Naj… Pada.. Zdaj.

Urbani (Jaša Lorenčič), 7. april ― Prišla je gimnazijska prfoksa. Prišla je top psihologinja. Prišla je najbolj luštna hipsterka. Prišla je tista, ki vedno pride. Prišli sta največji mb fanici. Prišle so. Prišlo (jim) je. Enim, drugim, vsem. In priklonili so se. Jap. Še preden so sploh začeli. Dejansko, brez zajebancije, ni neres. Priklonili so se. Feršterkarija je zujila, okej, predskupina […]

Pet ugotovitev: Triglav vs. Maribor

Urbani (Jaša Lorenčič), 7. april ― Vesela jesen je nazaj Vesela jesen. Mariborska prireditev, ki je že doooolgo ni več. Je pa vesela jesen, četudi uradno nima takega imena, tudi obdobje v mariborskem fuzbalu. Praviloma vsako jesen. Sploh pa letošnjo jesen, ko je Mariboru skoraj vse šlo, kot so si želeli. Če izvzamemo Evropo, kakopak, ki jo je odneslo že poletje. […]

Držati mes(t)o v rokah

Urbani (Jaša Lorenčič), 5. april ― Tip je premetaval, drobljal, flodral drobiž sem pa tja. Malo po rokah, malo po steklenem pultu. Cingl cangl. Saj veš, kak’ to gre. Ampak ne, tokrat ni šlo tak’ ko’ vedno gre. Ni bilo »tu maš pa si vun poberi« ali »nea ti dam papirnatega, ker bom dobo pol samo šoder nazaj« ali »kaj me […]

Pet ugotovitev: Maribor vs. Celje [1:1]

Urbani (Jaša Lorenčič), 31. marec ― Ni forme, ni zmage Morda je bila ključna dnevna forma. Kriva je sobota. Morda je bilo krivo Celje, katerega prehodov se je vnaprej bal Maribor, moštvo, ki je bilo v 24. krogih le enkrat samkrat tik pod vrhom. Morda je razlog v Ljudskem vrtu ali, kot mu pravi devet tekmecev, Točka, vredna bunkerja. Pa Celje […]

Od 1 do 10: Pirić & Cretu okej, ostali…

Urbani (Jaša Lorenčič), 30. marec ― Kenan Pirić 7/10 Igralec tekme. Ne samo pri Mariboru, ampak nasploh. Rešil je Maribor. Pa ne samo enkrat. Najprej je, ko so Celjani začeli pomerjati iz razdalje, pokazal tisto mirnost in sigurnost, ki jo potrebuje moštvo, da lahko razmišlja o 2:0 in se ne boji za 1:1. Ampak Maribor je bil predaleč do 2:0. Pa […]

¡Groteska!

Urbani (Jaša Lorenčič), 10. april 2017 ― Ne zgodi se ravno pogosto, da se režiš v galeriji. In to dovolj na glas, da bi ti moralo biti nerodno. Pa ti ni. Kurc pa bonton. In še manjkrat se ti primeri, da se slika reži nazaj tebi. O, ja. Haha. Hihi. Hehe. Kako prcanje in drkanje v glavo! Kičkanje in driblanje z deli. […]

Mama, ata, nisem rock zvezda

Urbani (Jaša Lorenčič), 13. marec 2017 ― Šel sem v teater, da bi gledal sebe. O, ja. Sebe zdaj, sebe prej, sebe bilokdaj. In šel sem na premiero, da bi doživel premiero, ono, filmsko. Četudi na teater, ki je želel nadmudriti film. In šel sem v teater, da bi dobil potrditev, da sem Branko Jordan. Ker ja. Kako bi bil Branko Jordan. […]

Atomsko jabolko spora

Urbani (Jaša Lorenčič), 19. februar 2017 ― Tako. Zdaj smo dokončno videli postresničnostni svet. Kaj pa to! Kaj. Pa. To! Ja, to so mokre sanje Donalda Trumpa. Pa ne le njega. To je nekaj, kar še algoritmi facebooka niso pogruntali. Intervju s samim sabo. Po smrti. Zrežirano odigrana lastna percepcija sebe. o! O! o! Predstava B U M! resda nima stvarne kataklizmične […]

