikomični elementi nastajajočih tekstov. V nekajminutnih prizorih, ki so se začeli in končali in medias res, se je tekst nekje bolj, nekje manj ohranil, a je vedno služil predvsem kot izhodišče in končna opora. Včasih so nas prizori tako zapeljali v humorno doživetje v študentskem stanovanju, drugič pa so nas zapeljali v težko tovarniško vzdušje ali celo v cirkus. Po koncu vsakega prizora pa so zaradi odprte forme interpretacij, ki je vseskozi (tudi direktno) nagovarjala občinstvo, tudi avtorji dram sami dobili priložnost, da pokomentirajo in dopolnijo to prvo interpretacijo teksta. Najraje bi se udrla v zemljo Varje Hrvatin in Nervozen sem na način, ki ga ni mogoče opisati Gašparja Mariniča sta tako zaživela skozi humorna prizora norčevanja iz malih banalnosti življenja, Ko ženska postane morilka Nike Korenjak nas je s fokusom na enem izmed liko

Oddaj na natečaj v MKL (2019)

Trubarjeva hiša literature, 14. november 2019 ― V želji po čim širšem literarnem ustvarjanju smo se v Mestni knjižnici Ljubljana odločili, da razpišemo literarne natečaje na temo proze, poezije, dramatike in stripa pod skupnim imenom Oddaj na natečaj v MKL. Gre za projekte spodbujanja ustvarjalnega pisanja, risanja in izražanja mladih avtorjev med 15. in 25. letom v slovenskem jeziku. Razpisi vseh štirih natečajev so odprti od 15. novembra 2019 do 15. marca 2020.   METAFORA – KRATKE ZGODBE POHAIKUJ – HAIKU POEZIJA IN FOTOGRAFIJA PREDRAMI SE – DRAMSKO PISANJE S3P – STRIP {fshare id=3699}

Literatura in popularna kultura – Lila Prap in Sara Špelec (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 12. november 2019 ― V četrtek, 7. novembra 2019, se je v Trubarjevi hiši literature odvil dogodek z naslovom Literatura in popularna kultura. Voditeljica Sara Špelec se je pogovarjala z Lilo Prap, pisateljico in ilustratorko, prejemnico številnih nagrad, ki ni znana le pri nas, temveč tudi v tujini. O tem priča dejstvo, da je bila na dogodku med občinstvom mlada gostja z Japonske, ki je opisala popularnost avtorice pri njih. Ko je Lila Prap izrazila dvom, če je tam res tako popularna, je gostja z navdušenjem povedala o avtoričinih slikanicah ter različnih igračah, magnetih in ostalih predmetih, ki jih izdelujejo po vzoru slikanic.

Pisma proti e-mailom – Becky Albertalli. Z ljubeznijo, Simon. & Jenny Han. Vsem fantom, ki sem jih kdaj ljubila. Učila International, 2019. / Veronika Šoster

Trubarjeva hiša literature, 3. november 2019 ― Šestnajstletna Simon Spier in Lara Jean Covey imata veliko skupnega. Oba sta protagonista mladinskih romanov, ki sta iz samostojnih knjižnih uspešnic prerasla v knjižni seriji – Z ljubeznijo, Simon je dobil nadaljevanje Leah brez ritma; Vsem fantom, ki sem jih kdaj ljubila, pa sledita še knjigi P. S. Še vedno te ljubim in Vedno tvoja Lara Jean. Oba sta leta 2018 dobila tudi svoja filma. Vsebinsko gledano gre pri obeh romanih za ljubezensko zgodbo, prav tako sta oba rahlo pocukrana, a vseeno ne prestopata meje banalnosti in govorita o stvareh, ki mlade zanimajo. Pri obeh so v ospredju družinski člani in ožji krog prijateljev, odvijata pa se pretežno doma in v srednji šoli. Oba se spogledujeta s prvo uresničeno simpatijo in obema se zaplete pri pisni komunikaciji. Ravno zaradi toliko podobnosti je zanimivo, kako uspe biti Simonu veliko bolj prepričljiv in manj klišejski.

