Krepek sprehod

Krepek sprehod

Airbeletrina, 25. april ― Na prvi pogled je osupljivo, koliko dolgih pešpoti gre prek celin: poti, namenjenih mesecem hoje, poti, dolgih nekaj tisoč ali celo več kot deset tisoč kilometrov, poti z bajnimi seštevki kilometrov čistega vzpona. Poti, ki so tako dolge, da je kar malo težko že prebirati njihove številčne predstave, kaj šele si te številčne predstave dejansko predstavljati. Mednje niti ne spada Slovenska transverzala, saj je dolga 'borih' 600 kilometrov, ima 45 kilometrov skupnega vzpona in se jo prehodi v 30 dneh. Mednje od tistih, ki gredo prek Slovenije, spadajo bolj eksotična imena: E7 s 4.300 kilometri od Portugalske do Madžarske. E6 s 6.300 kilometri od Finske do Turčije. Najdaljša v sklopu poti Via Alpina, rdeča, od Monaka do Trsta po grebenu Alp: dolga je 2.400 kilometrov in ima 139 kilometrov čistega vzpona, 166 etap. Tudi Jakobova pot je lahko nezmernih dolžin: lahko jo začneš s svojega dvorišča in jo končaš na španskem vogalu ob Atlantiku. Nekoliko naprej od domačega praga pa gre prek kontinentov še cela množica dolgih
Fantazija: Canuianriko 1

Fantazija: Canuianriko 1

Airbeletrina, 23. april ― Ko sem pred kakšnimi dvajsetimi leti prvič spet srečal Nikolaja, blokovskega soseda iz otroštva, mi je omenil, kako sem se mu takrat, v začetku sedemdesetih, zdel odštekan otrok. (Nikolaj je kakšnih pet let starejši.) Hodil sem okrog bloka z malim črtastim zvezkom in se hvalil, da bom napisal knjigo. Hvala bogu, takrat te zaradi česa takega še niso tepli, vsaj ne okrog tistih blokov na Jamovi. (Fužin še niti ni bilo.)
Protinaravni človek in zlo civilizacije – Rousseaujeva znanost o človeku

Protinaravni človek in zlo civilizacije – Rousseaujeva znanost o človeku

Airbeletrina, 20. april ― Stari miti so učili, da je človeštvo nekoč živelo v zlati dobi, nato pa je z vsako naslednjo dobo nazadovalo. V zlati dobi so ljudje živeli v miru, izobilju in nenehni sreči, »zdaj« pa živimo v železni dobi, piše Heziod. To je čas hudega trpljenja, številnih nadlog, bridkosti, revščine, duhovne bede, zla, človeške pokvarjenosti in velike moralne degradacije človeštva. Podobna »perspektiva dekadence« je v krščanski doktrini Padca povsem obvladovala srednjeveško Evropo nekje do sredine znanstvene revolucije (1543–1687), ko je Francis Bacon v delu Nova Atlantida (1627) začrtal idejo, da znanost in civilizacijski razvoj prispevata k napredku človeštva.
Ljubezensko pismo prijateljicam

Ljubezensko pismo prijateljicam

Airbeletrina, 18. april ― Ko so moški vstopili v sobe deklic in opazili, kako zavzeto se ukvarjajo s svojimi punčkami in njihovimi, so vedeli, da je to nekaj, česar se morajo lotiti tudi sami. Profesionalno, se razume, kot režiserji, ki po odru ali platnu premikajo figure in jim bolj ali manj uspešno skušajo vdahniti življenje. Deklice so bile tako zatopljene v svoje delo, da niso opazile, kako si je nekdo prisvojil njihovo igro. Jill Silloway, ameriška televizijska režiserka, je, ko je to opazila, pobesnela: »Kako hudiča je mogoče, da se moramo ženske boriti, da postanemo režiserke? Kako je prišlo do tega? Saj gre vendar za punčke in čustva.«
Naredite Ameriko spet obvladljivo (11.): Najbolj žalostno mesto na svetu

Naredite Ameriko spet obvladljivo (11.): Najbolj žalostno mesto na svetu

Airbeletrina, 13. april ― Skozi meglo se kovinska konstrukcija mostu Martina Lutha Kinga čez Misisipi spusti v prepovedano mesto. Na opuščene tovarne za predelavo aluminija in jekla pada dež. Razrušene soseske opečnatih hiš kot na fotografijah delavskih četrti iz devetnajstega stoletja škrbasto štrlijo izza slabo vzdrževanih pločnikov. Bencinske črpalke so odete v neprebojno steklo, vanje ujeti črpalkarji dolarje pobirajo skozi drobno režo pod blagajno. Otroci mečejo kamne v redke mimo vozeče avtomobile. »Ne hodite v vzhodni St Louis,« vam bodo prigovarjali zaskrbljeni obrazi z druge strani reke. Ne hodite v geto. Nihče pri zdravi pameti ne hodi tja. Onkraj reke visoke stavbe nekdanjega finančnega središča presahnejo v žalosti. Mesto, ne le s stališča zemljevida, razpade na pol.
Mi, oni in predsodki vmes

