Dan Mariborske knjižnice

Dan Mariborske knjižnice

Biblioblog, 9. maj ― Dogodek »Dan Mariborske knjižnice« bo potekal v soboto, 10. junija med 9. in 13. uro na Rotovškem trgu. Zaznamovali ga bodo s športno-kulturnim programom. V središče letošnjega dogodka so postavili vseživljenjsko učenje ter skrb za zdrav duh (branje, učenje, razmišljanje) v zdravem telesu (tek, prehrana).V ospredju bodo postavili Univerzo za tretje življenjsko obdobje. Organizirajo tudi brezplačen rekreativni tek v dolžini 10 km.  Najava letošnjega dogodka in prijava za tek: http://www.mb.sik.si/dan-mariborske-knjiznicejunij.html 

Podpri Biblioblog

Biblioblog, 16. januar ― Zbiramo donacije za delovanje v letu 2016.Ker gostujemo na brezplačnem ponudniku (Google Blogger), je zaenkrat edini strošek obnova domene, kar pa znese 13€ na leto (zabec.net).Če vam je domena biblioblog.si všeč, vas prosimo za kakšen evro prostovoljnega prispevka (klikni na sliko): Zbrana sredstva se bodo porabila le za vzdrževanje Bibliobloga. Poročilo o zbranem denarju in porabi bomo objavili javno.Nas trenutno ne morete podpreti finančno? Podprite nas s širjenjem glasu o naših vsebinah v živo ali na socialnih omrežjih Twitter in Facebook.Hvala vsem, ki nas pri našem delu podpirate!

Delavnica za pripravo vloge za imenovanje v strokovni naziv v knjižnični dejavnosti

Biblioblog, 3. januar ― Narodna in univerzitetna knjižnica vabi na brezplačnoDelavnico za pripravo vloge za imenovanje v strokovni naziv v knjižnični dejavnostiTermina:- torek, 10. januar 2017, od 10.00 do 13.00 – Turjaška 1- petek, 13. januar 2017, od 10.00 do 13.00 – Leskoškova 12Program delavnice:10.00-10.45 Pravilnik o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti (Uradni list RS, št. 65/16)10.45-11.30 Merila za ocenjevanje dosežkov v knjižnični dejavnosti11.30-11.45 odmor11.45-12.30 Praktični prikaz izpolnjevanja vloge za imenovanje v strokovni naziv12.30-13.00 Vprašanja in odgovori udeležencevIzvajalki: Mojca Dolgan Petrič, mag. Špela ZupancNa delavnico se lahko prijavite na povezavi: Prijava.Vabimo vas na spletno stran Komisije za strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, kjer jeobjavljena vloga z navodili: http://www.nuk.uni-lj.si/informacije/pridobivanje-strokovnih-nazivov.
COBISS+ prijava

COBISS+ prijava

Biblioblog, 29. december 2016 ― Prvi delTo je drugi del predstavitve nove verzije OPAC-a COBISS+, ki je na voljo za testiranje. V prvem delu sem predstavil oblikovanje, iskanje in zadetke. Prijava Največja novost je prijava v sam OPAC. S tem je omogočena personalizacija in dostop do nekaterih dodatnih funkcij. Prijavimo se lahko na več načinov: uporabimo račun Moje knjižnice - vpišemo knjižnico, številko izkaznice in staro geslo za "Moja knjižnica". uporabimo svoj račun za Arnes AAI. Gre za uporabo službenega e-poštnega naslova kulturnih in javnih organizacij (npr. ime.priimek@pef.uni-lj.si), za katere skrbi ARNES. POZOR: Prijava z @guest.arnes.si trenutno NE DELUJE! Študentje lahko uporabijo tudi digitalno identiteto Univerze v Ljubljani, učenci, učitelji in ostali zaposleni pa njim dodeljene e-poštne naslove. uporabimo svoj račun za Google ali Facebook (prikaže se tudi vaš avatar, ikona, ki jo uporabljate). Uporabimo povezavo Ustvari profil Moj COBISS (z e-naslovom) ..., kjer lahko uporabimo vsak e-poštni naslov. POZOR: Vsak račun, ki ga uporabite za prijavo, ustvari svoj profil Moj COBISS! Imate lahko več povsem ločenih profilov! Več v pomoč. S prijavo v profil Moj COBISS pridobimo nove možnosti.  Moje knjižnice Lahko vpišemo več svojih knjižnic (in posebna gesla za "Moja knjižnica" za vsako). Vidimo lahko število izposojenih knjig, rezerviranih, drugih in e-knjig. Za prikaz seznama izposojenega gradiva, rezerviranega gradiva, zgodovine izposoj v tabeli izberemo ustrezno knjižnico. Moja polica Ko smo prijavljeni, lahko shranjujemo posamezne zadetke ali celotna iskanja.  Posamezne zapise lahko shranimo na Mojo polico. To storimo tako, da v seznamu rezultatov iskanj zapise označimo, nato pa kliknemo gumb Na polico. Te zapise o gradivu lahko nadalje upravljamo, tj. pošiljamo po e-pošti, tiskamo, izvažamo v RIS-format ... To storimo tako, da posamezne zapise označimo ter uporabimo gumbe v meniju nad seznamom gradiva. Moja iskanja Izvedena iskanja lahko sh
COBISS+