Nesi me, prosim!, štuporamo s Ptuja

Urbani (Jaša Lorenčič), 12. februar 2017 ― Končalo se je, kar sploh ne bi bilo tako čudno, če ni bi bilo prvič, z ono napravo za merjenje pritiska in utripa kar gor lepo na moji roki. In cifre začuda niso bile nič kaj prida falš. Pa sem mislil, da mi morale biti. O, ja. Toda režiserju Janu Krmelju, precej bolj verjetno pa […]

Potverkaj me, milenijca, na gobec!

Urbani (Jaša Lorenčič), 11. februar 2017 ― Nazadnje se mi je to zgodilo… Kaj pa vem… V osnovni šoli? Takrat sem stikal po denarnici in se zaletel res s polnim šusom v prometni znak. Ironično, v onega za prepovedano zaustavljanje. No, zdaj sem zajahal oni mini drogec, v onega na vrhu Poštne. Centimeter desno in adijo familija! In oni so se smejali. […]

Ko ljubezen ne gre na taksi

Urbani (Jaša Lorenčič), 7. februar 2017 ― Zadnjič sem, ravno po tiskovki Staromodne komedije, slišal eno res žiletkasto. Tako, ki te razreže. Kot smejoča sirota Jerica, ki namesto na orglice igra na žiletko. Češ, pri gledališču je ta fenonemalni zajeb, da lahko zbereš, kaj boš gledal, ne pa tudi s kom. Uf. Kruta, ne? Taka, trpka, rezljava, dvorezna, klepetava in kašljava. Da […]

Plastelinasto primorski Shakespeare

Urbani (Jaša Lorenčič), 6. februar 2017 ― Boljšega samozaštihanje se ne da najti! Nak. Kakšno samozaštihanje! Ko se režiš in ti gre hkrati na jok. Shakespeare bi ploskal, gotovo. Ni nemara to najbližje časom Shakespeara, elizebatansko gledališče? Ko ni samo zaželeno, temveč priporočljivo, da se krohočeš? Saj ste gledali film Shakespeare in Love. Ali pa kake druge filme, najbolj nam iz glave […]

Jebemumaaaajku, Antigona!

Urbani (Jaša Lorenčič), 4. februar 2017 ― Dame in gospodje. Drage dame in gospodje. Dame in gospodje, dame in gospodje, daaame in goooospooodje! To vam moram kar takoj natrabunjati! Ne morem se zadržat, ne morem začet drugje, ne gre. Eto. Iz prve. O, ja. Čisto pretresen sem, povožen, sferderban. Netuzemski. Kajti… Kajti… Kaaaajti! Videl sem ga. Začutil. Zbal. Ampak ja! Jim Morrison […]

Prvič, pa že Wagner?! Zu-ga-be!

Urbani (Jaša Lorenčič), 30. januar 2017 ― Trema! Kakšna trema me (je) dajala. Treeeema, kakšna trema, ljudje! To je ipak bil moj prvi obisk opere. Sploh. Ne prva opera, to sicer ne, vsekakor pa prvi obisk opere. Kaj šele premiere. Vse novo. Iber novo. Sploh. Strahospoštovanje. In povrhu on. Richard Wagner. Dobri stari Riči. Ko že na tiskovki povejo, bemtiš, Slovenci ga […]

Zaljubljeni plod zverinske pande

Urbani (Jaša Lorenčič), 20. januar 2017 ― »Zaljubiti se je plod domišljije; zaljubiti se skozi dopisovanje, je plod dvojne domišljije.« Ko se večer, ko bi naj obiskal tri okrogle mize, ki v bistvu, če pomislim dobro, sploh nimajo mize, začne s takim citatom, ne more biti slabo. Eh, kaj slabo! Mamo mi to! Mamo. Mi. To! Ker taki so ti naši mali […]
še novic