Radio Študent, 26. marec 2017 ― Spoštovana javnost. Koncem lanskega leta je pri založbi Confer (*cf) v okviru Rdeče zbirke izšel prevod Andyja Merrifielda Novo urbano vprašanje. Gre za prvi prevod tega avtorja v slovenščino, ki ga je opravila Ana Kralj, spremno besedo pa je dodal Klemen Ploštajner. Andy Merrifield je avtor mnogih del, med katerimi veljata The Wisdom of Donkeys: Finding Tranquility in a Chaotic World iz leta 2008 ter Magical Marxism: Subversive Politics and the Imagination iz leta 2011 za pravi uspešnici; The New Urban Question, kakor gre naslov v izvirniku, pa je izšel leta 2014. Merrifield je bil ravno tako kot Beatlesi rojen leta 1960 v Liverpoolu. Na tamkajšnji politehniki mu je v osemdesetih uspelo diplomirati iz geografije, filozofije in sociologije, leta 1993 pa je doktoriral na Oxfordu pod mentorstvom marksista Davida Harveyja. Če udarimo kar naravnost, je Novo urbano vprašanje knjiga, ki artikulira upor in poziva k uporu. Sestavljena je iz dveh delov, kjer predgovor in prvi dve poglavji: Kakšna je prihodnost urbanih študij in Vnovič stara urbana vprašanja (in njih obnova), tvorijo teoretski razlog upora, medtem ko so preostala poglavja bolj navdahnjena budnica, ki vzpodbujajo k aktivizmu. Pri tem ostajajo nekoherentna, če ne rečemo, da gre bolj za slikovito teoretsko paberkovanje, k čemur pa se bomo še vrnili. A začnimo z Merrifieldovo zastavitvijo upora. Kakor pokaže že naslov obravnavanega dela, ta vzpostavlja razliko z domala nepogrešljivim delom na področju urbanih študij, govorimo o delu La Question Urbaine Manuela Castellsa iz leta 1972. Za Merrifielda je Castellsovo vprašanje o urbanem zastarelo. Castells je razbral »urbano« kot razmerje do podružbljenih dobrin in storitev, za katere v splošnem pravimo, da so javne dobrine in storitve. Kot pravi Castells, je njihova osnovna funkcija reprodukcija. Merrifield cilja na to, da je osnovno Castellsovo vprašanje, kako država upravlja in usmerja kolektivno porabo, ter da je to osnovni element njene politične