COBISS+

Biblioblog, 22. december 2016 ― Nova verzija OPAC-a COBISS+ je na voljo za testiranje. IZUM je konec prejšnjega meseca na konferenci COBISS 2016, poleg svojih novih spletnih strani, predstavil tudi novo verzijo COBISS OPAC. Gre dejansko za obsežno in kakovostno posodobitev! Sicer ni ničesar, kar ne bi že leta čakali, vendar je zdaj tukaj skoraj vse, kar potrebujemo. Predstavljam predvsem najpomembnejše novosti.Oblikovanje Ocenjevanje oblikovanja je sicer zelo subjektivno, vendar mi je všeč ter je v skladu z modernimi smernicami. Spletna stran je odzivna in se prilagodi na vsak zaslon, videz je v redu tudi na mobilnih napravah (responsive). Izjemna posodobitev je to, da se zaradi uporabe novejše tehnologije ne bosta nikoli več prikazali napaki: "Prikazati je mogoče samo rezultate zadnjega iskanja." in "NAPAKA. Čas vaše seje je potekel. Prosimo, da se ponovno prijavite v COBISS/OPAC." Pomembna novost je, da vse povezave delujejo vedno. Rezultate iskanja in tudi posamezne zapise je zdaj možno deliti tako, da prepišete URL in ga pošljete po e-pošti. Pohvaliti moram tudi večjezičnost, namreč na katerikoli strani je možen preklop v drug jezik tako, da se ohrani vse podatke na zaslonu. Iskanje Prva stvar, ki jo opazimo, je "predlagalnik" - samodokončanje iskalne zadeve: Povzeto iz Pomoč: Funkcija za samodokončanje (angl. autocomplete) ob vpisovanju iskalne zahteve v iskalni obrazec samodejno predlaga iskalne pojme, ki bi nam lahko bili v pomoč pri iskanju.Primer: zveza priIskalnik ponuja iskalne zveze, kot je npr. zveza prijateljev mladine itd. S potrditvijo ponujene iskalne vsebine jo prenesemo v iskalni obrazec. Deluje različno, glede na knjižnico, po kateri iščemo. Krnjenje besed Krnjenje je način krajšanja iskalnega pojma; iskalnik izvede iskanje po krnu besede, vključno z vsemi oblikami končnic. Operacija je tehnično zelo podobna krajšanju z *, vendar s to razliko, da iskalnik izvede krajšanje iskalnega pojma od krna (korena) besede naprej samodejno.Primer: avtomobilKot rezultat dobimo tudi za

Študentsko delo

Biblioblog, 28. oktober 2016 ― V Knjižnici Domžale iščejo študenta/ko bibliotekarstva ali razrednega pouka za pomoč pri izvajanju dogodkov za otroke in mladino, pomoč pri urejanju oddelka in pri ostalih prireditvah. Kontakt: 01/722 50 80 ali brigita.kranjec@dom.sik.si
Odprti podatki - odprta in bogata družba

