Lidija Dimkovska: Wannseejski diptih

Poiesis, 18. januar ― Seveda vam lahko povem, kaj je takrat rekel Eichmann, saj sem to slišala na lastna ušesa. Kadar kdo govori o hrani, si zapomnim vse do zadnje besedice. Pravijo, da je to poklicna deformacija, čeprav sem iz kuharice postala gospodinja, ki je stregla kavo visokim gostom. Še zdaj ga vidim, kako je napel svoje telo, ko je pazil, da stol ne bi močno zaškripal, čeprav takrat rado še bolj zaškripa. Z roko je premeril, ali sta od skodelice kave do roba mize dve pedi, in s pogledom premeril še ostale. Ko sem na mizo postavljala še zadnjo skodelico kave, je rekel: »Morda vam bo to zvenelo banalno, toda ko sem zjutraj zajtrkoval maslo in marmelado, sem šele doumel, kaj Jud pomeni za naš Rajh. Gospodje, Jud je stvaritev iz praznih kalorij,« je dodal in lakte položil med kavo in rob jedilniške mize, s pogledom na Grosser Wannsee, in čitljivo dopolnil Protokol z dne 20. januarja 1942. »Kot čips je«, je rekel, »kot ameriški hamburger ali čokolada, naš narod polni z maščobami, škodljivimi za naše modre žile, enak je na Poljskem ali v Albaniji, milijonski ali pa preštet na prste, volk v jagnječji koži je, ki kali vodo našega svetega pastirja.« In [...]
TOP 25 romantičnih komedij 21. stoletja – III. del

TOP 25 romantičnih komedij 21. stoletja – III. del

Deseta umetnost, 18. januar ― Romantična komedija je še kako živa, tudi v indie sferi, kjer opažamo nove ambiciozne filmske ustvarjalce, ki si vtirajo svoj kreativni prostor v industriji s tako imenovanim umetnim dihanjem dobro začrtanemu, omejenemu žanru. In čeprav se zdi, da deluje logika “prilagodi ali umri”, ki jo nadaljujemo tudi v 21. stoletju, to ne pomeni, da stoletje […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Top 5 razlogov za ogled najnovejšega filma o Supermanu  Maleficent (2014)  Bo Vojna zvezd znova spremenila Hollywood?  [Pozor, hud prizor] - Midnight Cowboy (1969)  You're Next (2011) Copyright © Deseta umetnost [TOP 25 romantičnih komedij 21. stoletja – III. del], All Right Reserved. 2018.

Proti postopnemu odmiranju umetnosti!

Asociacija, 17. januar ― Sredi prejšnjega tedna so nevladne organizacije s področja kulture začele prejemati odločbe Javnega razpisa za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti, ki jih bo v letih 2018-2021 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo. Gre za štiriletni programski razpis, ki omogoča razvoj neodvisne kulture in ki je ključen motor razvoja in zaposlovanja v … Preberi več o Proti postopnemu odmiranju umetnosti!

When East Meets West: v fokusu tudi Slovenija

CED, 17. januar ― Fokus letošnjega koprodukcijskega dogodka When East Meets West (WEMW) na mednarodnem filmskem festivalu v Trstu (21.–23. jan. 2018) je povezovanje producentov iz jugovzhodne Evrope, nordijskih držav in Italije. V uradnem pitchingu sodelujeta dva slovenska projekta, Inventory in Skiing in Scarves. Sodeluje tudi CED Slovenija, saj bo s sedmimi partnerskimi CED MEDIA pisarnami pokrovitelj otvoritvenega dogodka za navezovanje stikov.

