Bernardo Atxaga: »Če hočeš pravično družbo, se moraš boriti«

Bernardo Atxaga: »Če hočeš pravično družbo, se moraš boriti«

Airbeletrina, 22. marec ― V začetku je bila baskovska beseda. Vendar tega nihče ni vedel, ker je morala na prevod v angleščino čakati tisoče let, da se je rodil Jose Irazu Garmendia s psevdonimom Bernardo Atxaga; prvi v angleščino prevedeni, najbolj prodajani in tudi najbolj nagrajeni baskovski literat. Tezo, da sta bila Adam in Eva Baska, je sicer populiziral Orson Welles v svoji dokumentarni seriji »Okoli sveta z Orsonom Wellesom«, Bernardo Atxaga pa pravi, da je zgodba o Baskih kot prvih prebivalcih Evrope le baskovska romantična teatralična interpretacija. V vsakem primeru je baskovska zgodovina v nečem podobna zgodovinam staroselcev. Kakor prvi prebivalci drugih kontinentov, Indijanci in Aborigini, so bili tudi Baski žrtve imperalizma, o čemer v umetnosti priča Picassova Guernica
Knjiga priznanj: Ivana Djilas

Knjiga priznanj: Ivana Djilas

Airbeletrina, 21. marec ― Ivana Djilas (1976), kolumnistka, režiserka, priseljenka, umetnica, ki v Sloveniji živi in ustvarja od leta 1999. Pred dvema letoma je za tednik Mladina spisala odmevno kolumno o neuspeli prodaji hiše vsled nasedlih kreditov, ki je na socialnih omrežjih postal prava senzacija. Letos je pri Cankarjevi založbi izšel njen izvrstni romaneskni prvenec Hiša, prozna razširitev omenjenih dogodkov.
O nacionalizmu

O nacionalizmu

Airbeletrina, 17. marec ― Nacionalizem je predvsem paranoja. Kolektivna in individualna paranoja. Kot kolektivna paranoja je posledica zavisti in strahu, predvsem pa posledica izgubljanja individualne zavesti; torej kolektivna paranoja pravzaprav ni nič drugega kot skupek individualnih paranoj, stopnjevan do vrhunca. Če se individuum v okviru družbenega projekta ni sposoben izraziti, ker mu ta družbeni projekt ni pisan na kožo, ker ga ne stimulira kot indviduum ali ga zavira kot individuum, kar pomeni, da mu ne dopušča doseganja
Naredite Ameriko spet obvladljivo (9.): Zakuska

Naredite Ameriko spet obvladljivo (9.): Zakuska

Airbeletrina, 15. marec ― Američani dobro lažejo. Predvsem kadar gre za vprašanje veličine, sebi in drugim, z vztrajnostjo in odločnostjo, zaradi katere je težko uganiti, da gre za prevaro. Vse reke v Amerike so najdaljše, vse gore najvišje, vsak nacionalni park najlepši. Kot med ljudmi, se zdi, je tudi med državami samozaverovanost porazdeljena neenakomerno in Amerika, Amerika ni država, v kateri bi se kaj dosti dvomilo. Nič čudnega, da ves svet, sestavljen iz ljudi, med katerimi večini ni bilo
Martin Balluch: »Kot večini primatov je tudi nam všeč, da lahko stvari počnemo tako, kot se nam jih zdi zabavno početi.«

Martin Balluch: »Kot večini primatov je tudi nam všeč, da lahko stvari počnemo tako, kot se nam jih zdi zabavno početi.«

Airbeletrina, 15. marec ― Martin Balluch je človek z izjemno življenjsko zgodbo, ki je neizmerno pomembna za naše razumevanje vprašanja živali, umestitve tega vprašanja v širši družbeni kontekst, družbenega pomena te tematike, pa tudi splošnega delovanja družbe. To je zgodba o sodobnem preganjanju sočutne, izzivalne, lucidne misli. Zgodba o tem, kako današnja družba obravnava ljudi, ki se borijo za korenite družbene spremembe – v dobro vseh.
Življenje na Ustju pekla

Življenje na Ustju pekla

Airbeletrina, 10. marec ― Veliko se danes govori o »zlati dobi televizije« in sodobne televizijske serije, ki jih obsedeni požiramo, kot so v prejšnjih stoletjih požirali romane v nadaljevanjih, so ji vsekakor zaslužile to oznako. Toda po drugi strani se o tem fenomenu rado govori, kakor da je nastal iz niča, pri čemer so skoraj pozabljeni naslovi iz preteklosti, brez katerih današnjega buma sploh ne bi bilo. Med njimi je gotovo ena mojih najljubših serij vseh časov; serija, ki je širšim množicam predvsem najstnikov približala postmodernistično ironijo, citatnost in parodijo, ne da bi za te pojme ti kadarkoli slišali, ki je odpirala feministične, gejevske in druge teme, z vsem tem pa postregla skozi žanrsko inovativno in inteligentno zabavo. Če se še vam ni posvetilo – ali ste mislili, da je oprema članka pač neka interna šala –, govorim o Buffy The Vampire Slayer, ki se je na domačih kanalih vrtela pod skrajno bedastim prevodom Buffy – izganjalka vampirjev, kakor da bi šlo za spin-off Ghostbustersov. Na današnji dan pred dvajsetimi leti je bila namreč na danes že pokojni televizijski mreži WB predvajana prva epizoda z naslovom Welcome to the Hellmouth.
Kam je šel vprašat Reagan?

