Baba Joon (2015)

Baba Joon (2015)

Filmski kotiček, 27. september ― Slo naslov: -  Država: Izrael Leto: 2015 Dolžina: 91',  Imdb Žanri: Drama    Slo recenzija: - Režija: Yuval Delshad Scenarij: Yuval Delshad Igrajo: Navid Negahban, Asher Avrahami, Fariborz David Diaan, Viss Elliot Safavi, Rafael Faraj Elliasi [ENG] Yitzhak runs the turkey farm his father built with his own two hands after they emigrated from Iran to Israel. When his son Moti turns thirteen, Yitzhak teaches him the trade, hoping that he will continue the proud family tradition. But Moti doesn't like working in the turkey barn; his passion is fixing up junkyard cars and bringing them back to life. Moti's mother Sarah tries to reconcile between the two, while his grandfather pushes Yitzhak to take a firm hand with his son. Yitzhak takes Moti's refusal to work in the turkey barn as a personal rejection. Though he loves his son dearly, he makes it his mission to impose the family farm on Moti. The arrival of Darius, the uncle from America, sets off a chain of events that will undermine the familial harmony. Soon enough Yitzhak will learn that his son is just as stubborn as he is. The conflict is inevitable. *********** In this period of greater nuclear tensions between Israel and Iran, who would have guessed that Israel’s foreign-language Oscar submission would be mostly in Farsi? “Baba Joon” is a coming-of-age drama from debuting feature writer-director Yuval Delshad set in a Persian-immigrant moshav in the Negev during the early 1980s. Although some may find it a tad too sentimental and under-nuanced, the film depicts the ways of a community infrequently seen on Israeli screens. More universally, it provides a metaphor for the struggle between the migrant generation, which is holding on to the past and traditions from another country, and the sabra generation born into a new identity and seeking out a fresh path. Expect generous fest and niche arthouse play offshore. [Alissa Simon, Variety] Ocena
Med Berlinom, Bowiejem, Marxom in Lacanom

Med Berlinom, Bowiejem, Marxom in Lacanom

Torpedo, 27. september ― Doktor filozofije in znanstveni sodelavec na berlinski Humboldt Universität Samo Tomšič je študiral Freuda, Badiouja in Foucaulta. Danes v Berlinu raziskuje predvsem povezavo med Lacanom in Marxom. Z Izakom Koširjem sta spregovorila o nedavno zaključeni mednarodni filozofski konferenci v Ljubljani, ki jo je obiskalo okoli 120 filozofov in umetnikov z vsega sveta, o fenomenu Slavoja Žižka, kapitalizmu, privlačnosti Berlina in z njim povezanim Davidom Bowiejem. Tomšičevo zadnjo knjigo The Capitalist Unconscious: Marx and Lacan lahko naročite na tej spletni povezavi.
Preteklost striparjev in filozofov

Preteklost striparjev in filozofov

Radio Študent, 27. september ― V sklopu ogrevanja za Stripolisfest, festival stripa, ki se bo odvijal že četrto leto si danes lahko ogledate odprtje razstave Davida Krančana v ulični galeriji na Vegovi ali pa v Vodnikovi domačiji prisluhnete pogovoru Politika, politični strip in vsakdanje življenje njegovih avtorjev. Govorili bodo Ciril Horjak, Zoran Smiljanić in Svetlana Slapšak, pogovor pa bosta vodila Petja Grafenauer in Žiga Valetič. Petjo Grafenauer smo prosili, naj nam oriše, o čem bo tekla beseda. *Izjava se nahaja v posnetku. Vprašali smo jo še, kakšne so torej razlike med političnimi stripi pri nas v preteklosti in danes ter kaj je vzrok teh razlik. *Izjava se nahaja v posnetku.   Preteklosti pa se bodo danes spominjali tudi na področju filozofije. V Konzorciju bo namreč ob izidu zbornika Pozabljena generacija filozofov potekal pogovor o filozofskih usmeritvah in delu doktorandov dr. Franceta Vebra. Pogovor z urednikom zbornika, Markom Uršičem, in pa Borutom Ošlajem ter Alojzom Cindričem bo moderirala Tina Košir Mazi. Pojasnila nam je, kako je do pozabe te generacije sploh prišlo.*Izjava se nahaja v posnetku. Zbornik se fokusira predvsem na doktorska dela, Tina Mazi pa nam je povedala, kaj jo je najbolj presenetilo. *Izjava se nahaja v posnetku. Torej bolonjska reforma morda vendarle ne pomeni uničenja stoletnih univerzitetnih standardov in konca resnega študija ... Če pa boste pravilno izbrali mentorja, bodo morda vaše bolonjske diplome nekoč celo postale predmet kakega zbornika.      
Škuljanje

