Alenka Kveder: Čas je

Poiesis, 19. februar ― I.   v nekem valu si videla obraz je dobil barvo prsti nekega moškega so se oklenili razklenili in omahnili čas ni bil pravi so le ljudje kraji obale so vsako popoldne lezle pod gladino so kodrali vetrovi in v nekem valu si videla obraz   (pesem izide v zborniku pesniške delavnice Poiesis 2016 “Ko me napiše pesem” marca 2017)
12. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE

12. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE

Bralnica, 18. februar ― S tamalim sredi noči, ki se preveša v jutro, šibamo proti domu. Pot od dežurnega zdravnika je veliko mirnejša kot tista k njemu. Drema v mojem naročju in vem, da  s tem že drugič v tem tednu kršimo cestne predpise, ki sem jim sicer dodobra zavezana. Iz bolečega telesa se zvali diskreten stavek ob nekem križišču: "Mami, glej, Rokavička!" Tamali je iz avta v temi uzrl ilustracijo Hane Stupica, ki vabi na letošnji Slovenski bienale ilustracije. Vrata razstave je pred mesecem dni radovedno odprl kar sam ... Ta poznonoči in bolni "Glej, Rokavička!" me je opomnil na to, da je lepe stvari nujno deliti, nanje povabiti, predati svojo izkušnjo, jo zapisati, klicati h kliku ter obljubiti mirno in prijetno sprehajanje med ilustracijami slovenskih avtorjev. Delajo čudovite stvari in prav je, da jih izpostavljajo založbe, sokulturniki, novinarji in tudi blogerji! Na letošnjem bienalu sem posnela osem fotografij. Anekdote, misli, asociacije in avtorje sem podpisala pod fotke. Naj vas spodbudijo k družinskemu, partnerskemu, prijateljskemu ali samskemu obisku Cankarjevega doma, kjer bo bienale odprt še vse do 19. marca.  Družinski namig: Razstava je izjemno primerna za obisk z otrokom - običajno ni gneče, prostor je velik in temen (pomirjujoče), parket fino drsi (za otroke, podobne mojemu, lušna reč), stroga tišina ni nujna (aleluja!), pripravljen je kotiček z barvicami in s pobarvankami, letos vrtijo tudi animirane filme Marjana Mančka. Iz pravljice Korenčkov palček Svetlane Makarovič, ilustrirala jo je Maja Kastelic. Iz knjige Svet je kakor ringaraja prihajajo valovi Polone Lovšin. "Mami, poznaš to punčko?" Nahaja se v slikanici Od kod si kruhek?, podobo je ustvarila Ana Baraga. Lisičji zmenek Ančke Gošnik Godec. Marjan Manček in Hribci. Iz knjige Moj nono. Ilustracija Silvan Omerzu. Upodobitev Menartove poezije izpod rok Ane Zavadlav. Vse fotografije, a z drugačnimi komentarji, sem j
Februarska oddaja Sektor Ž: Saiedet Souria in Majdine poze

Februarska oddaja Sektor Ž: Saiedet Souria in Majdine poze

Prepih ~ Draft (Tea Hvala), 17. februar ― Naslovnica 24. številke (2016) revije Saiedet Souria. Ni vse češko ... je tudi sirsko Oddajo začenjamo z intervjujem z Yasmine Merei, sirsko novinarko, borko za človekove pravice in sourednico revije Saiedet Souria (“Prva dama Sirije”), ki ga je konec januarja v Berlinu posnela Tea H. Govora bo o namenu in vsebini revije, njeni prefrigani distribucijski mreži v času vojne, njenih
Vsake toliko časa

Vsake toliko časa

LUD Literatura, 17. februar ― Obstajajo mesta, v katerih se celo moja misel zvije in postane podobna znamenju za vprašaj. Pot se v odsotnosti besed pretaka čez čelo. Pogrešam te. In se kljub temu bojim […]
Poklicanost ženske

Poklicanost ženske

KUD Logos, 17. februar ― Edith Stein (1891-1942) velja gotovo za eno najpomembnejših filozofinj. Rodila se je v judovski družini, a se je v obdobju pubertete zavestno odpovedala judovski veri. Študirala je filozofijo pri očetu fenomenologije, Edmundu Husserlu, in postala njegova asistentka. Akademski svet v njenem času je bil izključno v domeni moških, zato ni dobila profesure. Poučevala je kot [...]
Več sanjačev! – Kmalu. Morris Gleitzman. Miš, 2017. (Veronika Šoster)

