Hvala za vašo prijavo!

NUK, 12. junij ― Uspešno ste se prijavili na prejemanje e-obvestil o izobraževanjih, ki jih organizira Narodna in univerzitetna knjižnica. Informacije o tečajih za knjižničarje lahko dobite na portalu Tečaji za knjižničarje.   Ponujamo vam tudi možnost, da prejemate e-obvestila Centra za razvoj knjižnic, o prireditvah v NUK, o storitvah NUK ali e-obvestila za založnike.     DefaultShow

Pravno obvestilo

NUK, 6. junij ― Politika zasebnosti in varstvo osebnih podatkov Narodna in univerzitetna knjižnica (v nadaljevanju NUK) kot upravljavec osebnih podatkov zbira, obdeluje in varuje osebne podatke svojih uporabnikov na podlagi njihovega prostovoljnega soglasja in v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov. NUK zbrane podatke hrani in uporablja samo toliko časa, kot je potrebno za dosego namena, zaradi katerega so bili zbrani. Vprašanja s področja politike zasebnosti in varstva osebnih podatkov lahko pošljete na naslov pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov: osebni.podatki@nuk.uni-lj.si Avtorske pravice Na podlagi Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) je NUK imetnik materialnih avtorskih pravic nad vsebinami, objavljenimi na spletnem mestu www.nuk.uni-lj.si. To pomeni, da je brez pisnega dovoljenja NUK prepovedano vsakršno reproduciranje in dajanje na voljo javnosti. Odgovornost Narodne in univerzitetne knjižnice Spletno mesto www.nuk.uni-lj.si je postavljeno in vzdrževano z največjo možno mero skrbnosti. Kljub temu NUK ne more jamčiti za ažurnost, točnost ali pravilnost vseh informacij na straneh. Vse informacije na spletnih straneh se lahko spremenijo brez predhodnega obvestila. NUK ne prevzema odgovornosti za kakršnokoli škodo, ki bi neposredno ali posredno nastala zaradi uporabe, nepravilnega delovanja in/ali nedostopnosti teh spletnih strani. Prav tako NUK ne prevzema nikakršne odgovornosti za vsebine, ki so uporabniku dostopne prek hipertekstualnih povezav (linkov). DefaultHide

Normativne točke dostopa za fakultete, ki delujejo v okviru univerz, in za srednje, višje in druge šole, ki delujejo v okviru šolskih centrov

NUK, 10. maj ― sklep, sprejet na 17. seji Komisije za katalogizacijo, 16. 2. 2017 V normativnih točkah dostopa za fakultete, ki sodijo pod univerze, ime fakultete navedemo kot podrejeni del univerze (npr. 71002 aUniverza v Ljubljani bFilozofska fakulteta). Enako pravilo velja za srednje, višje in druge šole, ki delujejo v okviru šolskih centrov (npr. 71002 aŠolski center Ljubljana bSrednja lesarska šola). Primer 1: Besedilo v bibliografskem viru (naslov): Odličnost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru 71X 0 2 a Univerza v Mariboru     b Filozofska fakulteta     Op.: Sedež univerze »Maribor« je naveden v sklonu, tako kot v uradnem imenu univerze; fakulteta ima sedež v istem kraju, zato kvalifikatorja ne navajamo.   Primer 2: Besedilo v bibliografskem viru (dodatek k naslovu): predstavitveni film Šolskega centra Ljubljana, Srednje lesarske šole 71X 0 2 a Šolski center Ljubljana     b Srednja lesarska šola     Op.: Šolski center se imenuje po kraju »Ljubljana«, kjer ima sedež; srednja šola ima sedež v istem kraju, zato kvalifikatorja ne navajamo.   Primer 3: Besedilo v bibliografskem viru (dodatek k naslovu): zbornik ob 50. obletnici Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani 71X 0 2 a Univerza v Ljubljani     b Fakulteta za pomorstvo in promet     c Portorož     Op.: Sedež univerze »Ljubljana« je naveden v sklonu, tako kot v uradnem imenu univerze; fakulteta ima sedež v drugem kraju, zemljepisno ime ni del imena fakultete, zato ga navedemo kot kvalifikator.   Primer 4: Besedilo v bibliografskem viru (naslov): Annual bulletin of the College of Law of Syracuse University 71X 0 2 a Syracuse University     b College of Law     Op.: Univerza se imenuje po kraju »Syracuse«, kjer ima sedež; podrejena enota ima sedež v istem kraju, zato kval

