Ko prehitro udari srce

Ko prehitro udari srce

Airbeletrina, 16. avgust ― Prebral sem zadnji Jančarjev roman In ljubezen tudi. Drago je spet v svojem naravnem pisateljskem elementu, v svojem prvinskem pripovednem okrožju – vrnil se je v vojni in povojni čas svojega Maribora, pod svoj tankočutni in za detajle izostreni drobnogled je znova vzel nekaj posameznih človeških usod, ki jih burni zgodovinski piš sredi prejšnjega stoletja zgrabi v svoj vrtinec.
Cvetober

Cvetober

KUD Logos, 15. avgust ― Cvetober resnih gnomičnih filozofov, ki ga je marljivo sestavil Elija Ekdikos, najmanjši duhovnik   del   Vsak kristjan, ki pravilno veruje v Boga, se še zdaleč ne vdaja brezskrbnosti, temveč se vedno pripravlja na skušnjavo in jo pričakuje, tako da se – ko ta pride – ne čudi niti ne vznemirja, temveč hvaležno prenaša napor […]

Vrhunska, lahko prevedljiva pesem

Muanis Sinanović, 15. avgust ― samoprevedeno iz “naškega”   kratka poved. še ena kratka poved. s kratkimi povedmi ustvarjam cringe vtis tišine. mistificiram tišino. nekaj iz vsakdana. preprost univerzalni simbol, preprost univerzalni simbol. zelo jasna in preprosta pesniška podobna. še malo mistifikacije tišine. podoba, ki poantira celo pesem.
Domovanja

Domovanja

Airbeletrina, 14. avgust ― Ko sem drugi dan januarja 2014 Slovenijo zamenjala za Dansko, se mi je, še študentki, v glavi oglašala želja po novih izkušnjah, srcu je primanjkovalo oprijemljivih snovi za optimistično zrenje v prihodnost, v duši pa je zeval prazen prostor tam, kjer se je prej naseljeval zgodnjemladostniški up, da bom svoje (pre)mnoge interese ter odvečno energijo poklicno lahko izživela doma. Življenje v Sloveniji, ne glede na to, kako aktivno (je bilo) navzven, me je odznotraj obgrizlo do kosti. Občutek nezmožnosti spremeniti stvari ter vplivati na karkoli (ne glede na čas, vložen v dejavnosti, ki naj bi koristile pri nadaljnjem osebnem ter poklicnem razvoju), vztrajno in težko občutenje vsesplošnega negativizma, ki je povzročal zdrse v otopelost, pomanjkanje zaposlitvenih možnosti ter nenadna sprememba v javnem govoru, ki je mojo generacijo (ter druge generacije nekaj let navzdol in navzgor) še 10 let
Jezero: vstopi Taras Birsa

Jezero: vstopi Taras Birsa

Konteksti (Tomaž Bešter), 12. avgust ― vir slike: goga.si Kot se dobro spomnim branja skandinavskih kriminalk, sem užival v čisto vsem: zoprni in temačni preiskovalci, še bolj temačno vzdušje, venomer prisotni hlad in razgledi po norveških in švedskih pokrajinah, za katere se je zdelo, da nanje nikdar ne posije sonce. Nato so tu tudi zares neprijetni zlikovci, ob katerih ti poleg odpora in želje po tem, da jih končno nekdo že ustavi, ponujajo tudi premislek o naravi zla na sebi. Le ena stvar, to se dobro spomnim, mi je šla vedno na živce: nekoliko težje sem bral o krajih in imenih, ki so mi jezikovno zelo oddaljena. In tule se končni iztek mojega branja Golobovega Jezera pridružuje mnogim bralcem, ki pritrjujejo njegovi moči. Jezero ima čisto vse, kar mora imeti sodobni kriminalni roman. Najbrž pa sem užival toliko bolj zaradi tega, ker je še zgoraj omenjeno neugodje izginilo. Pa seveda ne le zaradi tega.Tadej Golob je spisal prvovrstno in kvalitetno žanrsko čtivo. V njej bralca popelje na iskanje odgovorov na vprašanja o identitetah žrtve, morilca in motivu, dodano pa je tudi dovolj raziskanega vpogleda v delo forenzikov, patologov, kriminalistov, tu je tudi nekaj politike, predvsem pa življenje glavnega protagonista, višjega inšpektorja Tarasa Birse. Zakaj potem nisi vesel tega primera? Na žensko truplo brez glave človek niti v tem poklicu ne naleti vsak dan. Mogoče nikoli. Pričnemo na koncu leta. Na silvestrovanju, ki ga Taras s svojo ženo, pediatrinjo Alenko, preživlja z njenimi kolegi in prijatelji zdravniki v Ukancu. Kraju, ki je svoje ime dobil po koncu sveta. Potem, ko se odločita, da bosta vendarle, kljub slabemu vremenu, nemogočemu sneženju, skušala priti nazaj do Ljubljane, na poti naletita na policijsko vozilo, v katerem sedi prestrašeno dekle. Prestrašena je zaradi tega, ker je malo poprej odkrila truplo v reki, ki je pritekla iz Bohinjskega jezera. In to truplo je brez glave. Taras kot izkušen kriminalist ni mogel iti mimo in tako je hitro postal del zgodbe, ki se je je nato še
Franci Just: Veršuši, pripovedávke in zménje

Franci Just: Veršuši, pripovedávke in zménje

ARS Izšlo je, 11. avgust ― Literarni zgodovinar Franci Just je že pred časom pri založbi Franc-Franc objavil monografijo z naslovom Veršuši, pripovedávke in zménje o literarnem ustvarjanju v prekmurskem jeziku do leta 1919. Več o prvem delu načrtovane literarnozgodovinske trilogije o prekmurski književnosti je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi dve […]
Paralelni svet

Paralelni svet

Airbeletrina, 11. avgust ― Pri založbi Goga so z izjemnim prevodom romana Peščena gora slovenskemu občinstvu prvič predstavili poljsko avtorico Joanno Bator (1968). Ob izdaji je pisateljica celo obiskala Slovenijo, kjer je nekaj dni preživela v Gogini poletni rezidenci, pri založbi pa so tudi organizirali dva literarna večera, na katerih je bila avtorica glavna gostja.
Joe Abercrombie: Klic orožja

Joe Abercrombie: Klic orožja

KEVD'R, 11. avgust ― »Še sem živ.« Zlasti v poletnih mesecih, ko večina uživa v težko zasluženih trenutkih prostosti, pisana beseda mnogim predstavlja  zvesto in nepogrešljivo spremljevalko. Beremo, da pobegnemo, se odklopimo, pozabimo, zaživimo. Knjige nam nudijo uteho ter preko zgodb in prigod našemu vsakdanu nastavijo zamazano ogledalo. Odsev zloščene površine pa premnogokrat zasije ravno tam, kjer ga najmanj … More Joe Abercrombie: Klic orožja
Jezikovno politiko v vsako slovensko vas

Jezikovno politiko v vsako slovensko vas

ZRCalnik, 11. avgust ― Konec prejšnjega tedna se je iztekla spletna anketa o jezikovni rabi, znanju in potrebah jezikovnih uporabnikov v Republiki Sloveniji in uporabnikov slovenskega jezika zunaj nje. Gre za anketo, s katero so hoteli izvajalci raziskovalnega projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov dati priložnost vsem uporabnikom slovenščine, da izrazijo svoje mnenje in stališča do rabe… Več Jezikovno politiko v vsako slovensko vas
še novic