Škuljanje

SEM, 27. september ― Ministrstvo za kulturo je, na predlog Slovenskega etnografskega muzeja, ki naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine opravlja od leta 2011, 20. septembra 2016 v Register nesnovne dediščine vpisalo novo enoto z imenom Škuljanje. Škuljanje je tradicionalna primorska družabna in športna igra, pri kateri posameznik ali ekipa v igralno polje meče škuljo (tj. ploščat obklesan kamen ali polovico opeke) in jo skuša čim bolj približati balinu. Zmaga tisti, ki prvi doseže 13 točk. Pobudo za vpis v Register je pripravilo Športno društvo Škulja iz Vogrskega, ki je ob vpisani enoti tudi evidentirano kot eden od nosilcev te nesnovne kulturne dediščine. V Register nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, je trenutno vpisanih 55 elementov in evidentiranih 155 nosilcev nesnovne kulturne dediščine.

Premiera z režiserko filma Najin svet

Kinodvor, 27. september 3. oktobra ob 17:00 nas bo na premieri obiskala režiserka filma Najin svet, Yoon Ga-eun. 8. oktobra ob 16:00 pa se bomo ob filmu pogovarjali z Ireno Matko-Lukan, urednico mladinskega leposlovja in družinsko terapevtko. Oba dogodka sta del programa Mesta žensk. Vstopnice so že v prodaji!
Drugačen pogled

Drugačen pogled

CD (Blog Ursule Cetinski), 27. september ― V novo sezono Cankarjevega doma smo vstopili s sloganom Drugačen pogled. Spodbudila nas je fotografija, ki krasi naslovnico naše programske knjižice; ta vam je na voljo, da v njej razberete, kaj prinaša nova sezona. Fotografi Čeak, Pal in Maček so v prejšnji sezoni v naši Mali galeriji pripravili razstavo Ljubljana. Drugačen pogled. Njihove fotografije so nam že znane utrinke Ljubljane prikazale z zornega kota, ki ga doslej nismo poznali. Ena od njih je v objektiv ujela tudi Gallusovo dvorano. S ptičje perspektive. Na njej se naše orgle, ki so eden najveličastnejših inštrumentov te vrste v Evropi, posnete »od zgoraj«, za njimi pa sedi njihov skrbnik Saša Frelih. Osem tisoč piščali ima ta inštrument, na fotografiji vidnih kot nekakšna escherjanska likovna kompozicija. Vse, kar bomo na naših odrih in v naših dvoranah počeli v novi sezoni, nam bo naše spoznanje o življenju prav gotovo pokazalo z drugačnega zornega kota. Ko pridemo na prireditev v Cankarjev dom, pa naj gre za umetnost, znanost ali družabno srečanje, vselej odidemo nekoliko drugačni, naš pogled se spremeni. Pred kratkim sem bila v prekrasni Pragi na izobraževanju, kjer so se strokovnjaki spraševali, kakšno bo naše delo, kakšna bo umetnost čez petdeset let. Nekateri menijo, da nas bodo nove tehnologije in nove vzporedne realnosti čisto povozile. Ne strinjam se z njimi. Prav gotovo bo življenje v prihodnosti zelo drugačno. Sodim v generacijo, ki je diplomske naloge še vedno tipkala na tipkalni stroj z indigo papirjem med listi, kar nam je omogočilo, da smo besedilo zapisali v več izvodih. Še dobro se spominjam, kako sem bila šokirana, ko sem poslala prvi faks. V New York. Ni mi šlo v glavo, da bo čez lužo že v nekaj trenutkih. Zdaj so takšne zadeve seveda popolnoma smešne. Kljub čarom virtualne resničnosti je v meni še toliko dinozavra, da se mi zdi, da se ljudje srečevanju v živo nikoli ne bomo povsem odrekli. Da nas bo vedno veselilo, da glasbo, gledališče, predavanja doživljamo skupaj. Brez posrednik
Vloga nadškofa Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije

Vloga nadškofa Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije

Marijan Zlobec, 27. september ― Ob petindvajsetletnici samostojne slovenske države, Republike Slovenije, je Celjska Mohorjeva družba izdala knjigo Jerneja Vrtovca Vloga nadškofa Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije. Predstavitev je šla precej mimo drugih prireditev ob jubileju kot tudi mimo izidov drugih knjig, ki čeprav je slovenska knjiga v krizi, izhajajo vsak dan znova in znova. Dr. Alojzij Šuštar Šuštar je bil […]
Hudičev dnevnik

Hudičev dnevnik

UKM, 27. september ― Wittman, Robert K. Kinney, David Hudičev dnevnik je pretresljiva pripoved o nacizmu, prepletena z napeto detektivko, ki sledi izginulemu zasebnemu dnevniku Alfreda Rosenberga, enemu najpomembnejših sodelavcev Adolfa Hitlerja in njegovemu 'glavnemu filozofu'.  Alfred Rosenberg je bil od vsega začetka vplivna oseba v Hitlerjevem ožjem krogu sodelavcev in somišljenikov. Uveljavil se je predvsem s širjenjem sovražnih pogledov na Jude, njegova knjižna uspešnica pa je dala ideološko podlago za preganjanje Judov v tretjem rajhu. Rosenbergov zasebni dnevnik so po vojni našli v bavarski graščini, zavezniški tožilci so ga proučevali med nürnberškimi procesi vojnim zločincem, po Rosenbergovi obsodbi in usmrtitvi pa je skrivnostno izginil. Robert K. Wittman, nekdanji agent FBI, je za dnevnik prvič slišal leta 2001, ko mu je glavni arhivar pri Ameriškem muzeju holokavsta povedal, da bi ga nekdo rad prodal za več kot milijon dolarjev. Sledil je več kot deset let trajajoč lov, v katerem sta moža razkrila pot dnevnika od zagretega nürnberškega tožilca, ki ga je pretihotapil iz Nemčije, prek rok številnih ljudi, ki so imeli vsak svoje razloge, da so o njem molčali, vse do moža, ki jima je dokument končno predal. Hudičev dnevnik črpa snov iz Rosenbergovih zapisov o lastni vlogi pri zaseganju neprecenljivih umetniških del in okrutni okupaciji Sovjetske zveze, pogovorih s Hitlerjem ter nenehnih sporih z Göringom, Goebbelsom in Himmlerjem, bralcu pa s tem nudi edinstven vpogled v globine delovanja nacističnega režima in v psiho moža, ki je s svojo skrajno ideologijo postavil temelje dokončni rešitvi judovskega vprašanja. Cobiss ID: 284983808 Biografije Založba:  Učila Letnica:  2016 Področje:  zgodovina
KonForma Laibach