Borisu A. Novaku in Janezu Mejaču Prešernovi nagradi

Slovenci.si, 17. januar ― Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in prevajalec Boris A. Novak ter plesalec, dolgoletni vodja ljubljanskega baleta, pedagog in koreograf Janez Mejač. Nagrade Prešernovega sklada gredo v roke snemalca Marka Brdarja, igralca Mateja Puca, dramatičarke Simone Semenič, koreografinje Valentine Turcu, fotografa Borisa Gaberščika in umetnice Maje Smrekar. Podobno kot lani so […] The post Borisu A. Novaku in Janezu Mejaču Prešernovi nagradi appeared first on Slovenci.
Festival Ljubljana obljublja za Valentinovo tenorista Ramóna Vargasa

Festival Ljubljana obljublja za Valentinovo tenorista Ramóna Vargasa

Marijan Zlobec, 17. januar ― Festival Ljubljana organizira svoj že drugi Zimski festival v sodelovanju z Grand Hotelom Union in v njihovi znameniti secesijski Unionski dvorani. Tokrat pa še posebej omenjajo, da bo Valentinovo letos še posebno romantično. V Ljubljano ponovno prihaja eden vodilnih opernih pevcev 21. stoletja Ramón Vargas, ki je leta 2009 že navdušil občinstvo Festivala Ljubljana z večerom […]

Podzemni svet pod nekdanjo Tovarno avtomobilov in motorjev Maribor

Kamra.si, 17. januar ― Kmalu po pričetku 2. svetovne vojne v tedanji Jugoslaviji so Nemci na Teznu pri Mariboru leta 1941 pričeli z gradnjo tovarne za izdelavo letalskih delov za potrebe vojne industrije, ki je bila predhodnica kasnejše Tovarne avtomobilov in motorjev Maribor (TAM). Zaradi strahu pred zavezniškimi letalskimi napadi, ki so v začetku leta 1944 povzročili na tovarniških objektih precejšnjo gmotno škodo, so se odločili, da proizvodnjo preselijo pod zemljo. Tako so 14 metrov pod tlemi na površini 8.512 m2 v začetku leta 1944 dogradili sistem podzemnih bunkerjev, kjer se je lahko proizvodnja nemoteno nadaljevala.

Gal Grobovšek: Resnica?

Koridor, 17. januar ― Ogenj in streli, truplo otroka, žrtvovanje, smrt. Kje je tu smisel?   Tiranija, slepota, brez izobrazbe, podrejeni avtoriteti. Ljudje ali objekti?   Resnica, svoboda. Zvezani, zaprti, s porezanimi udi. Rečeš, umreš.   Neskončnost problemov, upor pokončnih. Nemočen upor, Sam za vse.   Živiš v lažeh, propadaš dalje. Čakaš odrešenje, ga bo prinesla smrt?   Pesem […] The post Gal Grobovšek: Resnica? appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Vrh ledene gore

Vrh ledene gore

Odzven, 17. januar ― V petek pred božičem se je zgodilo snemanje zadnjega Aritmičnega koncerta, zadnje dejanje z novim letom ukinjene glasbene oddaje Aritmija na Televizija Slovenija.
Novice: Posočje 1945-1947 - Predavanje s predstavitvijo knjig

Novice: Posočje 1945-1947 - Predavanje s predstavitvijo knjig

Tolminski muzej, 17. januar ― Razstavo Tolminskega muzeja z naslovom Posočje 1945-1947, ki je v muzeju na ogled do konca marca 2018, lepo dopolnjujeta dve knjigi, ki ju bosta na predavanju predstavila avtorja Cvetko Vidmar in Miloš Lozič. Vidmarjeva knjiga z naslovom Zadnja tuja vojaška okupacija slovenskega ozemlja : Oris zavezniške vojaške uprave v Slovenskem Primorju govori o upravi, ki sta jo po drugi svetovni vojni v Julijski krajini vzpostavili ameriška in ...