Odprti podatki - odprta in bogata družba

Biblioblog, 30. september 2016 ―  Ljubljana, 28.9.2016 Ob svetovnem Dnevu pravice vedeti, ki ga obeležujemo od leta 2002,  je Informacijski pooblaščenec v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo in Ministrstvom za kulturo organiziral javni posvet z naslovom »Odprti podatki - odprta in bogata družba«. V skladu z Direktivo EU o ponovni uporabi podatkov javnega sektorja in nacionalno zakonodajo (ZDIJZ-E) so po novem zavezanci za omogočanje ponovne uporabe podatkov tudi inštitucije s področja kulture ( knjižnice, muzeji in arhivi). V uvodnem nagovoru je minister za javno upravo Boris Koprivnikar povedal, da delajo na priročniku za področje odprtih podatkov. Pripravljajo pa tudi portal za odprto dostopnost podatkov, saj uporaba velikih podatkov postaja nova znanost. Minister za kulturo Tone Peršak je poudaril, da ministrstvo spodbuja e-vsebine s področja kulture ter trajno hranjenje e-vsebin. Generacija mobilnih telefonov sama ne išče informacij na spletu, saj pričakuje, da bodo informacije same prišle do nje. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je izpostavila, da je pri zagotavljanju pravice do ponovne uporabe podatkov javnega značaja nujno potrebno medsebojno sodelovanje javnega in zasebnega sektorja. Urad informacijskega pooblaščenca tu nastopa zgolj kot pritožbeni organ ob kršitvah. Delujejo po principu ˝case by case˝. Od leta 2015 do danes so obravnavali zgolj 36 pritožbenih zadev, kar predstavlja 1,6 % vseh pritožb. Težijo k proaktivnemu odpiranju baz podatkov (˝open data˝) ter enakosti vseh prosilcev za dostop do informacij. POPISNICE PREBIVALSTVA ZGODOVINSKEGA ARHIVA LJUBLJANA-PRVOVRSTEN ZGODOVINSKI VIR (Mag. Mitja Sadek in dr.Andrej Pančur) Pri popisnicah gre za skupni projekt tako Zgodovinskega arhiva Ljubljana, kot Muzeja za novejšo zgodovino. Popisnice so predstavljene skozi portal SIstory in pomembne tako iz vidika rodoslovja, kakor tudi znanstvenega vidika. Digitalizirali so jih s pomočjo mormonske skupnosti iz ZDA. Primerjamo pa jih lahko z matičnimi knjiga

Zbirnik odzivov na osnutek Pravilnika o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti: v času javne obravnave od 19. aprila do 19. maja 2016

Biblioblog, 20. september 2016 ― Ministrstvo za kulturo je na svoji spletni strani  PREDPISI V PRIPRAVI 2016Objavilo Zbirnik odzivov (.XLS) (nazadnje spremenjeno 9. 8. 2016) na osnutek Pravilnika o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti: v času javne obravnave od 19. aprila do 19. maja 2016 (v postopku priprave sprememb in dopolnitev Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, Uradni list RS, št. 9/09 in 108/11; v nadaljevanju veljavni pravilnik)Nekaj zanimivih zapisov: Ministrstvo je upoštevalo predlog, da se obdobja ne podaljšuje in tudi ne spreminja določbe 4. člena. Osnutek sprememb pravilnika, ki določa strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, je bil pripravljen v sodelovanju z zaposlenimi v različnih vrstah knjižnic ter z drugimi ustrezno usposobljenimi strokovnjaki. Tako je med drugim Komisija za podelitve nazivov v knjižnični dejavnosti (http://www.mk.gov.si/si/storitve/postopki/knjiznicna_dejavnost/), ki je na podlagi strokovnih kompetenc in izkušenj pri izvajanju pravilnika ter v skladu z nalogami, določenimi v pravilniku in v sklepu o imenovanju, podala predloge za potrebne spremembe določb. Osnutek pravilnika je na 68. seji dne 30. 3. 2016 obravnaval Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, ki ga je Vlada RS ustanovila kot strokovno-posvetovalno telo za odločanje o strokovnih zadevah na področju knjižnične dejavnosti. Besedilo osnutka pravilnika je bilo v sodelovanju s komisijo preoblikovano v skladu s prejetimi pripombami članov Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost ter tudi večkrat usklajevano z različnimi interesnimi skupinami s področja knjižnične dejavnosti oziroma njihovimi predstavniki. Da bi ministrstvo preverilo ustreznost predlaganih sprememb pravilnika, je pripravljeno besedilo dalo v javno obravnavo in o tem javno (eDemokracija, spletna stran Ministrstva za kulturo) in neposredno (dopis št. 0070-4/2016/3 z dne 18. 4. 2016 za: - Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, Narodna in univerzitetna knjižnica, Zveza bibliotekarskih društev Sloven
Vabilo: ureditev in vzpostavitev knjižnice v Domu starejših Škofljica