KonForma Laibach

Radio Študent, 27. september ― Citiramo: »Umetnost in totalitarizem se ne izključujeta. Totalitarni režimi ukinjajo iluzijo revolucionarne umetniške svobode. LAIBACH KUNST je princip zavestnega odrekanja osebnega okusa, razsojanja, prepričanja … kdor ima materialno moč, ima duhovno moč in vsa umetnost je podvržena politični manipulaciji … razen tiste, ki govori z jezikom te iste manipulacije.« Konec citata. Pričujoče besede so iz davnih osemdesetih, iz neke druge države nekega drugega sistema. Te besede so postale ideal, mitični močni čas slovenske družbe in predvsem umetnosti. Očitno tako močan, da je edina umetnost lahko le še mimezis tistega obdobja. Uvodne besede verjetno prepoznate. So iz manifesta kolektiva Laibach. Njihov pomen »tukaj in zdaj« bomo skušali premisliti v tokratnih Finih umetnostih. Pravzaprav kolektiv sam premišljuje in »dekonstruira« namesto nas. Pod drobnogled so namreč vzeli serijo dogodkov ali bolje rečeno  njihove prekinitve v Zagrebu med letoma 1982 in 1983. Prekinitvi koncerta in izgonu iz zagreba, ki je sledil odprtju razstave Laibach kunst - Režimska Transavantgarda  je postopno sledila prepoved delovanja, ki je trajala vse tja do konca osemdesetih. To je bilo takrat. A kaj sedaj, ko se NSK premika iz tragedije neke države v farso? Tokratne Fine umetnosti namenjamo izložbi Ausstelung Laibach Kunst: Kontiuniteta čiste forme. Razstavo je od prejšnjega petka moč videti v Galeriji Gallery v kulturni coni Šiška. Gotovo poznate razstavo, težko bi jo zgrešili, z neštetih plakatov po Ljubljani se je smehljala Kofetarica Ivane Kobilce, seveda retuširana, njen kofetek pa rdeč s svastiko. Gotovo ste ga zaznali, kaj več od tega pa verjetno ne. Ikonoklazem je vendarle norma, standard, tako rekoč novi nacionalni slog, ta plakat pa je nekaj najbolj samoumevnega, kar lahko uzremo na ljubljanskih ulicah. Če je bilo plakatov ogromno, je bila razstava v svojem bistvu skromna. Galerija Gallery je nov plac, v tej rubriki jo omenjamo prvič. To je majhna kamrica v šestem n
»RomaEuropa«

»RomaEuropa«

ARS Svet kulture, 27. september ― Z zvokom in svetlobo, gledališčem in plesom, glasbo in stripom, se bomo selili po festivalih. V Ljubljani se začenja festival Sonica, v italijanski prestolnici festival sodobnih umetnosti »RomaEuropa«, Stripolis pa se ogreva pred uradnim začetkom. V oddaji tudi o krstni uprizoritvi dela Nebojše Pop Tasića Zakaj ptiči pojejo, uvodnem koncertu sezone Sozvočje svetov in razstavi […]
Zrinka Posavec: Pantomima

Zrinka Posavec: Pantomima

Jazzetna, 27. september ―   Romantiki bodo v Pantomimi ugledali lepoto v vsej svoji preprostosti, medtem ko bodo nostalgiki našli naraven stik med zdajšnjostjo in poprejšnjostjo.   Mast Produkcija, 2016 Da sevdah zadnja leta bliskovito pridobiva na prepoznavnosti in popularnosti sta v veliki meri zaslužna Damir Imamović in Amira Medunjanin, pri nas zasedba tAman. Vsak od njih korenine išče […]

Vabilo na novinarsko konferenco pred začetkom 51. FBS

Borštnikovo srečanje, 27. september ― Vabilo na novinarsko konferenco Spoštovane, spoštovani! Z velikim veseljem Vas vabimo k uvodnemu dogodku 51. Festivala Borštnikovo srečanje, ki bo med 14. in 23. oktobrom 2016 v Mariboru. Ob tej priložnosti bomo predstavili program in publikacije letošnjega festivala, slavnostno podelili sponzorske listine ter razkrili letošnjega dobitnika Borštnikovega prstana za življenjsko delo.  Novinarska konferenca  bo v četrtek, 06. oktobra 2016, ob 12. uri  v Kazinski dvorani SNG Maribor. Sodelovali bodo: Alja Predan, umetniška direktorica FBS Danilo Rošker, direktor SNG Maribor   Vljudno prosimo, da svojo prisotnost potrdite najkasneje do srede, 05. oktobra 2016. Po koncu bomo za popotnico nazdravili in si zaželeli veliko gledaliških užitkov, ki bodo sledili v prihodnjih dneh.   Vljudno vabljeni!
Objavljam, torej sem v NUK - 10 let Zakona o obveznem izvodu