Zemljepisno ime v normativni točki dostopa za korporacije

NUK, 10. maj ― sklep, sprejet na 17. seji Komisije za katalogizacijo, 16. 2. 2017 Če korporacija v objavah uporablja poimenovanje, ki vsebuje zemljepisno ime, in je tako poimenovanje hkrati uradno ime korporacije, zemljepisno ime navedemo kot del imena korporacije v osnovnem delu normativne točke dostopa in ne kot kvalifikator (npr. 71002 aBanka Koper, do zdaj 71002 aBanka cKoper). V normativnih in variantnih točkah dostopa zemljepisno ime navajamo kot del imena korporacije v osnovnem delu točke dostopa ali ločeno kot kvalifikator. Kadar se ime korporacije v bibliografskih virih pojavlja v različnih oblikah (v nekaterih bibliografskih virih je ime korporacije zapisano skupaj z zemljepisnim imenom, v drugih brez zemljepisnega imena), prednostno ime lahko preverimo in izberemo iz uradnih seznamov inštitucij (npr. prednostno ime šole preverimo na uradnem seznamu ustreznega ministrstva). 1 Zemljepisno ime kot del imena korporacije v osnovnem delu normativne točke dostopa Če je zemljepisno ime del uradnega imena korporacije in korporacija tako obliko imena uporablja v svojih objavah, zemljepisno ime navedemo kot del imena korporacije v osnovnem delu normativne točke dostopa (primeri 1–10). Primer 1: Besedilo v bibliografskem viru (naslov): Strategija Univerze v Ljubljani 71X 0 2 a Univerza v Ljubljani   Primer 2: Besedilo v bibliografskem viru (naslov): Univerza na Primorskem pred novimi izzivi 71X 0 2 a Univerza na Primorskem   Primer 3: Besedilo v bibliografskem viru (naslov): 230 let Osnovne šole Ribnica na Pohorju 71X 0 2 a Osnovna šola Ribnica na Pohorju   Primer 4: Besedilo v bibliografskem viru (podatek o odgovornosti): Mestna knjižnica Ljubljana 71X 0 2 a Mestna knjižnica Ljubljana   Primer 5: Besedilo v bibliografskem viru (naslov spletne strani): Cankarjeva knjižnica Vrhnika 71X 0 2 a Cankarjeva knjižnica Vrhnika
In vendar so jih brali - prepovedane knjige v zgodnjem novem veku

In vendar so jih brali - prepovedane knjige v zgodnjem novem veku

NUK, 16. april ― Posamezniki in skupnosti, ki so z zapisano besedo posredovali svoja spoznanja in ugotovitve, nazore, ideje in vizije drugim, so se v vseh obdobjih srečevali s silami, ki so želele nadzirati, usmerjati in omejevati pretok znanja in idej s pomočjo različnih pritiskov, zahtev po preoblikovanju besedil, zaplemb in sežiganja knjig, v najskrajnejših primerih pa tudi z obsodbami, izgoni in usmrtitvami avtorjev. Toda tako kot se je, ne oziraje se na Galilejevo prisilno zanikanje heliocentrične teorije, Zemlja še vedno vrtela okoli Sonca, so tudi bralci kljub obstoju različnih strogih cenzurnih politik in seznamov prepovedane literature vedno našli poti do spornih knjig. Na to kaže tudi veliko število nekoč prepovedanih naslovov, ki jih danes hrani NUK. Na razstavi, ki jo v okviru raziskovalnega projekta »Prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku« pripravljata ZRC SAZU in NUK, bodo predstavljeni ozadje, struktura, pomen in zgodovina papeškega indeksa ter drugih cenzurnih seznamov, na ogled pa bodo izbrana dela iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice, ki so bila v preteklosti označena za versko, moralno ali politično sporna ter uvrščena na papeški indeks prepovedanih knjig ali cesarske cenzurne sezname. Predstavljena bodo tako imena, ki so pomembno zaznamovala filozofsko in politično misel ter literarno krajino zgodnjega novega veka, kot tudi nekaj manj znanih avtorjev, ki so živeli in ustvarjali od 14. do konca 18. stoletja. O zanimivih poteh posameznih knjig skozi prostor in čas bodo spregovorile različne lastniške oznake in zabeležke nekdanjih lastnikov, ki so se ohranile v predstavljenih izvodih. Avtorja: dr. Luka Vidmar in dr. Sonja Svoljšak Lokacija: Razstavna dvorana NUK Odprtost: ponedeljek - petek med 8.00 in 20.00, v soboto med 9.00 in 18.00 Javna vodstva po razstavi: 27. 6. ob 11.00h - vodi Luka Vidmar 11. 7. ob 11.00h - vodi Sonja Svoljšak  29. 8. ob 16.00h - vodi Urša Kocj
Arhiv novic