Več sanjačev! – Kmalu. Morris Gleitzman. Miš, 2017. (Veronika Šoster)

Trubarjeva hiša literature, 17. februar ― Kmalu je tehnično gledano peta knjiga v seriji Nekoč, a avtorju je uspelo, da se lahko vsako izmed knjig bere samostojno, neodvisno od drugih, zato tudi ne zmoti, da je kronološko četrta, v družbi knjig Nekoč, Tedaj, Zdaj in Potem, ki so v slovenščini izšle pri založbi Miš, v načrtu pa naj bi jih bilo še nekaj. Ta »družina knjig«, kakor jo imenuje Gleitzman, je za osnovo vzela tematiko druge svetovne vojne in načrtno iztrebljanje židovskega prebivalstva. Navdih za protagonista Feliksa je bila zgodba Poljskega Žida Janusza Korczaka, ki je leta 1942 umrl v taborišču Treblinka, in čeprav lahko serijo štejemo pod mladinsko literaturo, Gleitzman situacij ne olepšuje in ne prihrani ničesar, celo nasilje je grafično in realistično, smrt pa ni popustljiva. Tako se piše o vojni.

Sezona 3, knjiga 1! :D

Vigevageknjige, 16. februar ― Zanosno predstavljamo prvo od štirih knjig, ki sestavljajo tretjo sezono založbe VigeVageKnjige. Pravkar smo podpisali pogodbo za odkup pravic, juuuuuj, smo gmajtni!! In evo – tole je … “ŠKATLA”! Mnja, tak naslov ima. “Škatla”. Mi … več »
Biološki kviz – poročilo o žrebanju

Biološki kviz – poročilo o žrebanju

ZRCalnik, 16. februar ― Spet smo se zbrali, da bi iz vrečke z več kot tristo e-naslovi reševalk in reševalcev izvlekli trinajst imen srečnežev. Kot je morda videti s posnetkov, katerih avtor je Marko Zaplatil, smo se k temu opravilu spravili izjemno resno in temeljito. Predvsem pa pokončno in neomajno. Ne, ni misliti, da bi kdaj klonili pod pritiski,… Več Biološki kviz – poročilo o žrebanju
Aktivacija kaosa

Aktivacija kaosa

Airbeletrina, 16. februar ― Naslov zbirke kratkih zgodb češke pisateljice Alexandre Berkove Knjiga z rdečimi platnicami bo verjetno pri marsikaterem bralcu sprožil aluzijo na čitanke in dela komunistično pravovernih avtorjev. Da pisateljica s tem ne pristaja na politično doktrino, temveč z izborom brije norca iz teh ideološko presvetljenih knjižic, pa postane kar hitro jasno. Dovolj je, da preletimo kratko besedilo na platnicah, v katerem prevajalka Tatjana Jamnik zapiše, da je bila Alexandra Berkova (1949–2008) zaradi političnega nekonformizma v nemilosti pri komunističnih oblasteh. Naprej uvede, da se je avtorica z naslovom navezala tudi na Rdečo knjigo, ki je bila med vojno priljubljeno čtivo med ženskimi bralkami. V Knjigi z rdečimi platnicami, ki je njen knjižni prvenec, pa Berkova preobrne postulat »ženske literature« in izpiše s feminizmom prevlečeno varianto življenja neke ženske oziroma žensk.

Kristian Koželj: Lapidis Lacrimae

Poiesis, 16. februar ― Nekdo je premaknil kamen. Prepričan si v to. Leta že hodiš mimo njega in ves čas je ležal tam. Navadil si se nanj. Še včeraj je bil na svojem mestu ob poti. Nepremičen. Danes napol štrli nad prepadom. Gams? Popotnik? Ga je vzela v roko, z blazinico kazalca nekaj časa gladila njegovo kameno strelo in ga odvrgla? Ker je težek. Enkrat se bo dokončno prevalil. To si že videl. Spodaj na poti bodo ljudje. Oče in dva sinova. Upiralo se ti bo zakričati. Morda jih bo zgrešil. Premaknil še en kamen. In še enega. In še … Balvani bodo trgali borovce. Ravnali vasi. Izmaličili struge rek. Ali pa bo pristal spodaj v jezeru. Sam. Pogreznil se bo v mulj, gledal gor in se spraševal zakaj se sonce lomi v barve, zakaj je gora vsa zverižena in razlita in zakaj ribe molčijo drugače kot ljudje.   (pesem izide v zborniku pesniške delavnice Poiesis 2016 “Ko me napiše pesem” marca 2017)
še novic