Vabilo: ureditev in vzpostavitev knjižnice v Domu starejših Škofljica

Biblioblog, 7. julij 2016 ― Posredujemo prošnjo Doma starejših Škofljica:Naziv dela: ureditev in vzpostavitev knjižnice v Domu starejših Škofljica; prostovoljno deloKraj opravljanja prostovoljnega dela: dom starejših Škofljica, Ob potoku 11, 1291 ŠkofljicaNaloge: označitev knjig, ureditev po žanrih, vpis v evidencoPredviden čas: po dogovoruZ zainteresiranim študentom se bo sklenilo pogodbo o prostovoljnem delu in po opravljenem delu organizacija lahko izda potrdilo o opravljenem delu. Študentu bo omogočena malica v Domu.

Vse je v denarju...

Biblioblog, 22. junij 2016 ― V prejšnjem prispevku sem se morda res preveč osredotočil na DBL. DBL je imel v letu 2015 345 članov (Poročilo DBL)Na AJPES je dostopno bolj podrobno Poročilo o poslovanju s pojasnili (potrebna je brezplačna registracija).Prihodki od članarin 6.615,00Odvod članarine na ZBDS 4.949,00Kar pomeni, da je za svoje delovanje (poštnina, računovodstvo, potni stroški,...) potrošil 1.800,89.To se seveda niti v sanjah ne more primerjati s sorodnimi strokovnimi društvi. Ves denar gre za delovanje ZBDS.Tam pa je zgodba povsem drugačna: Celotni prihodki iz dejavnosti društva 133.130,37 € (od tega dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev 75.100, od tega za revijo Knjižnica Min. za kulturo 12.000,00). Članarine in prispevki članov 17.533Od zanimivih odhodkov naj za zdaj omenim le: Licenca EBSCO 21.709,79Morda za primerjavo še poročilo Združenja slovenskih splošnih knjižnic: skupaj prihodki: 108.304 (od tega dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev 30.000). Članarine in prispevki članov 64.800.Pa naj še kdo naj reče, da ni denarja v knjižničarstvu... Kmalu bom poskusil narediti bolj podrobno vizualno analizo. Če pa ima še kdo kakšno vprašanje glede denarja, ga lahko pošljete na info@biblioblog.si pa bomo skupaj poskusili priti stvarem do dna.

Dela se, da se kaj naredi!