Pisma proti e-mailom – Becky Albertalli. Z ljubeznijo, Simon. & Jenny Han. Vsem fantom, ki sem jih kdaj ljubila. Učila International, 2019. / Veronika Šoster

Trubarjeva hiša literature, 3. november 2019 ― Šestnajstletna Simon Spier in Lara Jean Covey imata veliko skupnega. Oba sta protagonista mladinskih romanov, ki sta iz samostojnih knjižnih uspešnic prerasla v knjižni seriji – Z ljubeznijo, Simon je dobil nadaljevanje Leah brez ritma; Vsem fantom, ki sem jih kdaj ljubila, pa sledita še knjigi P. S. Še vedno te ljubim in Vedno tvoja Lara Jean. Oba sta leta 2018 dobila tudi svoja filma. Vsebinsko gledano gre pri obeh romanih za ljubezensko zgodbo, prav tako sta oba rahlo pocukrana, a vseeno ne prestopata meje banalnosti in govorita o stvareh, ki mlade zanimajo. Pri obeh so v ospredju družinski člani in ožji krog prijateljev, odvijata pa se pretežno doma in v srednji šoli. Oba se spogledujeta s prvo uresničeno simpatijo in obema se zaplete pri pisni komunikaciji. Ravno zaradi toliko podobnosti je zanimivo, kako uspe biti Simonu veliko bolj prepričljiv in manj klišejski.

Leto smrti Ricarda Reisa (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 21. oktober 2019 ― V ponedeljek, 21. oktobra, je v Trubarjevi hiši literature potekal poseben slavnostni večer, saj je Društvo slovensko-portugalskega prijateljstva v okviru praznovanja meseca Luzofonije (skupnost okrog 230 milijonov portugalsko govorečih ljudi) priredilo odrsko branje iz romana Nobelovca Joséja Samaraga Leto smrti Ricarda Reisa, ki je pravkar izšlo pri založbi Beletrina. Brale so Maria Gomes, Mariana Franco, Daniela Ribeiro, Gabriela Droga Mazovec in Mafalda Vaz, pridružila pa se jim je tudi prevajalka Barbara Juršič, ki je cel večer krmarila med slovenščino, portugalščino in angleščino.

Umetnost kritike 2019 (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 7. oktober 2019 ― V petek, 4. oktobra, je v Trubarjevi hiši literature potekal že 6. simpozij Umetnost kritike s podnaslovom Kritiške transformacije (v 21. stoletju). Organizirata ga LUD Literatura in Društvo slovenskih literarnih kritikov (DSLK), predstavlja pa edinstveno priložnost za širšo refleksijo kritike in umetnosti na splošno, s čimer stremi k izboljšanju pogojev kritiškega udejstvovanja in zagotavljanju bolj kulturnega javnega diskurza o umetnosti, z mednarodno udeležbo pa gradi medkulturne mostove. Močna je predvsem povezava z nemškim kulturnim prostorom in 15. novembra se bo v Berlinu zgodil še en dogodek, ko bodo štirje nemški kritiki razpravljali o slovenski literaturi in napisali kritike, ki bodo objavljene na spletnem mediju www.ludliteratura.si. Ker si prizadevajo za nenehno širjenje diskurza, sta letos sodelovali tudi kritičarki s področja teatra in vizualnih umetnosti. Glavna vprašanja simpozija so se vrtela okrog prihodnosti kritike, podpredsednik DSLK Tadej Meserko pa je izpostavil, da gre za aktualno temo, pri kateri najprej pomislimo na zunanje transformacije, vendar pa se je treba tudi vprašati, katere so notranje transformacije, ki si jih želijo kritiki kot taki. Simpozij je bil sestavljen iz dveh delov; prvi del, predstavitve referatov, je povezovala Maja Šučur, drugi del, pogovor z udeleženci in udeleženkami simpozija ter publiko pa je povezoval Aljaž Koprivnikar.

