NUK, 2. april ― Narodna in univerzitetna knjižnica Hranimo misli. Že 250 let.   [razstave] [dogodki] [250 zakladov] V letu 2024 obeležujemo 250 let od začetkov Narodne in univerzitetne knjižnice. Kot naslednici licejske knjižnice je njene začetke mogoče postaviti v leto 1774, ko je bilo po odločitvi Marije Terezije v javno uporabo namenjenih prvih 637 knjig. V 18. stoletju so v času razsvetljenega absolutizma začele nastajati prve javne knjižnice, ki so omogočale dostop do informacij in znanja tudi širši javnosti. Knjige iz knjižnic razpuščenega jezuitskega reda so predstavljale začetne zbirke marsikatere javne knjižnice takratnega cesarstva. Med njimi je bila tudi licejska knjižnica v Ljubljani. Letos tako v Narodni in univerzitetni knjižnici praznujemo 250 let odločitve za dostop do pisane besede in znanja. Odločitve za pot pismenosti, pot branja in družbo, ki stavi na učenje, izobrazbo, razgledanost in kritično mišljenje. Odločitve za družbo znanja in kulture. Tej odločitvi je sledilo 250 let požrtvovalnega dela za kulturni in znanstveni razvoj naroda skozi zbiranje, ohranjanje in posredovanje knjižničnega gradiva. Skozi vso svojo zgodovino je knjižnica delovala kot razvijujoč se prostor oskrbovanja slovenskega naroda z duhovnim bogastvom in nastajanjem novih znanj in vse do danes knjižnica spada med najpomembnejše osrednje kulturne in izobraževalne ustanove na našem ozemlju. Sprva licejska knjižnica, nato cesarsko-kraljeva Študijska knjižnica, Državna študijska knjižnica, Univerzitetna biblioteka in danes Narodna in univerzitetna knjižnica pišejo zgodbo neprekinjene skrbi za uporabnike in gradivo: vse od prvih dni po odprtju, ko je knjižnica sprejela le 14 dnevnih bralcev, do sodobnega časa, ko NUK letno obišče 250.000 obiskovalcev in uporabnikov. Narodna in univerzitetna knjižnica se v svoji zgodbi odstira kot simbol predanega zbiranja, strokovnega urejanja, odgovornega ohranjanja in povečevanja dostopa do znanja. Četrt tisočletno zbiranje danes sestavljaja te

NUK, 11. marec ―   Dediščina prihodnosti mednarodno strokovno posvetovanje o obveznem izvodu in sloveniki   četrtek, 4. april 2024 Univerza v Ljubljani, Zbornična dvorana [Program] [Fotografije z dogodka]   V letu 2024 obeležujemo 250 let prvih začetkov Narodne in univerzitetne knjižnice. Pred četrt tisočletja smo z ustanovitvijo predhodnice današnje NUK sprejeli odločitev za vstop v družbo, ki stavi na učenje, izobrazbo, razgledanost in kritično mišljenje. Odločili smo se za družbo znanja in kulture. Visoka obletnica delovanja osrednje knjižnične ustanove v Republiki Sloveniji nam ponuja priložnost, da osvetlimo pomembne vsebine svojega delovanja in pomen svojega dela ter poslanstva. Narodna in univerzitetna knjižnica je danes simbol predanega zbiranja, strokovnega urejanja, ohranjanja in povečevanja dostopa do znanja; zbirka slovenika pa temeljna nacionalna zbirka pisne dediščine slovenskega naroda, ki odseva skrbno zbiranje spomina slovenskega naroda in sodelovanje pri gradnji slovenske