Arhiv novic

NUK, 12. april ― Čopove nagrade za leto 2017 V četrtek, 21. decembra 2017,  je v Veliki čitalnici NUK potekala podelitev Čopovih nagrad, najvišjih državnih nagrad na področju knjižničarske stroke. Z besedami Sabine Fras Popovič, predsednice Zveza bibliotekarskih društev Slovenije: »Čopov nagrajenec je eden tistih posameznikov, ki vso svojo osebno predanost, znanje, veselje in izkušnje uporabi za preseganje mogočega ter pripelje do bogatenja knjižnične dejavnosti, ki je v današnji družbi temelj demokracije ter dostopnosti do znanja, osebne rasti, kulturnega življenja in socialne vključenosti.« Letošnji prejemnici Čopove diplome sta Maja Logar in mag. Darja Lavrenčič Vrabec. Čopovo priznanje so prejeli Marjan Gujtman, mag. Marijan Špoljar in naš sodelavec Tomaž Bešter, prejemnika Čopove plakete za leto 2017 pa sta Društvo bibliotekarjev Gorenjske in – na kar smo še posebej ponosni – Narodna in univerzitetna knjižnica.  Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!   Večerni študij v NUK Med 3. januarjem in 16. februarjem 2018 bodo čitalniški prostori NUK ponovno odprti tudi v večernih urah. V tem času bo uporabnikom od ponedeljka do petka med 20.00 in 22.00 na voljo 196 sedežev v Veliki čitalnici in prostoru za skupinsko učenje). Po 20. uri vstop v knjižnico ni mogoč. Vljudno vabljeni in uspešen študij!   Delovni čas med prazniki Knjižnica bo med prazniki obratovala po naslednjem urniku: Ponedeljek, 25. december 2017 - ZAPRTO Torek, 26. december 2017 - ZAPRTO 27. - 30. december 2017 - Redni delovni čas  Ponedeljek, 1. januar 2018 - ZAPRTO Torek, 2. januar 2018 - ZAPRTO Lepo vabljeni!   Podelitev Čopovih nagrad v Veliki čitalnici NUK V četrtek, 21. decembra, ob 19. uri bo v Veliki čitalnici NUK potekala podelitev Čopovih nagrad, ki jih podeljuje Zveza bibliotekarskih društev Slovenije za izjemne dosežke v knjižničarstvu. Ponosni smo, da bosta dve nagradi ostali tudi v naši knjižnici
Odsev prihodnosti

Odsev prihodnosti

NUK, 10. april ― Leto 2018 izpostavlja kulturno dediščino kot osrednjo komponento kulturne identitete, kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga. Vračanje k dediščini in rokodelstvu pomeni ponovno vzpostavljanje razmerja med naravnim in kulturnim okoljem, kar pa se ne sme dogajati le v muzejih, ampak v vsakdanjiku sodobnega načina življenja. Vstopamo torej v prostor in čas, ki vabita k razmišljanju o prehojeni poti človeštva ter prepoznavanju slovenske kulturne in naravne dediščine. Pestrost in različnost dediščine na Slovenskem pomagata tlakovati pot naprej v oblikovalski opus prihodnosti. Na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana so se v evropsko leto kulturne dediščine vključili s projektom, ki je nastajal in se razvijal v okviru učnih vsebin ter kreativnih delavnic pri predmetih osnove varovanja dediščine in bivalne kulture na likovni gimnaziji. Vzporedno je nastajala fotografska kulturna dediščina, saj so se projektu pridružili dijaki z oddelka fotografije. V ospredje smo postavili 7 slovenskih mojstrovin, 7 tistih kvalitet, ki nam, Slovencem in Sloveniji – vsekakor tudi vsem drugim – omogočajo obstoj in razvoj ter zagotavljajo prepoznavno in obstojno identiteto v globaliziranem svetu. Slovenija ima glede na svojo majhno površino in število prebivalcev zelo bogato ter raznoliko dediščino. Čebelarstvo na Slovenskem ni le gospodarska panoga s častitljivo zgodovino, ampak smo z njim tudi sooblikovali skupno evropsko podobo. Prvi učitelj v tej gospodarski panogi na dunajski čebelarski šoli je bil Slovenec Anton Janša z Breznice na Gorenjskem. Hmeljarstvo je prav tako ena izmed pomembnejših kmetijskih panog in nedvomno pomemben del naše kulturne dediščine. Vsaka vrsta lesa je posebna življenjska zgodba. Les je sopotnik in sooblikovalec našega življenja. In ni lepšega sožitja z naravo kot takrat, kadar ob potoku narežemo šibje in ga kasneje z raznimi prepleti spreminjamo v čudovite pletarske izdelke. Svojevrsten fenomen na Slovenskem je izdelovanje kleklj