Podoba branja danes - knjiga, branje, mesto (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 25. september 2019 ― V sredo, 25. septembra, je v Trubarjevi hiši potekala okrogla miza na temo branja danes. Vodila jo je Tatjana Pristolič, ki je gostila pisatelja in izdajatelja Toma Kočarja, profesorico Oddelka za bibliotekarstvo Filozofske fakultete Polono Vilar, knjižno blogerko Nino Prešern in Lenarta J. Kučića, raziskovalca in publicista. Izhodišča za pogovor so izhajala iz tega, da je bralcev vedno manj, da prodaja knjig upada in da založbe usihajo. Tomo Kočar je komentiral, da samo branje ni v krizi, ampak da je bolj problem v tem, kaj beremo, saj se je z vseprisotnostjo spleta spremenilo naše razumevanje pisane besede, beremo drugače kot včasih. Lenart J. Kučić se je navezal, da moramo pri vsakem mediju upoštevati celoten produkcijski proces, nekaj, kar v enem mediju deluje, za drugega ni zanimivo. Oči mu odpira branje starejših tekstov, ko se je že razmišljalo o tehnologiji, a še ni prevzela našega vsakdana in naprave niso bile na dosegu, zato je morala delovati domišljija. Izpostavil je skoraj neznano knjigo Julesa Verna, Pariz v 20. stoletju, kjer zapiše, da bo tehnologija za objav vsem na dosegu, vendar pa bo število tistih, ki bodo hoteli kaj objaviti, veliko večje od števila tistih, ki bodo to hoteli brati. Tomo Kočar je dodal, da je problem, da informacij nihče ne selekcionira. Polona Vilar je razložila, da gre pri tem za t. i. princip najmanjšega napora, ki je bil v preteklosti vedno gonilo napredka, vendar pa so ga tehnologije, ki spodbujajo našo naravo tako, da nenehno izbiramo lahkost pred naporom, šle v napačno smer. Ko to povežemo še z informacijsko eksplozijo, pride do vprašanja selekcije in kompetenc. Branje je zato pogosto postalo stvar osebne izbire. To se je zgodilo tudi zato, ker nam branje oziroma načitanost ne daje neke jasne prednosti na trgu dela, je izpostavil Kučić.

Predstavitev pesniške zbirke Sergeja Harlamova (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 23. september 2019 ― V torek, 17. septembra, je v Trubarjevi hiši literature potekala predstavitev druge pesniške zbirke Sergeja Harlamova Mnogoboj mitologij, ki je spomladi izšla pri mariborski založbi Litera. Pogovor s pesnikom, oziroma pezdnikom, kot se dojema sam, je vodila urednica Tonja Jelen. Izraz »pezdnik« se je začel kot domislica, da bi izpadel prepotenten na drugačen način, se je pošalil Harlamov. Glavna gesta tega izraza je iti onkraj nagovorov, ki plenijo na polju kulture. Domet poezije danes ni velik, upa si trditi, da se spremembe vedno dogajajo izven kulturne sfere – tudi avantgarde so spremljale spremembe v politiki, ekonomiji ipd. Ne more reči, če njegove poezija pridoda h kulturnemu prostoru, se pa z njo resno spopada in poskuša narediti dober izdelek, je priznal. Izpostavil je dobro spisano kritiko Aljaža Krivca v Bukli, ki je dobro zadel njegovo željo, da bi pesniška knjiga postala le še ena reč v redu reči. Trudi se izbiti pretirano glorifikacijo iz pisane besede kot take – ta težnja je prikazana že s shematskih razdelkom na začetku Mnogoboja mitologij, ko se začne sesuvanje temeljev, na katerih stoji njena ideja. Zbirka postavlja pod vprašaj tiste naše reakcije, ki jih imamo za zelo osebne, notranje, in jih skuša povezati z našimi okoliščinami. Kot primer je navedel pogreb in celotno ceremonijo, ki naredi vtis na nas, tudi če ne verjamemo zares v te obrede in obrazce.