Biblioblog, 10. junij 2016 ― Pred šestimi leti sem se, kot sveže zaposleni v (visokošolski) knjižnici, včlanil v lokalno Društvo bibliotekarjev Ljubljana. Hitro sem ugotovil, da se na sestankih (ki jih večinoma sploh ni bilo), govorijo same floskule in so popolna izguba časa. Ko se je izvolilo novo vodstvo, sem bil zelo dejaven, pomagal sem dobiti novega brezplačnega ponudnika spletnega prostora, pomagal sem postaviti novo spletno stran DBL in se dogovoril tudi za oblikovanje novega logotipa. Postavil sem tudi Facebook (še vedno javna skupina namesto strani) in Twitter profil (zadnja objava 6. marec 2014). Udeležil sem se več konferenc ZBDS. Pred dvema letoma sem celo sodeloval s prispevkom in delavnicami. Za stroko sem naredil precej stvari, ki so vidne še danes.Kmalu sem opazil težave: Zaradi pomanjkanja obveščanja javnosti ob občnem zboru ter vsesplošnega pomanjkanja novic na spletni strani sem po dveh letih (pred 4 leti) prekinil sodelovanje z DBL. Uporabljala se je neka mailing lista, za katero nihče ne ve, kdo jo upravlja, kje se prijaviš in kako odjaviš. Upal sem, da se bodo stvari premaknile na bolje. Pa se niso! Mislil sem, da je bila težava v tem, da novice niso prihajale v javnost zaradi tega, ker ni bilo možnosti. Te možnosti sem jim pomagal ustvariti, novic in informacij o delovanju pa še vedno ni!Članstvo v društvu mi v teh letih pri mojem strokovnem razvoju ni popolnoma nič koristilo. Do "strokovnih" bibliotekarskih društev sem tako v zadnjih 4 letih ostal neopredeljen, njihovo "delo" sem ignoriral. A v tem času sem opazil, da takšno delovanje ne more koristiti nobenemu v stroki!V zadnjih 6. letih nisem slišal ničesar o povezovanju, nobenega vabila na kakšne zanimive in koristne dejavnosti nisem dobil. Kje so debate o katalogu, ki je star 30 let, pomanjkljiv, nima nobenih modernih funkcij in sploh ni uporaben in uporabniku prijazen? UDK? Makerspace, 3D tiskalnikih, multimedijskih video studiih? Zaposlovanju? Zvočne knjige? Mednarodno sodelovanje? Repozitoriji, Open access? Ne sam

Komu služi ZBDS?

Biblioblog, 7. junij 2016 ― Ob obisku zadnjega srečanja ZBDS sem izgubil vsakršno iluzijo, da osrednje bibliotekarsko združenje dejansko dela v korist nas, knjižničarjev. Še manj pa dela v korist uporabnikov knjižnic.Da bi se zares prepričal, sem predsednico ZBDS, dr. Sabino Fras Popovič 25. 4. zaprosil za vpogled v zapisnike organov zveze.Predsednica mi je takoj napisala: "v skladu s statutom so te informacije dostopne članom ZBDS." Zapisnikov še nisem videl.Gre za očitno kršitev 111. ter 113. člena statuta ZBDS.Statut nikjer ne omejejuje dostopnost na člane - VSA javnost ima pravico do zapisnikov VSEH organov zveze (Seje Občnega zbora so sicer edine dostopne na spletu, Seje Upravnega odbora, Seje Strokovnega odbora). Glede pravice do zapisnikov sekcij je sicer situacija malo bolj meglena (sekcije so delovna telesa in v Statutu niso našteti kot organi), a sem prepričan, da je potrebno posredovati tudi te, saj gre za delovanje Zveze.Vendar sem po hitrem iskanju po pravilnikih društev našel člen Pravil Društev bibliotekarjev Ljubljana, ki v 9. in 10. členu nespodobno omejuje pogled v zapisnike samo na člane društva. So predsednici preveč (narobe) prišepetovali iz DBL? Je zamešala osnovne dokumente? Je lagala?S tem je po mojem mnenju predsednica zagotovo kršila tudi 3., 5., 6., 8. in 9. člen etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev.Dolgoletni član DBL me je opozoril, da lahko Formalno, po dikciji 63. člena Statuta ZBDS, sproži postopek pred Častnim razsodiščem le član ali organ zveze. Nisem ne eno ne drugo. Člani zveze so trenutno samo področna društva, npr. DBL, fizične osebe pa ne. Posamezniki smo lahko le člani področnih društev. Ista omejitev velja tudi za nekatere druge formalne poti (npr. predlogi za nekatera priznanja). To pomeni, da si uporabniki knjižnic sploh ne morejo pomagati z etičnim kodeksom in da častno razsodišče deluje popolnoma drugače kot v primerljivih združenjih (npr. Novinarsko častno razsodišče) Seveda tudi častna razsodišča "področnih društev" rešujejo le "na podlagi
Mnenja o novi bibliotekarski zakonodaji