Zapisniki sestankov

NUK, 7. marec ― Zapisnik 18. seje (15. december 2017) Zapisnik 17. seje (16. februar 2017) Zapisnik 16. seje (23. december 2016) Zapisnik 14. seje (28. januar 2016) Zapisnik 13. seje (9. julij 2015) Zapisnik 12. seje (16. december 2014) Zapisnik 11. seje (7. november 2014) Zapisnik 10. seje (3. april 2014) Zapisnik 9. seje (28. junij 2013) Zapisnik 8. seje (28. novembra 2012) Zapisnik 7. seje (5. julij 2012) Zapisnik 6. seje (12. oktober 2011) Zapisnik 5. seje (20. april 2011) Zapisnik 4. seje (14. december 2010) Zapisnik 3. seje (14. maj 2010) Zapisnik 2. seje (25. februar 2010) Zapisnik 1. seje (20. maj 2009)   DefaultShow
Kje so naše knjige?

Kje so naše knjige?

NUK, 2. marec ― Begunski tiski iz zbirke NUK Gostujoča razstava predstavlja bogato ustvarjalnost Slovencev v izrednih razmerah v povezavi z izjemnimi zgodbami posameznikov, katerih poti so se prekrižale v begunstvu. Dostikrat nevidni in spregledani, v domovini pa za nekaj desetletij pozabljeni in zamolčani, so s svojim zavedanjem slovenstva prispevali k rojstvu novih domovin širom sveta. Na razstavi je predstavljenih več kot 30 gradiv iz Zbirke tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije NUK. Lokacija Razstava "Rojstvo novih domovin", Kulturni center Lojze Bratuž, Gorica 22. februar - 31. marec 2018 Rokopisno gradivo Karla Destovnika Kajuha Ob obletnici smrti pesnika Karla Destovnika Kajuha so v Knjižnici Velenje pripravili razstavo o njegovi pisemski korespondenci. Iz Rokopisne zbirke NUK so na razstavi na ogled pesnikova beležnica in pisma njegovi prvi ljubezni Mariji Medved.      Lokacija Razstava "Kajuhove pisemske korespondence", Knjižnica velenje 22. februar 2018 - 31. marec 2018 Ordo Cisterciensis Ordo Cisterciensis (Ms 31) je eden najzgodnejših pravnih rokopisov reda Cistercijanov. Nastal je v drugi polovici 12. stoletja v samostanu v Stični. Vsebuje ekslibris stiškega opata Lavrencija Rainerja iz 1581, vpis stiškega profesa Gregoriga ter vaje iz hebrejske pisave in slovnice iz 17. stoletja.   Lokacija Razstava "The Cistercians - A Europe of Monasteries", LVR-LandesMuseum Bonn, Nemčija 29. junij 2017 - 28. januar 2018   Images: 

Trenutno v obravnavi

NUK, 26. februar ― Elektronski viri V obravnavi je vprašanje glede obdelave elektronskih virov, ki niso dostopni niti na fizičnem nosilcu niti na spletu, ali pa so objavljeni le v repozitoriju ali v storitvi Dropbox: elektronsko gradivo (zbornik v formatu PDF) udeleženci konference prejmejo po elektronski pošti; elektronsko gradivo (prispevki s konference) je dostopno le na aplikaciji, ki si jo udeleženci konference namestijo na pametni telefon; prispevki s konference so v celoti objavljeni le v repozitoriju ali v storitvi »Dropbox« (izvlečki prispevkov so objavljeni v tiskanem gradivu oz. zborniku, dodane so povezave, ki vodijo do repozitorija oziroma »Dropboxa«). Radijske oddaje, dostopne prek spleta Dileme se pojavljajo predvsem pri določanju primarnih in sekundarnih avtorjev ter pri navajanju avtorjev v polju 200 oz. v bloku 3XX in v bloku 70X (vključno z izbiro ustrezne kode v podpolju 70X4). V pripravi so primeri za različne vrste radijskih oddaj. Znanstvene objave z velikim številom avtorjev Pri člankih s posameznih področij naravoslovja in tehnike lahko število avtorjev niha od tri do dvajset, tristo ali celo tisoč in več. Vprašanja so glede ugotavljanja števila avtorjev, dokazovanja/preverjanja avtorstva, kadar avtor v prispevku ni poimensko naveden. Dokazilo o avtorstvu mora priskrbeti avtor sam, v pripravi pa so primeri bibliografskih zapisov. Članek – povzetek pogovora V zapisih za članke, ki so povzetek pogovora, je bil običajno v polju 200 in v bloku 70X naveden le novinar, ki je na osnovi pogovora (intervjuja) sam oblikoval besedilo in ga zapisal, katalogizatorji iz različnih razlogov (predvsem zaradi bibliografije raziskovalcev) v zapisih navajajo tudi intervjuvance, in sicer ne glede na to, kolikšen je obseg njihovega prispevka. V pripravi so različni primeri zapisov: a) pisec sestavnega dela oziroma spraševalec deloma povzame odgovore enega ali več intervjuvancev, deloma pa v besedilo vključi njihove dobesedne odgovore (citate)