Haloze: Zmeda pri poimenovanju naselij in njihovih prebivalcev

Štajerski tednik, 17. januar ― Pravila slovenskega jezika so tako zapletena, da včasih še tega, od kod ali kdo pravzaprav smo, ne znamo povedati ali napisati prav. V še posebej nezavidljivem položaju so se znašli prebivalci haloških vrhov … Ali Vrhov? Za pomoč pri jezikovnih zagatah smo poprosili jezikoslovca dr. Marka Snoja z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pod okriljem Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Stoletnica rojstva (skoraj pozabljene) kamniške operne dive Valerije Heybal

Kamnik.info, 17. januar ― Z odprtjem razstave v zasilnem razstavišču avle Doma kulture Kamnik, so se tudi Kamničani in Kamničanke ponovno poklonilu spominu na kamniško sopranistko operno pevko Valerijo Heybal. Nedavno tega še skorajda pozabljena operna pevka Valerija Heybal, katere glas je v času njenega opernega življenja zbujal občudovanje širom Evrope, se je rodila 16. januarja 1918 v kamniški ... Prispevek Stoletnica rojstva (skoraj pozabljene) kamniške operne dive Valerije Heybal je bil najprej objavljen na portalu Kamnik Info.

Literarni večer z Borisom Kolarjem

Kamra.si, 17. januar ― V petek, 19. januarja 2018, ob 20.00 vas vljudno vabimo v Salon uporabnih umetnosti. V SALONski literarni ring tokrat vstopa mariborski ekolog, pisatelj in strastni vohalec Boris Kolar, ki je bil za svoj prvenec Iqball Hotel nominiran za Kresnikovo nagrado. V pisani družbi cirkuških medvedov, čudaških urarjev, hedonističnih nadškofov in drugih zabavnih likov bomo spoznali svet njegovih kratkih zgodb. Prijazen pogovor z avtorjem bo vodila Martina Magdič, odlomke zgodb bo brala mariborska igralka Alenka Cilenšek.Veselimo se srečanja z vami!  

Kino je vedno dobra ideja

Kamra.si, 17. januar ― Zgodovinski arhiv na Ptuju vabi na ogled razstave Kino je vedno dobra ideja. Nastala je v sodelovanju s Centrom interesnih dejavnosti Ptuj, ob 120-letnici prve kinopredstave na Ptuju. Na ogled bo od 17. januarja 2018 do konca marca 2018, vsak delavnik med 8.00 in 15.00 uro v galerijskem hodniku arhiva. Ob vsebinsko in slikovno bogati razstavi je izšla tudi obsežna monografija o kinematografiji na Ptuju. Doživite bogat pregled ptujske zgodovine kina, kjer je med drugim predstavljena tudi Angela Zalokar, uspešna filmska igralka nemškega filma, rojena sredi tridesetih let 20. stoletja v neposredni bližini Ptuja. Vljudno vabljeni!

Religija in umetnost naših staroselcev – Jošt Snoj (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 17. januar ― V torek, 16. januarja, je v polni Trubarjevi hiši literature potekalo tretje predavanje cikla Simbolika presežnega v zgodovini umetnosti, ki ga pripravlja akademski slikar, teolog in pedagog mag. Jošt Snoj. Preko sakralne votline prazgodovine, »megalitske« votline neolitika in piramide egiptovske civilizacije smo se tokrat približali svetišču na prostem, predavanje pa se je koncentriralo na verovanje in umetnost staroselcev od naših krajev do Švice.
Vabilo na odprtje potujoče razstave ARHIVI–zakladnice spomina

Vabilo na odprtje potujoče razstave ARHIVI–zakladnice spomina

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 17. januar ― Deset slovenskih arhivov hrani skoraj 75 kilometrov gradiva, izjemno bogastvo pisne kulturne dediščine, ki sega od 9. stoletja do današnjih dni. Originalne srednjeveške pergamentne listine in rokopisni kodeksi, spisovno gradivo upravne in sodne narave, katastrsko in zemljiškoknjižno gradivo, načrti, karte, fotografije, filmi itn. so po zvrsteh, vsebini in funkcijah razvrščeni v 16 razstavnih poglavij. Jagodni […]

Zgodbe izginjajočih kultur

Kamra.si, 17. januar 25. januarja 2018, ob 19. uri bosta v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj priznana fotografa Arne Hodalič in Katja Bidovec predstavila zakulisje zgodb, ki so nastale v projektu Izginjajoče kulture. Arne Hodalič, novinar, predavatelj in urednik fotografije pri National Geographicu Slovenija, in Katja Bidovec, magistrica komunikologije, leta 2017 prejemnica nagrade na mednarodnem Nikonovem fotografskem natečaju, predstavljata izginjajoče kulture na težko dostopnih predelih Etiopije, Indije in Namibije, katerim v bližnji prihodnosti zaradi različnih vzrokov grozi izumrtje. Portreti staroselcev bodo zato kmalu dragoceni dokazi o njihovem obstoju in načinu življenja.