kulturne nacionalne identitete. Uvodni dogodek, s katerim je zaznamovala letošnje praznovanje, je bil mednarodno strokovno posvetovanje o obveznem izvodu in sloveniki Dediščina prihodnosti, ki je potekal 4. aprila 2024 v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljan Posvetovanje so s pozdravnimi nagovori odprli ravnatelj NUK Viljem Leban, predstavnik Ministrstva za kulturo Peter Baroš in direktorica Javne agencije za knjigo RS Katja Stergar. Govorci iz vrst založnikov, knjižnic in depozitarnih organizacij so pregledali razvoj in dostopnost zbirke slovenike. Kot vabljena govorca sta nastopila Aslak Sira Myhre iz Nacionalne knjižnice Norveške in Svetlana Pavlović iz Narodne biblioteke Srbije, ki sta predstavila dobre prakse iz svojih držav pri zbiranju ter zagotavljanju dostopa do digitalnih knjig in gradiv. Prisluhnili smo zgodovinskemu pregledu zbiranja obveznega izvoda v Sloveniji ter predstavitvi možnosti uporabe formata EPUB za zagotavljanje dostopa do digitaliziranih objektov za

NUK, 9. januar ― (fotografija: Maj Blatnik)   »Če knjigo postaviš na napačno mesto, je velika verjetnost, da je nikoli več ne boš našel« Pogovor z Davidom Stojanovičem, skladiščnikom na Oddelku knjižničnih zbirk   David Stojanović po šestih letih dela v NUK-u do obisti pozna NUK-ova skladišča in kot se rad pošali, bi lahko med kilometri knjižnih polic tudi sredi noči v pižami našel določeno signaturo. Kot navdušen športnik, ukvarja se namreč tudi s powerliftingom, v NUK-ovih skladiščih pridno nabira tudi kondicijo, saj v povprečju dnevno naredi okrog 15.000 korakov. Mir in tišina pa mu predstavljata svojevrstno meditacijo.   Kako se je pravzaprav začela vaša zgodba z NUK-om? V NUK sem prišel prek javnih del in sicer na restavratorski oddelek kot pomoč v knjigoveznici. S knjigoveštvom sem se srečal že v Srednji šoli tiska in papirja, kjer je bila moja profesorica knjigoveštva Andreja Kozjek, pozneje tudi moja mentorica v NUK-u. Nato se je odprlo delovno mesto skladiščnika in takratni kadrovnici sem se zdel primeren za to mesto.  To delo sedaj opravljam že skoraj šest let. Vemo, da v NUK-u uporabniki ne morejo dostopati do knjižnih polic in sami izbirati gradivo, temveč vse poteka prek naročil. Vi ste vendarle ena tistih redkih oseb, ki se sme sprehajati tudi med NUK-ovimi knjižnimi policami. Je to na nek način tudi svojevrsten privilegij, ne le delovna zadolžitev? Seveda, še posebej v arhivu, ker se nahaja gradivo, ki ima status kulturnega spomenika. Mislim, da mi je lahko v čast, da skrbim za tako gradivo in ga skrbno hranim za rodove, ki pridejo za mano. NUK hrani skoraj 3 milijone enot knjižničnega gradiva. Kako ste se počutili, ko ste se prvič v živo soočili z vso to enormno količino knjig? Tako kot pri vsaki stvari, ki je tako gromozanska. V tem ogromnem skladišču, v katerega bi lahko parkirali letalo, se zdiš tako majhen. Potem pa se korak za korakom privajaš na to okolje. Po šestih letih se mi zdi, da lahko končno rečem, da imam skladišče »v malem prstu«.

