Aktivacija kaosa

Aktivacija kaosa

Airbeletrina, 16. februar ― Naslov zbirke kratkih zgodb češke pisateljice Alexandre Berkove Knjiga z rdečimi platnicami bo verjetno pri marsikaterem bralcu sprožil aluzijo na čitanke in dela komunistično pravovernih avtorjev. Da pisateljica s tem ne pristaja na politično doktrino, temveč z izborom brije norca iz teh ideološko presvetljenih knjižic, pa postane kar hitro jasno. Dovolj je, da preletimo kratko besedilo na platnicah, v katerem prevajalka Tatjana Jamnik zapiše, da je bila Alexandra Berkova (1949–2008) zaradi političnega nekonformizma v nemilosti pri komunističnih oblasteh. Naprej uvede, da se je avtorica z naslovom navezala tudi na Rdečo knjigo, ki je bila med vojno priljubljeno čtivo med ženskimi bralkami. V Knjigi z rdečimi platnicami, ki je njen knjižni prvenec, pa Berkova preobrne postulat »ženske literature« in izpiše s feminizmom prevlečeno varianto življenja neke ženske oziroma žensk.
Paviljon

Paviljon

Airbeletrina, 14. februar ― Za valentinovo objavljamo kratko zgodbo Henele Šuklje, ene od treh finalistk lanskega AirBeletrininega natečaja za kratko zgodbo. Je tudi ljubezenska.
Naredite Ameriko spet obvladljivo (8.): Srce Amerike

Naredite Ameriko spet obvladljivo (8.): Srce Amerike

Airbeletrina, 13. februar ― »Vi pa niste od tukaj,« reče moški mladeniču za šankom nekega bara v St Louisu in mu naroči pivo. Piše se leto 1857. In res ni. Mladenič, lep moški, Evropejec, Nemec in zato v nekem smislu zahodnjak, je imel sanje, večje od mesta, v katerem se je rodil. V njihovem imenu je prepotoval pol sveta, se izmikal nesreči, malo na račun svoje preudarnosti, malo pa tudi zato, ker so ga bogovi sicer ljubili, a ne dovolj, da bi ga poklicali k sebi. Osamljen je, a nenazadnje poti proti vrhu še nihče ni prehodil v spremstvu. Tisti, ki jim je že uspelo, morajo skrbno bdeti nad svojimi posli, tisti, ki jim še ni, pa imajo bržkone preveč dela z načrtovanjem, da bi se lahko posvetili drug drugemu.
Za živali gre: ribica po morju plava ...

Za živali gre: ribica po morju plava ...

Airbeletrina, 9. februar ― Spodobi se, da greš v nedeljo na krajši izlet. Se odpelješ do Kranjske gore, v Piran, na Bled ali v Trst in si po napornem tednu oddahneš v zavetju gozdov, ob jezeru ali pogledu na morje. In spodobi se, da si za na pot spakiraš sendvič, ki ti kasneje ne bo dišal in ki te bo navdajal z dnevu primernim, sproščenim resentimentom.
Abdulah Sidran: Nekaj pesmi

Abdulah Sidran: Nekaj pesmi

Airbeletrina, 7. februar ― Odraščali smo z Abdulahom Sidranom (1944). Nekako je bilo podobno tistemu, o čemer je pisal že Frank O'Hara v znameniti pesmi Filmska industrija v krizi ali pa v Personističnem manifestu, kjer je rekel, da raje hodi v kino, kot pa bere poezijo. Saj je le malo pesnikov, ki bi bili bolj zanimivi od kinematografije. In Sidrana nismo poznali ne kot pesnika ne kot prozaista, ampak kot scenarista, ki je zakrivil scenarija za dva temeljna filma naše mladosti (Ali se spominjaš Dolly Bell in Oče na službenem potovanju), iz katerih še danes kdo od nas izreče kakšen stavek, kot je tisti: »Dva puta bez vađenja.«, ali pa stavek, ki ga je izrekel Slavko Štimac: »Svakoga dana u svakom pogledu sve više napredujem.« Filma je seveda režiral Emir Kusturica.
Kaj bomo brali v letu 2017? (4)

Kaj bomo brali v letu 2017? (4)

Airbeletrina, 6. februar ― Objavljamo četrti del knjižnih programov slovenskih založb za leto 2017. Prejšnji teden smo vas seznanili z načrti Centra za slovensko književnost, Studia Humanitatis, Litere in Modrijana, tokrat pa objavljamo še delce programov Založbe Miš in UMco.
Prvo poglavje

Prvo poglavje

Airbeletrina, 3. februar ― Objavljamo kratko zgodbo Neže Lipanje, ki si je na AirBeletrininem natečaju za kratko zgodbo delila prvo mesto. Drugi finalni zgodbi (Helene Šuklje in Mateje Arnež) bosta objavljeni v naslednjih tednih.
Planinski raj je pekel

Planinski raj je pekel

Airbeletrina, 1. februar ― Še nedavno – preden je poezijo in beletristiko zavzel lik mačkastega in hiperintelektualoidnega urbanega dolgočasneža – je v literaturi in s tem v neki splošni kulturni zavesti vladal arhetip povratka v kmečko idilo, kjer človek in narava v meta in fizični harmoniji občujeta in rojevata zdrave necepljene in nemelanholične sadove. Nazaj v planinski raj! Nazaj v nedolžnost in preprostost, nazaj k zemlji, k živalim, k pristnim odnosom. Nazaj tja, kjer je človek gospodar svoje zemlje, kjer mu ni treba poslušati galame albanskih otrok, ki pod oknom igrajo nogomet, in čudne glasbe sosedovega sina, ki se baje bavi z mamili.
Živeti z Donavo