V mariborski Drami Samomorilec v režiji Ivane Djilas

SiGledal Novice, 17. januar ― Drama Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor bo v petek premierno uprizorila komedijo Samomorilec. Tragikomično pripoved ruskega dramatika Nikolaja Robertoviča Erdmana o okoriščanju drugih s smrtjo posameznika je posodobil Nebojša Pop Tasić. Režiserki Ivani Djilas je zgodba še posebej zanimiva, ker kaže odnos družbe do posameznika.
Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti proti fašističnim manifestacijam

Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti proti fašističnim manifestacijam

Marijan Zlobec, 17. januar ― Goriško pokrajinsko tajništvo stranke Slovenske skupnosti je na včerajšnjem zasedanju izrazilo nasprotovanje in zaskrbljenost nad sprejemom pripadnikov X. Mas na goriški občini. Obenem je podprlo protestno manifestacijo, ki jo prihodnjo soboto prireja partizansko gibanje VZPI-ANPI. Julijan Čavdek SSk poziva lastne člane in somišljenike naj se manifestacije udeležijo in na miren, a odločen način pokažejo, da […]
KATJA FELLE: SEGMENTI LOMLJIVE REALNOSTI 2

KATJA FELLE: SEGMENTI LOMLJIVE REALNOSTI 2

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 17. januar ― Opažanju, da so podobe v medijskem svetu raznolike in vizualno bogate, se je v zadnjem času pridružilo še mnenje, da so postale neizprosne, agresivne in celo nevarne, saj pogosto namensko manipulirajo z našim dojemanjem družbene, politične in ekonomske realnosti današnjega časa. V tem kontekstu lahko gledamo tudi sodobno umetniško produkcijo, ki se ukvarja z vplivi mediatizirane podobe. Opozarja nas na manipulativne razsežnosti sodobnega medijskega sveta in nam ponuja hojo po robu spoznavanja neznanega. Katja Felle slika do roba in čez. Njena podoba je formalno dobesedno večplastna. Enkrat je natančna in popolno izdelana, drugič je dovršena hitro in namenoma popačeno. Ko odkrijemo in prepoznamo eno plast, nas preseneti druga, pa zmoti tretja in tako naprej. Koda za razbiranje njenih podob se skriva v analizi ustvarjalnega procesa. Umetnico zanimajo pomen podobe v današnjem času, ko ta neusmiljeno tekmuje z mnoštvom drugih informacij, njena transformacija skozi razne komunikacijske kanale in vpliv. V kontekstu slikarstva jo zagotovo lahko uvrstimo med trenutno bolj prepoznavne, konceptualno dovršene in drzne umetnice, ki si upajo slikati to, kar se nam zdi na videz samoumevno in nepotrebno slikarjeve pozornosti. A ravno ta preprosta zapletenost motiva nas pripelje do točke, ko preizkušamo lasten pogled najprej na sliko in kasneje na realnost, ki nas obkroža. Gledanje slike Katje Felle je gledanje v zgodovino medijske umetnosti in hkrati pogled v prihodnost, v kateri lahko njene slike vidimo kot primer umetnine v času digitalne distribucije, elektronskih motenj in nadgrajene resničnosti. Tudi sicer se umetnost Katje Felle (performansi, videodela, gobelini, družbeno angažirane akcije kot medgeneracijsko povezovanje) giblje v odnosu med »gledati« in »videti«. Če »gledati« razumemo kot relativno pasivno akcijo, je »videti« izrazito aktiven proces razbiranja pomenov in interpretacije videnega. In ravno v tem kontekstu prevajanja pasivnega gledanja v spoznavo videnja se od
še novic