Mnenja o novi bibliotekarski zakonodaji

Biblioblog, 20. maj 2016 ― Na spletni strani ZBDS je dosegljivo mnenje, ki ga je podala ZBDS. Iz vsebine: "V vodstvu Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (v nadaljevanju ZBDS) se zavedamo, da so mnenja med člani društev o različnih predlogih zakonskih in podzakonskih sprememb različna in jih ne moremo umestiti na enotni imenovalec." "Na naslov ZBDS smo prejeli sedem pripomb,..." "Posamezna mnenja, ki smo jih prejeli, dvomijo o ustrezno umeščeni strokovni ambicioznosti, ki jo prinaša predlog Pravilnika in se ne strinjajo s tako zastavljenim spodbujanjem strokovne odličnosti (npr. pogoj za napredovanje v višji naziv vezan na avtorske objave). S takšnimi stališči se v vodstvu ZBDS ne moremo strinjati in jih kot tako oblikovane ne moremo posredovati naprej." "Pri pregledu osnutka besedila ugotavljamo, da za razliko od doslej veljavnega Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, ne predvideva pridobivanja točk glede na število let dela na posameznem področju. To pozdravljamo, saj je na to vezano že napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede."  "Ob pregledu osnutka besedila Pravilnika so se nam odprla naslednja vprašanja, kjer pa nimamo konkretnih rešitev." "V ZBDS imamo žal tudi takšne primere, ko strokovni kolegi prevzamejo funkcije, v štiriletnem mandatu pa skličejo en sestanek in/ali posredujejo en predlogza izvedbo programa ali oddajo poročilo. To vsekakor ni delo na štiriletnem programu."  Dostopne pa so tudi Pripombe DBL.Iz vsebine: "pozdravljamo spremembe" "Predlagamo, da se uveljavljeno število let delovnih izkušenj potrebnih za napredovanje (5-10-15) ne spreminja." Opazil sem, da so mnenja različna, poudarki so na drugih mestih. Je kdo opazil še kakšno javno objavljeno mnenje? 

Zakaj bi delali z ZBDS? Raje delajte sami!

Biblioblog, 25. april 2016 ― Na "strokovni" razpravi Naše knjižničarstvo, ki jo je ta četrtek ob neprimerni uri organiziralo Društvo Bibliotekarjev Ljubljana (DBL), je sodelovala tudi predsednica Zveze bibliotekarskih društev (ZBDS) dr. Sabina Fras Popović.Razprava je bila zelo raznovrstna in na trenutke komična, ključne stavke sem objavil na Twitterju (seznam je v obratnem vrstnem redu - berite ga od spodaj navzgor):#Našeknjižničarstvo Tweets!function(d,s,id){var js,fjs=d.getElementsByTagName(s)[0],p=/^http:/.test(d.location)?'http':'https';if(!d.getElementById(id)){js=d.createElement(s);js.id=id;js.src=p+"://platform.twitter.com/widgets.js";fjs.parentNode.insertBefore(js,fjs);}}(document,"script","twitter-wjs");Zame je večina teh izjav žalitev strokovnega dela knjižničarjev.Za mlajše knjižničarje, ki vstopajo v stroko, regijsko razdrobljena knjižničarska društva s posebno krovno organizacijo zagotovo niso zanimiva, saj nimajo od članstva prav ničesar.Ko je predsednica DBL pozvala občinstvo, naj povemo, kje nas čevelj žuli, sem predstavil nekaj mojih misli o delovanju ZBDS: Komunikacija ZBDS je porazna. Če bi kdo slučajno želel postati nov član, ga spletna stran ZBDS od tega takoj odvrne. Najnovejši zapisniki sej UO, sekcij in strokovnega odbora so iz leta 2012, nekateri celo z letnico 2008.  Koledar nima nobenih dogodkov. V javnosti se ZBDS sploh ne oglaša.  Pri najavljeni stavki knjižničarjev se je objavilo le nek (medel) dopis.  Tudi direktor neke velike ljubljanske knjižnice je ugotovil, da nima nobenih koristi od članstva. Pa se mu sploh ni odgovorilo. Sekcija za promocijo in marketing pa sploh nima članov! Plan ZBDS je pravzaprav copy paste iz leta v leto (od leta 2012 ni velike razlike med njimi). Torej se cilji ali ne dosegajo ali pa se ne določa novih. Spletne strani revije Knjižnica sta dve in nihče ne ve, katera je "uradna" ali posodobljena. Člani uredniškega odbora so napisani na več različnih koncih, celo z različnimi člani. Spletne strani posameznih društev in sekcij so š
še novic