100 verzov – tretji večer

Poiesis, 24. junij ― V soboto, 23. junija 2018, je ob 20.00 v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna na Cankarjevi 5 v Ljubljani potekal tretji večer iz cikla večerov 100 verzov. Na tokratnem večeru so nastopili: Alja Adam, Kristina Hočevar, Jure Jakob, Gregor Podlogar in Jure Potokar. Avtorica večera je Katja Kuštrin, vodil in povezoval ga je Peter Semolič, avtor fotografij z večera je Luka Kürner.   Organizator: Kulturno-umetniško društvo Poiesis Soorganizator: Center za poezijo Tomaža Šalamuna
Krištof Dovjak: Opus quantum

Krištof Dovjak: Opus quantum

Poiesis, 17. junij ― Opus quantum je dvojezična pesniška zbirka pesnika, dramatika in dramaturga Krištofa Dovjaka. »Opus quantum je ciklus štirinajstih sonetov (in sklepne pesmi/lepljenke), v katerih se vodilne teme povzemajo in si odgovarjajo iz pesmi v pesem v skrbno izdelani formalni zgradbi. Napisan je bil leta 1996, po slovenski osamosvojitveni vojni (leta 1991) in pridušeno priklicuje različne dogodke in vzdušja tega zgodovinskega obdobja, kar daje vsej njegovi poetični pisavi poseben ton.« (Marella Nappi). Pesmi je v francoščino prevedel Dalibor Tomić, predgovor je napisala Marella Nappi, prevedla ga je Veronika Simoniti, fotografija na naslovnici in naslovnica je delo Katje Kuštrin. Knjigo je uredil Peter Semolič. Knjiga je dostopna na naslednjih povezavah: Brezplačni PDF. Mehka vezava. Opus quantum est un recueil de poésies bilingue du poète, auteur dramatique et dramaturge Krištof Dovjak. « Opus quantum est un recueil de 14 sonnets (plus un poème de conclusion) où les thèmes phares sont repris et se répondent d’un poème à l’autre selon une construction formelle soignée. Écrit en 1996, après la guerre d’indépendance slovène (datant de 1991), il évoque en sourdine plusieurs événements et atmosphères de cette période historique qui marquent d’une tonalité particulière l’ensemble de l’écriture poétique. » (Marella Nappi). La traduction française des poèmes est de Dalibor Tomić, [...]

Vabilo – 100 verzov

Poiesis, 15. junij ― Vabljeni na pesniški večer 100 verzov, ki bo 23. junija 2018 ob 20.00 v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna na Cankarjevi 5 v Ljubljani. Na tokratnem večeru bodo nastopili: Alja Adam, Kristina Hočevar, Jure Jakob, Gregor Podlogar in Jure Potokar. Avtorica večera je Katja Kuštrin, večer bo vodil in povezoval Peter Semolič.   Organizator: Kulturno-umetniško društvo Poiesis Soorganizator: Center za poezijo Tomaža Šalamuna

Krištof Dovjak: Kača

Poiesis, 14. junij ― Tepih spustim iz valja na štiri strani. Izgubljen beduin v puščavi poskušam najti celo pesem v pesku. Abeceda, nemirna kača v porah, miga z jezikom iz živega srebra. Igra se, kakor da bi hotela reči: »Zame ni prepovedanih stvari, grem in se spet vrnem, živa, živa, ujeta v kaplje, razbita in cela, bogastvo žarka najdem v pravem kotu, lesk iztisnem iz svojega hrbta, jezik razžrem človeku, ki poje.« Abeceda, nemirna kača v porah, môra pesmi v tankolasi gubi prepiha.
Ljubljana v poeziji – poročilo z dogodka

Ljubljana v poeziji – poročilo z dogodka

Poiesis, 12. junij 11. junija 2018 je  v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi 7 v Ljubljani potekala predstavitev projekta Ljubljana v poeziji, avtorja Jake Železnikarja. Avtor je na dogodku predstavil tako tehnični, kot tudi vsebinski in družbeni vidik projekta ter navzoče popeljal na sprehod po pesniškem zemljevidu Ljubljane, ki se iz dneva v dan dopolnjuje z novimi avtoricami in avtorji ter njihovimi pesmimi.  Avtorja je napovedal Peter Semolič. Fotografije (c) Rok Dežman.   Organizator: Kulturno umetniško društvo Poiesis Soorganizator: Trubarjeva hiša literature   Projekt sofinancira Mestna občina Ljubljana   [See image gallery at www.poiesis.si] ” order_by=”sortorder” order_direction=”ASC” returns=”included” maximum_entity_count=”500″]