Kam je šel vprašat Reagan?

Airbeletrina, 8. marec ― Imeli smo srečo, da smo se rodili v tako neprijetni državi, kot je Rusija. Na Rusijo je vselej mogoče kazati kot na oviro, ki ne ponuja življenjskih užitkov, vendar pa prav zares zbuja vse mogoče upe na drugačne, popolnejše oblike bivanja. Ko trpimo ali se branimo pred trpljenjem, si predstavljamo srečne narode, ki so se srečno izognili življenju v ruskem cirkusu, napolni nas upravičena zavist.
Pesmi, ki so kot žele

Pesmi, ki so kot žele

Airbeletrina, 7. marec ― In kaj pobalinskega je v Pobalinki? Sodeč po razlagi gesla v SSKJ, gre za nedoraslega, objestnega in razposajenega fantiča, v tem primeru dekle, ki je skladna s površino teh pesmi. Površinska perspektiva je namreč prav takšna, kot da bi izpovedovalci (zaradi menjavanja leg in oseb je bolje govoriti o več izpovedovalcih) ne imeli nič skupnega s tem svetom, položajem v njem in, nenazadnje, tudi s temi pesmimi.
Doživetja mladosti ali kako veš, da ima sošolka dobre noge

Doživetja mladosti ali kako veš, da ima sošolka dobre noge

Airbeletrina, 3. marec ― Gre za knjigo 14 kratkih zgodb legendarnega Dušana Duška, ki je na Slovaškem pobral že praktično vse literarne nagrade. V knjigo so vključeni tudi vtisi in predstavitve prevajalk ter intervju z avtorjem, ki ponudi še oseben stik s to pomembno slovaško literarno osebnostjo. Skozi izbrane kratke zgodbe, ki so nastajale v zelo različnih časovnih obdobjih, se nam odpira svet v mladost, ki zaživi z njegovimi vihravimi junaki.
Nostalgija po prijatelju

Nostalgija po prijatelju

Airbeletrina, 24. februar ― Danes mu je umrl najboljši prijatelj. Mogoče včeraj, kaj on ve. Prejel je nočni telefonski klic bivše punce: »Vladimir.« To pomeni smrt. Mogoče je umrl že včeraj. Zakaj – se verjetno sprašujete – bi ga o smrti najboljšega prijatelja obvestila bivša punca? Ker smo v francoskem romanu Alkohol in nostalgija Mathiasa Énarda, v katerem se prijateljstvo med dvema fantoma zgodi kot spremljevalni program ljubezni do iste punce. Če ste gledali Bertollucijeve Sanjače ali pa Truffautjevo klasiko Jules in Jim,(da ne govorimo o Hladnikovem Peščenem gradu), si s
Kakofonija svobode

Kakofonija svobode

Airbeletrina, 21. februar ― Če bi Alexis de Tocqueville hotel Demokracijo v Ameriki napisati danes, namesto leta 1831, bi ga poslal na Jones Beach. Predlagal bi mu, naj vzame vlak na Penn Station, v središču Manhattana, in z množicami deli 48 minut vožnje do Freeporta. Od tam bi ga avtobus peljal na drugo stran mostu, ki povezuje Long Island z otokom Jones Beach, ki je komaj kaj več kot 16 kilometrov dolga naplavina peska, kot dolga tanka čr
"Škoda te je": o kreativcih in njihovih bližnjih

"Škoda te je": o kreativcih in njihovih bližnjih

Airbeletrina, 20. februar ― Moja tast in tašča sta človeka, ki sta v življenju veliko naredila: zase, za svoje otroke, za nas, za mojega moža in najine otroke. Za vse sem jima hvaležna in ju, sploh za njuno iznajdljivost in praktično znanje, zelo spoštujem. To, da nista (akademsko) izobražena, me nikoli ni niti malo motilo, nasprotno, zdelo se mi je, da je to njuna prednost. Imela sta čas in voljo, da sta si nabrala ogromno praktičnega znanja, na primer o tem, kako se gradi hišo, popravlja vodovode, obvladuje elektriko, švasa, seka, vrtnari, šiva, kuha, vlaga in tako naprej. Oba sta nekje osnovnošolsko do srednje poklicno izobražena, delala sta tako rekoč za »tekočim trakom«: tašča ob trgovinskih policah, tast pa za tovarniškim strojem.
Aktivacija kaosa

Aktivacija kaosa

Airbeletrina, 16. februar ― Naslov zbirke kratkih zgodb češke pisateljice Alexandre Berkove Knjiga z rdečimi platnicami bo verjetno pri marsikaterem bralcu sprožil aluzijo na čitanke in dela komunistično pravovernih avtorjev. Da pisateljica s tem ne pristaja na politično doktrino, temveč z izborom brije norca iz teh ideološko presvetljenih knjižic, pa postane kar hitro jasno. Dovolj je, da preletimo kratko besedilo na platnicah, v katerem prevajalka Tatjana Jamnik zapiše, da je bila Alexandra Berkova (1949–2008) zaradi političnega nekonformizma v nemilosti pri komunističnih oblasteh. Naprej uvede, da se je avtorica z naslovom navezala tudi na Rdečo knjigo, ki je bila med vojno priljubljeno čtivo med ženskimi bralkami. V Knjigi z rdečimi platnicami, ki je njen knjižni prvenec, pa Berkova preobrne postulat »ženske literature« in izpiše s feminizmom prevlečeno varianto življenja neke ženske oziroma žensk.
še novic