Objavljam, torej sem v NUK - 10 let Zakona o obveznem izvodu

NUK, 27. september ― Pred desetimi leti smo v Republiki Sloveniji sprejeli sodoben Zakon o obveznem izvodu publikacij (ZOIPub, UL RS št. 69/0; UL RS št. 86/09), ki vključuje tudi nove pojavne oblike objavljanja oziroma publikacij. Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) je s tem zakonom pooblaščena javna ustanova, ki zbira, ohranja in omogoča dostopnost do vseh publikacij kot nacionalne kulturne dediščine. Poleg zbiranja in ohranjanja knjig, časopisov, zemljevidov, zvočnih in slikovnih zapisov, glasbenih in drobnih tiskov ter drugih oblik zapisov od leta 2008 zajemamo in ohranjamo tudi spletne publikacije, od leta 2015 pa tudi spletna mesta z domeno .si. V NUK si prizadevamo za uspešno nadaljevanje več kot dvestoletne tradicije zbiranja slovenskega obveznega izvoda. Na osnovi Zakona o obveznem izvodu publikacij NUK kot javna služba izvaja številne naloge. Osnovne informacije za založnike in avtorje smo pripravili prav tu na naši spletni strani:  Dogodki 12.10.2016 Tiskovna konferenca 9.11.2016 OBJAVLJAM, TOREJ SEM V NUK. Kaj je potrebno vedeti ob izdaji knjige/publikacije? Čitalnica Rokopisne zbirke; sodelujoči: dr. Andrej Blatnik, NUK, Milena Miklavčič, samozaložniki, založniki. 16.11.2016 OBJAVLJAM, TOREJ SEM V NUK. Kaj je potrebno vedeti ob izdaji glasbenega albuma v fizični obliki in na spletu?  Čitalnica Glasbene zbirke NUK; sodelujoči: NUK, SAZAS, glasbene samozaložbe, glasbeniki.  Debatna kavarna na SKS v CD - datum še ni določen.   Images: 

Koncert Tima Heckerja za uvod v letošnjo Sonico

Misli, 27. september ― S koncertom Tima Heckerja se bo drevi v Kinu Šiška začel Festival tranzitorne umetnosti Sonica, ki se bo v letošnji izdaji posvečal zvoku in arhitekturi, njunemu prepletanju ter raziskovanju in oživljanju modernistične arhitekture z zvočno-svetlobnimi projekti.
4. oktober ob 17. uri: Ta prav živ žav – Kolpern

4. oktober ob 17. uri: Ta prav živ žav – Kolpern

Gornjesavski muzej, 27. september ― Dragi otroci in starši! Mladinski center Jesenice vas prav prisrčno vabi na ogled prikupne igrice o razigranih kozličkih, skrbni mami kozi in o porednem volkom. Seveda ste uganili – gre za zgodbico Volk in sedem kozličkov, ki jo bodo po istoimenski pravljici bratov Grimm odigrali igralci in velike simpatične lutke Družinskega gledališča Kolenc. V nadaljevanju […]

LONDONSKI BIENALE OBLIKOVANJA 2016: NA MEJI

OUTSIDER, 27. september ― Jutri se v Somerset House ob Temzi v Londonu zapira prvi londonski Bienale oblikovanja. Dvajsetdnevni dogodek je v častitljivem prizorišču baročne palače združil 37 držav iz vsega sveta (med njimi naše sosede Italijo, Avstrijo in Hrvaško; Slovenije žal ni med njimi). Krovna tema z naslovom Utopija oblikovanja (Utopia By Design) slavi 500-letnico prve velike knjige [&hellip

Dogodki v Ljubljani

Ventilator besed, 27. september ― Drage bralke, dragi bralci, ste vedeli, da je Četrtna skupnost Trnovo, ki praznuje 19.9.2016-9.10.2016, organizirala številne zanimive dogodke? Samo sprehodimo se po Ljubljani in vedno smo prijetno presenečeni. Poletje in jesen, razkošna v...
1962 Cerknica – Ford (1)

1962 Cerknica – Ford (1)

Stare slike (Cerknica), 27. september ― Fotografija iz zbirke Vande Mlinar prikazuje tovorno vozilo Ford, ob njem pa njegovega lastnika Antona Zgonca iz Cerknice. Predvidevam, da je fotografijo posnel Vandin mož Danilo Mlinar, ki je bila takrat glavni in odgovorni urednik Glasa Notranjske. Avto je bil izdelan leta 1926 v Združenih državah Amerike. Vozil je s hitrostjo 50 do 60 kilometrov […]
Vse, kar imamo, smo prejeli od prednikov

Vse, kar imamo, smo prejeli od prednikov

Časnik, 27. september ― Zame osebno pa ostaja presenetljiv in nespregledljiv (in tako značilno slovenski) fenomen vztrajanja na slovanskosti zgodnjega slovenstva. Medtem ko so Hrvatje že zdavnaj preimenovali ta čas za hrvaški knežji horizont in so Čehi ter Slovaki govorili o svojih velikomoravskih koreninah, še preden so jih utegnili zatreti ruski politični vplivi leta 1968, smo Slovenci skrbno očuvali svojo slovanskost vse do danes.