NUK, 8. januar ― Vstopi v spletno učilnico o Ivanu Tavčarju V Tavčarjemu letu smo v Narodni in univerzitetni knjižnici pripravili učni pripomoček v obliki spletne učilnice, katere namen je spodbuditi učitelje, učence in dijake, da s pomočjo spletnih vsebin raziščejo Tavčarjevo življenje in njegovo delo. Interdisciplinarno zasnovan pripomoček s kakovostnim slikovnim gradivom osvetljuje pisateljeve biografske in ustvarjalne postaje s poudarkom na gradivu, ki ga hranimo v knjižnici. S svojo interaktivnostjo pa učence spodbuja k razmislekom in raziskovanju različnih virov, ki jih hranimo v Narodni in univerzitetni knjižnici. Pri pripravi učnega vira je poleg sodelavcev NUK sodelovala tudi prof. dr. Urška Perenič z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. UporabnikiKnjižničarji Images: 

NUK, 13. december 2023 ― »Ali vam lahko rečem Vesna?« Razstava dijaških kolažev ob 70. obletnici premiere prve slovenske filmske komedije Vesna »Ali vam lahko rečem Vesna?« vpraša Samo mlado simpatično dekle, ko se srečata v parku Tivoli. Vesna je sinonim za pomlad, je metafora za hrepenenje po življenju, ki se želi izviti iz primeža ideologij in političnega preigravanja. Režiser František Čap je s filmom Vesna začrtal veliko prelomnico v slovenski prostor. Ustvaril je paradigmo komedije, ki je z igrivostjo in lahkotnostjo prevetrila takratni resnobni milje slovenske dramske in filmske umetnosti. Scenarij za film je napisal pesnik in pisatelj Matej Bor, čigar zgodba se je povsem distancirala od revolucionarnih tem. Vesna je zavela kot svež pomladni veter, ki se je želel vsaj za trenutek odlepiti od teže vsakdana in na krilih mladostnih idej poleteti v višave brezskrbnosti. Čas, ki se je odvijal leta 1953, je sledil drugim družbenim zakonitostim. Časovna  distanca je sicer predrugačila marsikaj, kar je povezano z mladostnim odraščanjem, vendar so teme o prijateljstvu, prvi zaljubljenosti in izzivih pred maturo ostale enako aktualne. Vesna je živela v nekem drugem času, kamor se lahko odpravimo le še prek slik, fotografij, glasbe ali spominov, ki živijo v naši zavesti. Zelo dobro nam ga oriše film. Na prav poseben način so ta čas oživili tudi naši dijaki v svojih kolažih in z njimi priklicali podobe iz preteklosti, ki se kot palimpsest odstirajo pred gledalcem. Kolaž je tehnika, ki omogoča združitev številnih svetov. Podobe iz različnih zgodb lahko popolnoma predrugačimo in jim skozi izraznost rezanja in lepljenja nadenemo nove oblike. Dijaki naše šole so do njih pristopili svobodno in neobremenjeno. Za navdih so jim bile fotografije in zapisi iz časopisnih člankov, kritiške besede recenzentov ter nenazadnje film, ki je za današnje šestnajstletnike pomenil skok v popolnoma drugo dobo. Podobam iz preteklosti so priostrili nove pomene in jih postavili v kontekst sodobnega č

NUK, 6. december 2023 ― (fotografija: Maj Blatnik)   »NUK-ova stavba je še danes svetišče znanja, skoraj na pol sakralni prostor«  Pogovor z Borutom Osojnikom, vodjo Službe za tehnično vzdrževanje in investicije   Borut Osojnik se je z monumentalno NUK-ovo stavbo pobliže spoznaval že kot študent filozofije. Čeprav priznava, da v tistem obdobju ni pretirano rad zahajal v to svetišče znanja, je pozneje prav NUK postal njegova prva služba. Skozi celotno kariero se je v različnih službah in v različnih vlogah ukvarjal tudi s problematiko izgradnje NUK 2, ki jo tako pozna do obisti. Tudi kot vodja Službe za tehnično vzdrževanje in investicije se še vedno dnevno sooča z izzivi, ki bi bili precej enostavnejši, če bi prišlo do realizacije tega projekta. Odkar je NUK na seznamu Unescove kulturne dediščine, se namreč poleg vseh vsakodnevnih varnostnih in drugih izzivov v NUK-u soočajo tudi s trumami turistov.   