Peščeni planet. Frank Herbert. Založba Sanje, 2018. Prevedel Igor Harb / Špela Sabati

Trubarjeva hiša literature, 18. september 2019 ― Lani je kultni roman Franka Herberta Dune po dobrih petdesetih letih od izida končno dočakal prevod v slovenščino. Roman, ki so si ga mnogi zapomnili po fantastičnih citatih (eden izmed bolj znanih je na primer »Ne smem se bati. Strah je morilec razuma. Strah je majhna smrt, ki prinaša popolno uničenje. Soočil se bom z njim. Dovolil mu bom, da me preide in mine. In ko bo mimo, si bom z notranjim očesom ogledal njegovo sled. Kjer je bil nekoč strah, ne bo ničesar. Ostal bom le jaz.«), je že ob izidu leta 1965 dobil veliko priznanj. Še istega leta je prejel nagrado Nebula, eno izmed najprestižnejših nagrad za znanstvenofantastično prozo, le leto kasneje pa si je z Rogerjem Zelaznyjem delil prvo mesto za nagrado Hugo.

Sodobni slovanski romani: Po Nevskem prospektu do Vladivostoka

Trubarjeva hiša literature, 12. september 2019 ― Med 8. septembrom in 8. novembrom 2019 z bralnim projektom Sodobni slovanski romani: Po Nevskem prospektu do Vladivostoka izpostavljamo sodobno rusko literaturo v slovenskih prevodih. Bralcem Mestne knjižnice Ljubljana ponujamo izbor kvalitetnega ruskega romanopisja, ki je nastalo konec 20. stoletja ter v začetku 21. stoletja. Izbrana dela ter priporočilni seznam, ki je natisnjen na knjižnih kazalkah, lahko poiščete v večjih enotah Mestne knjižnice Ljubljana. Z branjem do lepe knjižne nagrade! Z branjem romanov s priporočilnega seznama lahko sodelujte tudi v nagradnem žrebanju. V večjih enotah Mestne knjižnice Ljubljana poiščite obrazec, na katerega zapišite svoje osebne podatke ter vsaj DVA ROMANA, ki ste ju prebrali, ter ga odložite v namensko škatlo. V sodelovanju z mednarodno ustanovo Forum slovanskih kultur smo za sodelujoče bralce pripravili lepe knjižne nagrade. Nagradno žrebanje bo potekalo v drugi polovici novembra 2019. Popestrite si jesenske dni s prebiranjem sodobnih slovanskih romanov! Spremljevalni program:Po Nevskem prospektu do Vladivostoka – Lijana Dejak in Borut Kraševec7. november ob 19.00 Slovanska knjižnica, dvoranaO značilnostih ruske književnosti, s poudarkom na literarnih delih, ki so nastala konec 20. in v začetku 21. stoletja, se bomo pogovarjali s prevajalcema iz ruske literature Lijano Dejak in Borutom Kraševcem. {fshare id=3700}

Nacionalni mesec skupnega branja '19

Trubarjeva hiša literature, 11. september 2019 ― Drugi Nacionalni mesec skupnega branja 2019 bo potekal od 8. septembra (mednarodni dan pismenosti) do 13. oktobra 2019 (zaključek Tedna otroka). Pridružujemo se evropski bralni kampanji EURead, ki povezuje že obstoječe bralne aktivnosti po vsej Evropi z namenom dviga zavesti o pomembnosti izobraževanja in pismenosti v zgodnjem otroštvu. Skupni cilj kampanje je dati vsakemu državljanu možnost postati bralec in polno sodelovati v evropski družbi. Vabljeni, da se skupaj z nami aktivno pridružite vseslovenskemu skupnemu branju! Več o projektu na spletni strani. {fshare id=3698}
še novic