Klasifikacija

NUK, 26. februar ― Klasifikacija je postopek identifikacije vsebine dela, pri katerem s klasifikacijskimi oznakami kratko in jedrnato opišemo njegovo vsebino. Klasifikacijske oznake vsebino dela opredeljujejo s črko, številko, simbolom ali z njihovo kombinacijo. Najbolj razširjena knjižnična klasifikacija v Sloveniji je Univerzalna decimalna klasifikacija (UDK), ki se stalno spreminja in dopolnjuje; zadnja izdaja je iz leta 2011 (UDCMRF 2011). Uporablja pa se tudi druge klasifikacijske oznake (npr. Dewejeva decimalna klasifikacija, klasifikacija CTK, Frascati itd.). Klasifikacijske oznake v okviru sistema COBISS vnašamo v ustrezna polja bibliografskega zapisa v formatu COMARC/B.   Priročniki, navodila, standardi in drugi dokumenti Kovač, T. et al. (2006). Univerzalna decimalna klasifikacija: priročnik. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Sternad, M. (2014). Vsebinska obdelava knjižničnega gradiva: učno gradivo. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Tretja elektronska izdaja tabel Univerzalne decimalne klasifikacije (UDCMRF 2011) UDC Consortium DefaultShow

O Komisiji

NUK, 26. februar 4. decembra 2008 je Strokovni svet Narodne in univerzitetne knjižnice za potrebe reševanja strokovne problematike na področju formalne bibliografske obdelave ustanovil Komisijo za katalogizacijo. Temeljna področja delovanja komisije za katalogizacijo so: priprava priporočil, smernic, navodil in priročnikov za bibliografsko obdelavo vseh vrst knjižničnega gradiva; priprava predlogov s področja bibliografske obdelave gradiva (npr. spremembe veljavnih katalogizacijskih pravil, predlog implementacije novega pravilnika za katalogizacijo ipd.); potrjevanje prevodov mednarodnih standardov za bibliografski opis (ISBD) ter drugih priporočil, smernic, navodil in standardov, ki se nanašajo na bibliografsko obdelavo gradiva; sodelovanje z IZUM-om pri vprašanjih glede rabe formata COMARC v povezavi s katalogizacijskimi vprašanji in dilemami. Ena od prednostnih nalog v prihodnjem obdobju bo nedvomno priprava prevoda RDA: Resource Description and Access, preučitev možnosti implementacije RDA: Resource Description and Access v slovensko bibliotekarsko stroko in knjižnično okolje ter na tej osnovi priprava predloga uporabe RDA: Resource Description and Access kot nacionalnega katalogizacijskega pravilnika ter v skladu s pravilnikom priprava uporabniškega priročnika za katalogizacijo. Člani Komisije so strokovnjaki s področja katalogizacije iz različnih vrst knjižnic, ki se pri svojem delu srečujejo tudi s specifičnimi vrstami in oblikami gradiva, predstavniki NUK ter predstavniki IZUM-a. Komisijo sestavlja 9-11 članov. Člane komisije imenuje Strokovni svet NUK za obdobje 4 let. Komisija lahko k delu pritegne tudi druge strokovnjake z vsebinskega področja delovanja komisije. Komisija lahko sodeluje tudi z drugimi strokovnjaki s področja svojega delovanja. Člani Komisije Tadeja Brešar (IZUM) Alenka Kanič (NUK) Branko Kurnjek (IZUM) Irena Kavčič, predsednica (NUK) Mateja Norčič (UL, Teološka fakulteta, Knjižnica) Marta Novak (Mariborska k