Živeti z Donavo

Airbeletrina, 31. januar ― Protagonist (oziroma protagonistka) dokumentarnega romana sodobnega hrvaškega pisatelja Pavaa Pavličića je verjetno eden izmed največjih, a tudi najbolj izmuzljivih, kar si jih lahko zamislimo ̶ reka Donava. »Da bi vse ostalo isto, se mora vse spremeniti; da bi se vse spremenilo, mora vse ostati isto,«pravi pripovedovalec o Donavi.Ker je delo razdeljeno na dvanajst poglavij, od katerih vsako ustreza enemu mesecu, preobrazbam veletoka bralec najprej sledi skozi nenehno kroženje letnih časov: od trdno zamrznjene reke, ki služi kot most do drugega brega, do prvih pogumnih kopalcev in rečnega prometa v zgodnji pomladi, živahne poletne kopališke in ribiške sezone ter postopnega jesenskega umirjanja. Spreminjanje Donave pa poteka tudi v linearnem, zgodovinskem smislu (»To so bile prave ladje, ne pa te zdaj,« nam potoži pripovedovalec), zanje pa je seveda bolj ali manj odgovoren človek, ki na reki postavlja nasipe, industrijo, jo preoblikuje in regulira.
Kaj bomo brali v letu 2017? (3)

Kaj bomo brali v letu 2017? (3)

Airbeletrina, 30. januar ― Objavljamo tretji del knjižnih programov slovenskih založb za leto 2017. Prejšnji teden smo vas seznanili z načrti Goge, Sanj, LUD Literature in LUD Šerpe. Tokrat pa o centru za slovensko književnost, Studia Humanitatis, Literi in Modrijanu.

Šola kot prostor političnega boja

Airbeletrina, 26. januar ― Ko sem izvedel, da je v slovenščini izšlo eno novejših Furedijevih del Zapravljeno: zakaj šola ne izobražuje več, sem se zaradi vsega opisanega zbal, da je svoje problematične ugotovitve razširil na izobraževanje in da smo dobili še eno tistih popularnih »laičnih«, aktivističnih, antipsihiatričnih, antifarmakoloških, proti zdravljenju z medikamenti usmerjenih del, ki še zdaleč ne dosegajo prodornosti Szaszovih notoričnih kritik terapevtske države. Na srečo me je čakalo precej prijetno presenečenje.
Brezimnemu petelinu

Brezimnemu petelinu

Airbeletrina, 24. januar ― Sobota, 21. januar zvečer. Vojna in mir v Cankarjevem domu. Sedela sem v šesti vrsti parterja in po službeni dolžnosti spremljala predstavo, ki se je do te točke že izkazala za poudarjeno šovinistično ter nestrpno do temnopoltih. Bi v skladu s tem morala biti manj šokirana, ko se je na odru pojavil igralec, ki je za vrat stiskal petelina, za katerega mi je Aljaž, sedeč ob meni, prišepnil »Pravi je,« da me je stisnilo v želodcu?

Dežela bLa bLa

Airbeletrina, 23. januar ― S skupino magistrskih študentov mednarodnih odnosov, ki se specializirajo za delo v humanitarnih in mednarodnih intervencijah na konfliktnih območjih, namesto štirideset minutne seanse preždimo dobre štiri ure, saj se v pogovoru brez ravnotežja lovimo med patetičnim samopomilovanjem, jezo in občutkom nemoči, ko se nekaj časovnih pasov stran dogaja Alep. Do onemoglosti, kakor da bi nam zares lahko uspelo ustaviti množično pobijanje tam čez, premlevamo raznolike scenarije in možne intervencije, čeprav se zelo jasno zavedamo svoje brezvezne pozicije malega človeka. Ko se izčrpamo, imamo to srečo, da se v pozni decembrski noči, čeprav grenki in brez nekih vsaj na pol smiselnih zaključkov, vrnemo vsak v svoj topel dom. Hkrati se je zunaj in v vsaj teh dolgih
Potem

Potem

Airbeletrina, 20. januar ― Objavljamoše zadnjo pesem iz cikla Tanje Stupar-Trifunović (1977) v prevodu Mateje Komel Snoj. Do konca prvega tedna 2017 bomo vsak teden objavili eno. Poezija Tanje Stupar-Trifunović je bila v Bosni in Hercegovini nekajkrat nagrajena, uvrščena je v več antologij ter...
Brezglavi jezdeci in jezerske pošasti

Brezglavi jezdeci in jezerske pošasti

Airbeletrina, 19. januar ― Temačna naslovnica romana Jezero obljublja »kriminalni roman kresnikovega nagrajenca«, kar postavi zelo visoka pričakovanja, sploh za poznavalce žanra, ki jih v zadnjem času razvajajo predvsem skandinavski pisci. Tadej Golob, čigar opus se razteza od biografij športnikov do mladinskih romanov, je nalogo vzel resno in izpisal inšpektorja z nenavadnim imenom, Tarasa Birso, ki se loti reševanja zares zagonetnega primera. S svojimi pisateljskimi veščinami zadovolji tako ljubitelja kriminalk kot tudi bolj klasičnega bralca, saj je zločin pomagalo za vpogled v družbo in njene posameznike, ki se vsak na svoj bolj ali manj žalosten način spopadajo z življenjem.
še novic