NUK, 26. september 2023 ― Narodni in univerzitetni knjižnici je pred nedavnim uspelo v svojo rokopisno zbirko uvrstiti pomembno pridobitev, dnevnik staroavstrijskega diplomata grofa Janeza Filipa Cobenzla (1741–1810), ki je nastal med politično-diplomatsko misijo, pri kateri je avtor leta 1777 spremljal cesarja Jožefa II. v Pariz in Versailles. Marija Antoaneta, Jožefova sestra, s francoskim kraljem Ludvikom XVI. po sedmih letih od poroke še ni imela potomstva, kar je ogrožalo politično zavezništvo Habsburžanov s francoskimi Burboni, s tem pa tudi evropsko ravnovesje sil v desetletju pred francosko revolucijo. Na rokopisni dnevnik, ki ga je Narodna in univerzitetna knjižnica odkupila od antikvariata Steffen Völkel Rare Books (v okviru AbeBooks) sta predhodno opozorila ddr. Igor Grdina in dr. Janez Šumrada. Izredna finančna sredstva za nakup pa je zagotovilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije iz sredstev za financiranje nakupa predmetov premične kulturne dediščine s ciljem ustvariti reprezentativno zbirko območja in področja. O avtorju in rodbini Cobenzl Avtor dnevnika, grof Janez Filip Cobenzl, je bil rojen v palači svoje družine na ljubljanskem Novem trgu, po spletu okoliščin pa sta bila z bratrancem Janezom Ludvikom (1753-1809), zadnja moška potomca pomembne družine goriško-kranjskega plemstva, brez dvoma slovenskega izvora. S pregovorno – recimo ji kraševsko – spretnostjo, politično in družabno nadarjenostjo, kozmopolitsko večjezičnostjo, ki jim je odpirala poti v mnoge kulture, so se nekateri pripadniki baronske in zatem grofovske rodbine med sredo 16. in prvimi leti 19. stoletja vzpeli na najvišje položaje v habsburških dednih deželah. Cobenzli so uspešno služili interesom svojih vladarjev na mestih predsednika notranjeavstrijske vlade, deželnega glavarja Goriške in Kranjske, cesarjevega dvornega maršala, predsednika vlade habsburške Nizozemske – pozneje imenovane Belgija – vladarjevega kanclerja in vicekanclerja, veleposlanikov pri Katarini Veliki in Napoleonu. Cobenz

Razpotja, 5. oktober 2022 ― uredništvo Jezik je sredstvo sporazumevanja; celo izjemna, najkompleksnejša in najbogatejša oblika sporazumevanja – nasploh je jezik bistvena poteza človeškosti. Toda – ali nismo danes povsod obkroženi tudi z jezikom, ki natanko ni namenjen človeškemu razumevanju? Povsem navajeni smo že, da večina naše komunikacije poteka preko aparatov, ki za svojimi zasloni in zvočniki tudi sami delujejo na podlagi nekega lastnega jezika – kode. Tu se je treba spomniti, da je izraz koda bistveno starejši od sodobne povezave s programskimi jeziki in digitalnim. Že precej prej je izraz naseljeval pomensko polje prava, pravil in vladanja (Code Napoléon, dress code ipd.); The post Vabilo k pisanju za Razpotja 50: Koda appeared first on Razpotja.