V Tate Britain razstava nominirancev za Turnerjevo nagrado

Misli, 27. september ― V londonski galeriji Tate Britain je od danes na ogled razstava nominirancev za Turnerjevo nagrado, ki velja za eno najprestižnejših priznanj za sodobno umetnost v Veliki Britaniji. Zanjo so tokrat nominirani umetniki Anthea Hamilton, Josephine Pryde, Michael Dean in Helen Marten. Dobitnik nagrade bo znan 6. decembra.
Steve Rachmad: »Zaradi glasbe iz Detroita sem tukaj, kjer sem.«

Steve Rachmad: »Zaradi glasbe iz Detroita sem tukaj, kjer sem.«

Koridor - križišča umetnosti, 27. september ― Poleti smo na festivalu Movement v Tisnu klepetali s Stevom Rachmadom, ki je širši javnosti poznan kot boter nizozemske techno glasbe, nastopajoč pod različnimi aliasi, kot so Steve Rachmad, Sterac ter Ignacio. Pogovarjali smo se o vplivu techna iz Detroita, njegovi trenutni glasbeni produkciji ter aktualni elektronski glasbeni sceni.       Živijo, Steve, kaj […] The post Steve Rachmad: »Zaradi glasbe iz Detroita sem tukaj, kjer sem.« appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Pasti uprizarjanja neobstoječega

Pasti uprizarjanja neobstoječega

Dnevnik, 27. september ― Jan Krmelj, študent tretjega letnika gledališke režije na ljubljanski AGRFT, se ne ukvarja le s scensko umetnostjo, ampak se njegov ustvarjalni opus sočasno mreži še v polju poezije in slikarstva. Tako rekoč nemogoče je brati in misliti njegove...
Žalostna kolumna

Žalostna kolumna

Dnevnik, 27. september ― Po letih prekarnega dela opažam, da prekarnost ni najhujša stvar, ki se ti lahko zgodi v življenju. In tudi ne najhujša stvar, ob katero lahko zadeneš na karierni poti. Pa to ne bo ena tistih kolumn, ki pozivajo k radikalni deregulaciji trga dela in...
Lahkotno, a tudi jezno

Lahkotno, a tudi jezno

Dnevnik, 27. september ― Center urbane kulture Kino Šiška je sedmi jubilej praznoval delavno. Ob devetnajstih je za uvod v glasbeni večer poskrbela Olja Grubić z odprtjem intermedijskega projekta Psihološki kanibali. Postavitev je na voljo za ogled do 6. oktobra v
Kino Ekran #5: Orlando, @Slovenska kinoteka, 22. 9. 2016

Kino Ekran #5: Orlando, @Slovenska kinoteka, 22. 9. 2016

Koridor - križišča umetnosti, 27. september ― Revija Ekran v sodelovanju s Slovensko kinoteko uvaja novo kinotečno rubriko Kino Ekran, katere peta edicija izpostavlja problematiko seksizma. Tokrat smo si lahko ogledali film Orlando režiserke Sally Potter iz leta 1992. Vsebina filma in pogovora se je tako odlično zlila s tematiko septembrske številke revije Ekran – feminizem v filmu. Po projekciji je sledil […] The post Kino Ekran #5: Orlando, @Slovenska kinoteka, 22. 9. 2016 appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Prva večja pregledna razstava NSK v Rusiji

Prva večja pregledna razstava NSK v Rusiji

Mladina, 27. september ― Razstava NSK od Kapitala do kapitala. Neue Slowenische Kunst – dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije, ki je bila lansko leto na ogled v Moderni galeriji, letos pa še v Van Abbemuseumu v Eindhovnu, bo med 30.septembrom in 9. decembrom gostovala v Muzeju sodobne umetnosti Garage, enem najpomembnejših prostorov za sodobno umetnost v Moskvi. Gre za prvo večjo pregledno razstavo slovenskega umetniškega kolektiva Neue...
še novic