Stavba NUK v Ljubljani je tako monumentalna in posebna, da je najbrž vsakemu izmed nas ostalo v spominu, kdaj se je prvič pobližje spoznal z njo. Se tudi vi spominjate vašega prvega srečanja z NUK-om? Če sem zelo odkrit, se čisto točno ne spomnim, kdaj sem prvič vstopil v NUK, se pa spomnim okoliščin. NUK-ova stavba je, kot ste rekli, še danes monumentalna in neke vrste svetišče znanja, skoraj na pol sakralni prostor. Zdi se mi, da v takšen prostor stopaš z nekaj strahospoštovanja. Ko ga bolje spoznaš, ugotoviš, da je vibracija v NUK-u pravzaprav dobra in pozitivna. Priznam, da kot študent nisem preveč rad zahajal v NUK. Šel sem izključno, če kje drugje nisem dobil knjige, ki sem jo rabil za študij, ali pa, če je bila izposoja določenih knjig možna samo v Veliki čitalnici. Tam je bilo vzdušje zelo študijsko, na neki način tudi zelo pozitivno, saj si lahko študiral brez kakšnih motečih elementov. Opazil sem, da sem tam vedno zelo veliko naredil v zelo kratkem času. Kako sicer, morda tudi s tega vidika, da ste po izobrazbi filozof, gledate na knjižnice in njihovo vlogo? Vemo, d

NUK, 22. november 2023 ― Vesna - še vedno mlada 70 let slovenske filmske uspešnice V letošnjem letu zaznamujemo 70. obletnico nastanka Vesne, enega najbolj priljubljenih slovenskih filmov, ki je bil posnet in v kinematografe poslan leta 1953. Vesna je prva slovenska filmska romantična komedija, glavno besedo v njej ima ljubezenska zgodba. Film je navdušil gledalce in bil v Sloveniji kar dobri dve desetletji najbolj gledana komedija domače izdelave. Je tudi prvi slovenski film, ki ga je opazila tujina. Zunaj takratne Jugoslavije so ga predvajali v sedmih državah. Njegovi ustvarjalci so pri oglaševanju in distribuciji uporabili sodobne prijeme, organizirali so filmske turneje in uradne tiskovne konference, osrednji igralci pa so v lokalnem okolju postali prave filmske zvezde. Vesna (1953) je delo režiserja Františka Čapa (1913–1972), ki spada v krog najpomembnejših filmskih ustvarjalcev na Slovenskem. Njegovi režijski prvenci so še danes predmet strokovnih raziskav. Z razstavo o vedno mladi Vesni se poklanjamo Mateju Boru (1913–1993), avtorju filmskega scenarija. V bogati Borovi zapuščini, ki je v Rokopisni zbirki NUK, je shranjeno tudi njegovo ustvarjanje za film Vesna. Na razstavi bo poleg gradiva iz NUK na ogled še gradivo iz Slovenske kinoteke in Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.   Vesna (1953) – filmska zgodba Med ljubitelji filma dobro poznana zgodba se začne na poznospomladanski dan sredi 50. let prejšnjega stoletja, ko so po ljubljanskih ulicah še vozili tramvaji. Trije dijaki, Samo, Sandi in Krištof, ki si v starem delu Ljubljane delijo najemniško sobo, se pripravljajo na maturo. Mladostno lenobne in pomladno raztresene jih še najmanj mika učenje matematike, pri čemer jih na maturitetnem izpitu pričakuje strogi profesor Slapar, imenovan Cosinus. Čisto nepričakovano se rešitev tega »matematičnega« problema ponudi v Slaparjevi hčerki, ki ji nagajivi dijaki nadenejo vzdevek Hiperbola. Da bi se dokopali do maturitetnih matematičnih nalog, sestavijo nepodpisano ljubezensko