Videoposnetki in zvočni posnetki

NUK, 19. februar ― Kaj storimo, kadar je na enoti poleg leta izida ali copyrighta naveden tudi podatek o letu posnetja filma/skladbe? Kaj storimo, če je leto izida/copyrighta enako letu posnetja? Kadar sta na enoti navedena leto izida (copyrighta) in leto posnetja filma/skladbe, leto izida (copyrighta) navedemo v podpolju 210d, leto posnetja pa v opombi v polju 300. V podpolje 100b vnesemo kodo »i«, v podpolje 100c leto izida, v podpolje 100d pa leto posnetja. Primer 1: 100 _ _ $b i - publikacija z letom distribucije/izida in nastanka   $c 2011   $d 1988 200 1 _ $a Rain man   $b Videoposnetek 210 _ _ $a Ljubljana   $c Con film   $d 2011 300 _ _ $a Posneto 1988 Primer 2: 100 _ _ $b i - publikacija z letom distribucije/izida in nastanka   $c 2010   $d 1980 200 0 _ $a Na vseh straneh sveta   $b Zvočni posnetek 210 _ _ $a Maribor   $c Obzorja   $a Ljubljana   $c Helidon   $d cop. 2010 300 _ _ $a Posneto 1980 Kadar je leto izida enako letu posnetja, v podpolju 210d navedemo leto izida, v polju 300 navedemo opombo o letu posnetja. V podpolje 100b vnesemo kodo »d«, v podpolje 100c pa leto izida/posnetja. Primer: 100 _ _ $b d - publikacija, zaključena ob izidu ali v enem koledarskem letu   $c 2011 200 1 _ $a Set up   $b Videoposnetek   $d Prevara 210 _ _ $a Ljubljana   $c Karantanija cinemas   $d 2011 300 _ _ $a Posneto 2011 Kadar je leto copyrighta enako letu posnetja (leto izida na enoti ni navedeno), v podpolju 210d pred letom navedemo oznako za copyright, v polju 300 navedemo opombo o letu posnetja. V podpolje 100b vnesemo kodo »h«, v podpolj

CONOR

NUK, 19. februar ― Kako v podpolju 810b navedemo podatek o imenu avtorja (imena ni v podpolju 810a)? Navedemo le ime ali tudi pripadajočo odgovornost (npr. prevedel Janez Novak)? V podpolju 810b navedemo ime v taki obliki, kot se pojavlja v publikaciji (Janez Novak), podatkov o odgovornosti ne navajamo (podatki o odgovornosti sodijo v bibliografski opis, polje 810 v normativnem zapisu je namenjeno viru za obliko imena). V publikaciji sta navedeni dve različni obliki avtorjevega imena (za obliki imena ni drugega vira). Kako ju navedemo v polju 810? Kadar sta v publikaciji dve obliki imena, je vir za obe obliki isti, torej je izpolnjeno le eno polje 810. Kadar je ena oblika imena že navedena v podpolju 810a, drugo obliko navedemo v podpolju 810b (primer 1). Kadar pa v podpolju 810a ni navedena nobena oblika imena, obe imeni vnesemo v podpolje 810b, ločimo ju z vejico (primer 2). Primer 1: 200 _ 1 $a Pajer   $b Majda 400 _ 1 $a Pajerk   $b Majda 810 _ _ $a Povezanost naravnanosti, medsebojnih odnosov in zadovoljstva pri delu v podjetju Gorenje : diplomsko delo / Majda Pajer. - 2005 810 _ _ $a Vonj črnega zlata / Majda Pajer. - 2008   $b Majda Pajerk Primer 2: 200 _ 1 $a Clibbon   $b Lucy 400 _ 0 $5 e - psevdonim   $a Lucy Longstockings 400 _ 1 $5 e - psevdonim   $a Longstockings   $b Lucy 810 _ _ $a Magical Christmas / [text] Merry Meg. - cop. 2004   $b Lucy Longstockings, Lucy Clibbon V katerih primerih v podpolju 4009 navedemo kodo za jezik? V podpolju 4009 navedemo kodo za jezik v primeru, ko se jezik kazalke razlikuje od jezika značnice (pri tem upoštevamo le ime (podpolja 200a in 200b ter 400a in 400b), identifikacijske oznake so praviloma v slovenščini ne glede na jezik značnice).

Kodirani podatki – blok 1XX

NUK, 19. februar ― Uporabimo kodo za modificirani zapis (podpolje 100g) le v primeru, ko je besedilo v publikaciji zapisano v drugi pisavi (npr. v cirilici), ali pa jo uporabimo tudi v primeru, ko so v drugi pisavi le podatki na naslovni strani? Uporabimo kodo za modificirani zapis (podpolje 100g) le v primeru, ko je besedilo v publikaciji zapisano v drugi pisavi (npr. v cirilici), ali pa jo uporabimo tudi v primeru, ko so v drugi pisavi le podatki na naslovni strani? Kodo za modificirani zapis uporabimo, kadar podatke (ali del podatkov) s publikacije v zapisu transliteriramo oz. transkribiramo. Primer 1: 100 _ _ $b d - publikacija, zaključena ob izidu ali v enem koledarskem letu   $c 2010   $e c - šolski, 5-10 let (C)   $g 1 - modificiran zapis   $h slv - slovenski   $i b - druge transliteracije   $l ca - cirilica - ni specificirana 101 1 _ $a rus - ruski   $c slv - slovenski 200 0 _ $a Žiraf Borja   $f avtor teksta i risunkov Tina Perko   $g [perevod Miroslava Jakopec] 300 _ _ $a Prevod dela: Žirafa Cveta 300 _ _ $a Cir.     Op.: Podatki v polju 200 so transliterirani iz ruščine (naslovna stran je v ruskem jeziku), zato v podpolje 100g vnesemo kodo za modificirani zapis. (Ker je besedilo publikacije v ruščini, v polju 300 navedemo  opombo o pisavi.) Primer 2: 100 _ _ $b d - publikacija, zaključena ob izidu ali v enem koledarskem letu   $c 2007   $e k - odrasli, zahtevno (neleposlovje)   $g 1 - modificiran zapis   $h slv - slovenski   $i b - druge transliteracije   $l ca - cirilica - ni specificirana 101 0 _ $a slv - slovenski   $a eng – angleški   $a rus - ruski 200 1 _ $a Slovenska narečja med sistemom i