Mi, oni in predsodki vmes

Airbeletrina, 12. april ― Zahtevna tema, s katero se lahko avtor hitro znajde na spolzkem terenu, se v primeru Poletja v gostilni izkaže za popolno izbiro – Nastjin lik se gradi ravno skozi soočanje s stereotipi, avtorica zagrebe pod njeno fasado in jo razkrinka, pri tem pa nikoli ne zavzame moralistične drže.
Natečaj za MLADO KRITIKO in Nagrado PRANGER - MLADA KRITIKA

Natečaj za MLADO KRITIKO in Nagrado PRANGER - MLADA KRITIKA

Airbeletrina, 10. april ― Na natečaj se lahko prijavijo vsi, ki še nimajo objavljenih več kot 5 kritik v osrednjih literarnih revijah, dnevnem časopisju, radiju ali internetnih literarnih portalih. Sodelovanje ni pogojeno z leti ali s statusom. Izbira pesniških zbirk za sodelovanje na natečaju Mlada kritika je omejena z izbranimi pesniškimi zbirkami na Festivalu Pranger 2017 (izbor so naredili dr. Stanka Repar, Muanis Sinanović in Ivan Dobnik).
Nekaterih stvari se ne da kupiti. Za vse ostalo je tu kredit.

Nekaterih stvari se ne da kupiti. Za vse ostalo je tu kredit.

Airbeletrina, 9. april ― Roman Hiša je knjižni prvenec Ivane Djilas, ki je sicer marsikateremu ponosnemu lastniku abonmaja v katerem od slovenskih gledališč znana kot režiserka resnih predstav za odrasle in malo manj resnih za otroke, marsikateremu poznavalcu domačega medijskega prostora pa kot kolumnistka revije Mladina. Njeni zvesti bralci – predvsem tisti z nekoliko boljšim spominom – bodo hitro opazili sumljivo podobnost med omenjenim romanom in avtoričino približno dve leti staro kolumno, ki nosi nič kaj obetaven naslov Zgodba o neuspehu. Kljub naslovu pa se besedilo pod njim očitno ni pretirano oziralo nanj. Doživelo je odziv neslutenih razsežnosti, saj je na Mladinini spletni strani v enem tednu zbralo kar sto dvajset tisoč ogledov. Ivani Djilas tako ni preostalo drugega, kot da
Negotovost je neobstojna. Prej ali slej vse je ali pa ni. *

Negotovost je neobstojna. Prej ali slej vse je ali pa ni. *

Airbeletrina, 6. april ― Rick and Morty (2013–) je animirana high-concept znanstveno fantastična serija Justina Roilanda (Rickov in Mortyjev glas) in Dana Harmona (ustvarjalec serije Community, v slovenščini posrečeno Šola za prvake, iz katere je bil odpuščen in nato hvala bogu vanjo ponovno zaposlen). V izvorni deželi animirano serijo gledajo na Adult Swimu, Cartoon Networkovem nočnem programu, na katerem lahko poleg milo rečeno najboljše sodobne satire spremljamo tudi King of the Hill, Futuramo, Dragon Ball Z in Samurai Jack. Izšli sta dve sezoni, včeraj pa še prvi del tretje.
Svobodna družba in svobodna univerza

Svobodna družba in svobodna univerza

Airbeletrina, 5. april ― Pred natanko stotimi leti se je na Reki, tedaj še delu ogrskega kraljestva, rodil Miklós Vásárhelyi. Odraščal je, kot dobršen del someščanov, v štirijezičnem okolju. Poleg madžarščine in nemščine, jezika staršev, ter italijanščine, jezika šole in javnega življenja (»Qui si parla soltanto italiano!«), se je zgodaj naučil tudi angleščine: nič neobičajnega v mestu z dolgo pomorsko in trgovsko tradicijo. Ob koncu gimnazije je grščini, latinščini in francoščini – ki je v medvojnem obdobju ostajala del splošne izobrazbe italijanskih maturantov – dodal še osnove hrvaščine. Leta 1936 je odšel v Rim na študij prava, a ga je moral po dveh letih zaključiti
Alkohol in nostalgija (odlomek)

Alkohol in nostalgija (odlomek)

Airbeletrina, 4. april ― Mathias Énard, ki je marca v okviru festivala Fabula obiskal Ljubljano, je bil v kratkem času po svojem ljubljanskem obisku deležen dveh velikih literarnih časti: na knjižnem sejmu v Leipzigu je prejel evropsko nagrado za razumevanje, prevod njegovega romana Kompas pa je bil nominiran za nagrado man booker. Ob tej priložnosti objavljamo odlomek iz romana Alkohol in nostalgija, ki je izšel v času Fabule.
še novic