NUK, 16. november 2023 ― Na dan odprtih vrat slovenske kulture spet vabimo v NUK Ponovno se bliža Ta veseli dan kulture. Dan, ko tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici odpremo vrata praznovanju slovenske kulture in ustvarjalnosti.  V soboto, 2. decembra 2023, boste med 9.00 in 14.00 lahko v NUK  vrnili gradivo brez plačila zamudnine, saj bo za gradivo, ki mu je potekel rok izposoje, veljala amnestija na zamudnino in opomine (ne velja za gradivo, ki je predano v postopek izterjave). V nedeljo, 3. decembra 2023, pa vas prijazno vabimo na obisk NUK:   Ogled knjižnice Med 10.00 in 16.00 si boste lahko brezplačno ogledali osrednji del Plečnikove palače z Veliko čitalnico. Pripravili bomo tudi dva vodena ogleda Narodne in univerzitetne knjižnice, ob 11.00 in 14.00. Popeljali vas bomo po tudi malce bolj skritih kotičkih Plečnikove palače. Predstavili bomo številne podrobnosti in ideje, ki jih je mojster arhitekt uresničil v svoji knjižnični palači. Zgodbe knjižnice, njenih zakladov in arhitekture ter dogodkov skoraj 250-letne zgodovine bodo skozi sprehod po hodnikih, med čitalniškimi mizami in knjižnimi policami NUK odlična priložnost za naše skupno praznovanje dneva odprtih vrat slovenske kulture. Predstavitev gradiva Ivana Tavčarja Vlada RS je leto 2023 razglasila za Tavčarjevo leto. V Veliki čitalnici bomo v poklon visoškemu gospodu 3. decembra pripravili priložnostno predstavitev izbora obsežne zbirke tiskanih in prevodnih izdaj Ivana Tavčarja ter njegove rokopisne zapuščine in ostaline, ki jih hranimo v NUK. Na ogled bodo med drugim rokopisne ostaline Ivana Tavčarja, denimo fragment Visoške kronike, ter fotografije in dela, ki so izšla v tiskani obliki za časa njegovega življenja. V NUK pripravljamo tudi spletni učni pripomoček za interaktivno učenje o življenju in delu Ivana Tavčarja.  Pridružite se nam na ta veseli dan slovenske kulture.           3. december 2023DefaultHide

NUK, 8. november 2023 ― (fotografija: Maj Blatnik)   »Slovenci cenimo svoj jezik. Imamo kulturni praznik in ministrstvo za kulturo.«  Pogovor z Borisom Riflom, vodjo Nacionalnega bibliografskega centra NUK   Boris Rifl je v Narodni in univerzitetni knjižnici zaposlen že 23 let. Velik del kariere se je ukvarjal z bibliografijo in s katalogizacijo v oddelku Slovenska bibliografija, ki ga je več let tudi vodil, po reorganizaciji oddelkov pa v Nacionalnem bibliografskem centru skrbi za vodenje, organizacijo in strokovno delo. Kot med drugim pravi v intervjuju, bo v prihodnosti bibliografska kontrola še bolj pomembna, kot je bila doslej. Programi z umetno inteligenco bodo olajšali delo, a ne verjame, da bodo znali iz normativne baze osebnih imen izbrati pravega soimenjaka ali enemu od obstoječih dodeliti pravo leto rojstva, smrti oziroma se odločiti, da umetna inteligenca kreira zapis za novo entiteto.   Kot vodja Nacionalnega bibliografskega centra ste verjetno prav vi tista oseba, ki najbolje ve, koliko knjig in drugih tiskanih publikacij, pa tudi zvočnih zapisov izhaja v Sloveniji. Kakšen je trend, česa izdajamo vedno več in česa vedno manj? Statistične meritve slovenske založniške produkcije izvajamo v NUK dvakrat letno, in sicer 15. aprila, ko so objavljeni začasni podatki za preteklo koledarsko leto, in 15. oktobra, ko so objavljeni končni podatki. Trendi števila tiskanih knjig so v zadnjih letih dokaj konstantni, le v letih finančne krize in pandemije opažamo nekaj nižje številke. V letu 2022 beležimo 5.877 tiskanih knjig in brošur. Število elektronskih knjig v zadnjih letih nekoliko narašča, za nekaj 100 naslovov letno. Zvočne knjige so zadnja leta hit v številnih državah, pri čemer statistični podatki kažejo strmo rast predvsem od leta 2017. Za podrobnejše prikaze, ki jih pripravljamo v statistikah, pa so potrebni popolni podatki, kar je največkrat povezano z zaključkom vseh predhodnih postopkov, predvsem z oddajo gradiva nacionalni knjižnici s strani založnika. Sledn