Avtorstvo – blok 7XX, blok 9XX

NUK, 19. februar ― V enotni značnici sedež korporacije (kvalifikator) navedemo v izvirni obliki (podpolje 71Xc). V katerem jeziku navedemo kraj v kazalki (podpolje 91Xc)? Kvalifikator tako v značnici kot v kazalki navedemo v izvirni obliki (v izvirnem jeziku). Primer 1: 200 _ 1 $a Tesori della Biblioteca nazionale e universitaria - NUK di Lubiana   $e mostra di preziosi materiali sloveni manoscritti, cartografici, musicali e letterari, 16 novembre-15 dicembre 1989 710 0 2 $a Narodna in univerzitetna knjižnica   $c Ljubljana 910 0 2 $a Biblioteca nazionale e universitaria   $c Ljubljana Primer 2: 200 _ 1 $a Ob petdesetletnici Papeškega slovenskega zavoda v Rimu 710 0 2 $a Papeški slovenski zavod   $c Roma 910 0 2 $a Pontificio Collegio Sloveno   $c Roma Pod besedilom članka v časnikih včasih ni podpisa avtorja, ampak le tiskovna agencija, ki je novico posredovala (npr. STA ipd.). Kako je v tem primeru z avtorstvom? V tem primeru avtorja članka ne poznamo, zato smatramo, da je članek anonimen (vrednost indikatorja v polju 200 je 1). Blok 7XX ostane neizpolnjen. V opombi v polju 300 lahko opozorimo na podpis v članku: Primer: 300 _ _ $a Podpis: STA (Slovenska tiskovna agencija) DefaultHide

Standardne številke (območje 8) – blok 0XX

NUK, 19. februar ― V katerih primerih navajamo pojasnilo pri ISBN (podpolje 010b)? Navajamo pojasnilo v slovenskem jeziku ali v jeziku publikacije? Pojasnilo vnesemo v primerih, ko ima publikacija več številk ISBN (za vsako številko ISBN ponovimo polje 010) ali pa jo je izdalo več založnikov. Pojasnilo je načeloma v jeziku katalogizacijske ustanove, za različne vrste vezav pa lahko prepišemo tudi standardne izraze oziroma okrajšave s publikacije. Če ima publikacija eno številko ISBN in če je založnik le eden, je pojasnilo odveč. Prav tako ne navajamo pojasnila pri 10-mestni in 13-mestni številki ISBN (pojasnili ISBN-10 in ISBN-13 smo uporabljali le krajši čas ob uvedbi trinajstmestne številke). Več številk ISBN imamo v naslednjih primerih: publikacijo je izdalo več založnikov, pri vsaki številki ISBN kot pojasnilo vnesemo ime založnika (primera 1 in 2), publikacija je izšla v različnih vezavah (primera 3 in 4), publikacija je izšla oziroma izhaja v več zvezkih, svoj ISBN ima lahko tako celotna publikacija (komplet) kot tudi posamezni zvezki (primer 5); uporabljamo dogovorjeno okrajšavo zv., ki je ne opremimo z znaki za izključitev razvrščanja (NSB/NSE). Primer 1: 010 _ _ $a 86-11-16087-8   $b Mladinska knjiga 200 0 _ $a Vodnik po slovenskih muzejih 210 _ _ $a Ljubljana   $c Skupnost muzejev Slovenije   $c Mladinska knjiga Primer 2: 010 _ _ $a 961-6006-99-1   $b Jutro 010 _ _ $a 961-6079-81-6   $b Branko 200 0 _ $a Zvezdni miti in legende 210 _ _ $a Ljubljana   $c Jutro   $a [Nova Gorica]   $c Branko Primer 3: 010 _ _ $a 961-91479-5-2   $b broš. 010 _ _ $a 961-91479-8-7   $b trda vezava 200 0 _ $a Trilijon bilijonov ali Sreča enega otroka Primer 4:

Opombe (območje 7) – blok 3XX

NUK, 19. februar ― Publikacija nima notranje naslovne strani, vsi podatki so navedeni na listu, ki nadomešča ovoj (avtor, naslov, izdaja, založnik). Vse strani, vključno z listom, ki nadomešča ovoj, so vključene v štetje. Ali v takem primeru v polju 300 navedemo opombo Ov. nasl.? Kadar je stran, ki nadomešča ovoj, vključena v štetje (stran običajno ni oštevilčena), opombe o viru podatkov v polju 300 ne navajamo (publikacija pogosto nima posebnih platnic, prvi list, ki nadomešča ovoj, je pogosto enak ostalim listom).   Primer: 200 1 _ $a Dijaška adoracija   $f priredil Ivan Vrečar 215 _ _ $a 16 str.   $d 13 cm     Op.: Publikacija ima vse podatke na naslovni strani, ki je hkrati ovoj (publikacija nima posebnih platnic, prve tri strani niso oštevilčene, so pa vključene v štetje). Kdaj navajamo opombo o jeziku enote? Kako navedemo opombo o jeziku, če publikacija vsebuje izvirno besedilo in prevod(e)? Navajamo opombo o jeziku tudi pri dvojezičnih oziroma večjezičnih slovarjih? Kadar se številčenje začetnega dela publikacije nadaljuje na koncu publikacije, navedemo najprej glavno številčenje, nato pa strani, označene z rimskimi številkami (zadnjo oštevilčeno stran): Opombo o jeziku navedemo, če je besedilo v več jezikih (isto besedilo ali različno besedilo) ali če se jezik besedila razlikuje od jezika stvarnega naslova. Opombo o jeziku je koristno navesti tudi v primeru, ko je besedilo samo v enem jeziku, stvarni naslov pa je v dveh ali več jezikih. V zapisih za dvo- ali večjezične slovarje opombe o jeziku ne navajamo (jezik besedila je razviden iz stvarnega naslova).   Primer 1: 101 0 _ $a slv – slovenski   $a eng – angleški 200 1 _ $a Bolečina v rehabilitacijski medicini   $e zbornik predavanj 300 _ _ $a Prispevki v slov. ali angl.     Op.: Prispevki so v izvirnih jezikih, vre

Fizični opis (območje 5) – polje 215

NUK, 19. februar ― Kaj storimo v primeru, če je na časniku izpadel podatek o številki, lahko pa se jo ugotovi na podlagi prejšnje številke (opisujemo sestavni del v časniku)? Ali jo vseeno vpišemo v oglatem oklepaju ali vpišemo le podatke, ki jih imamo na publikaciji (v tem primeru le kronologijo)? Če smo na podlagi predhodne in naslednje številke res prepričani, za katero številko gre, lahko manjkajoči podatek napišemo v oglatem oklepaju. Teoretično je namreč mogoče tudi, da so prenehali z označevanjem posameznih številk in je na publikaciji le še t.i. podatek o kronologiji (npr. datum). Če ugotovimo, da so prenehali z označevanjem posameznih številk, navedemo le podatke, ki so na publikaciji. Je potrebno navesti neštete strani na začetku ali na koncu publikacije (npr. v publikaciji, ki ima 244 strani, prvih 7 strani ni štetih)? Neštetih strani praviloma ne navajamo (navedemo jih le v primeru, kadar se na neštetih straneh nahajajo spremna besedila ali bibliografije, ki jih v opombah navajamo z obsegom – neštete strani v teh primerih navedemo z rimskimi številkami in v oglatem oklepaju, npr. [VII], 244 str.). Kako navedemo začetne strani, označene z rimskimi številkami, v publikaciji v več zvezkih (glavno štetje se nadaljuje)? Začetne strani, označene z rimskimi številkami, seštejemo in navedemo v oglatem oklepaju. Primer: 215 _ _ $a 3 zv. ([XXIV], 638 str.) V publikaciji je prvih 10 strani označenih z rimskimi številkami (I-X), sledi glavno štetje (1-213), zadnje strani so označene z rimskimi številkami (XI-XXIII). Kako navedemo strani, označene z rimskimi številkami? Kadar se številčenje začetnega dela publikacije nadaljuje na koncu publikacije, navedemo najprej glavno številčenje, nato pa strani, označene z rimskimi številkami (zadnjo oštevilčeno stran): Primer: 215 _ _ $a 213, XXIII str. Kako in v katerem podpolju n
še novic