Pogovor s Krištofom Dovjakom

Poiesis, 12. junij ― Morda začneva kar pri nekoliko zagonetnem naslovu tvoje nove pesniške zbirke, cikla pesmi Opus quantum, ki te dni izide pri Kulturno umetniškem društvu Poiesis. Kaj naslov pomeni in zakaj prav takšen naslov? Ta – latinsko-angleška – besedna zveza je morda res nenavadna. Napaka je. Je mogoče z napako raziskovati razmerje med tistim, kar je veliko, in tistim, kar je majhno? Je tisto, kar se nam kaže/prikazuje kot »veliko«, res bolj pomembno kot tisto, kar se sploh ne pokaže, ostaja nevidno, neoprijemljivo, neulovljivo? Opus quantum je močno »moderniziran« sonetni venec. Na sploh v svojem pesništvu težiš k bolj pravilnim oblikam – v zbirki Veter v Odiseju (1999) se srečamo s pesmimi, ki imajo različno število verzov in so tudi različnih oblik, a večino pesmi vendarle sestavljajo trivrstične kitice, v zbirki Prometej na plakatu (2007) pa so vse pesmi sestavljene iz po dveh tercin. Kaj ti pomeni oblika v poeziji? In če vprašanje malo razširim, kako vidiš v pesništvu razmerje med obliko in vsebino? In ali se to dvoje sploh da ločiti? V Opusu quantum sem poskušal ostati v bližini forme sonetov. Vsaka pesem je zgrajena iz dveh kvartin in dveh tercin. Vsaka ima akrostih. Akrostihi tvorijo zadnjo pesem. Oblika v pesništvu [...]
Ljubljana v poeziji

Ljubljana v poeziji

Poiesis, 2. junij ― Vabljeni na predstavitev interaktivnega pesniško spletnega projekta Ljubljana v poeziji, ki bo 11. junija ob 20.00 v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi 7 v Ljubljani. Ljubljana v poeziji je interaktivni pesniško spletni projekt avtorja e-literature Jaka Železnikarja, ki poveže tri resničnosti: vsakdanjo resničnost, pesemsko resničnost in spletno resničnost in na ta način ustvari pesniški zemljevid Ljubljane. Na predstavitvi bo avtor projekta predstavil spletišče Ljubljana v poeziji in način njegove uporabe, zainteresirani pa boste lahko že na predstavitvi prispevali na spletišče svoje pesmi. Na tem spletnem mestu lahko poezijo objavlja vsakdo! Vabljeni k soustvarjanju pesniškega zemljevida Ljubljane! Spletni naslov projekta Ljubljana v poeziji: https://ljubljana-v-poeziji.jaka.org/   Organizator: Kulturno umetniško društvo Poiesis Soorganizator: Trubarjeva hiša literature   Projekt sofinancira Mestna občina Ljubljana
Vabilo – Ljubljana v poeziji

Vabilo – Ljubljana v poeziji

Poiesis, 2. junij ― Vabljeni na predstavitev interaktivnega pesniško spletnega projekta Ljubljana v poeziji, ki bo 11. junija ob 20.00 v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi 7 v Ljubljani. Ljubljana v poeziji je interaktivni pesniško spletni projekt avtorja e-literature Jaka Železnikarja, ki poveže tri resničnosti: vsakdanjo resničnost, pesemsko resničnost in spletno resničnost in na ta način ustvari pesniški zemljevid Ljubljane. Na predstavitvi bo avtor projekta predstavil spletišče Ljubljana v poeziji in način njegove uporabe, zainteresirani pa boste lahko že na predstavitvi prispevali na spletišče svoje pesmi. Na tem spletnem mestu lahko poezijo objavlja vsakdo! Vabljeni k soustvarjanju pesniškega zemljevida Ljubljane! Spletni naslov projekta Ljubljana v poeziji: https://ljubljana-v-poeziji.jaka.org/   Organizator: Kulturno umetniško društvo Poiesis Soorganizator: Trubarjeva hiša literature   Projekt sofinancira Mestna občina Ljubljana

Wara Settembru – Antologija malteške sodobne književnosti (DSP, 2018)

Poiesis, 1. junij ― V predgovoru k antologiji sodobne malteške književnosti Pesmi in zgodbe s Skale – o stikih med slovensko in malteško književnostjo avtor Peter Semolič omenja Društvo Poiesis, portal www.poiesis.si in projekt Širi poezijo, ne strahu: “Ko govorimo o stikih med obema literaturama ne moremo mimo Centra za slovensko književnost in Kulturno-umetniškega društva Poiesis oziroma društvenega spletnega portala www.poiesis.si.  /…/ Portal www.poiesis.si je leta 2015 objavil pogovor z Immanuelom Mifsudom ter pesmi Antoina Cassarja in Nadie Mifsud, še ene od avtoric, ki jo srečamo v antologiji. Antoine Cassar je tudi avtor mednarodnega projekta Širi poezijo, ne strahu, ki je močno odmeval v Sloveniji in katerega slovenski del se odvija v okviru Kulturno-umetniškega društva Poiesis; projekt vodi Katja Kuštrin.”

Jure Potokar: Dom

Poiesis, 27. maj ― dom je tam, kjer se ustavi duša, kjer vsak dotik podplatov s tlemi nadaljuje zgodbo, dolgo več kot tisoč let.   ostri kamenček se ti zajeda v kožo, škržati ti z brezkončno prošnjo umivajo uho. če zapreš oči, se pred teboj razgrinja   enciklopedija obrazov, ki jih več ni. dolga pot v delfe ti lepi prah na obraz. trpko se navzdol zasukajo kotički ust.   v glino si zapisal le prgišče zmag.

Jure Potokar: Popularna glasba

Poiesis, 26. maj ― Nekaj skrivnostnega, neustavljivo privlačnega in morda nekoliko prepovedanega je bilo v popularni glasbi, kot sem jo dojemal, ko sem odraščal. Nekaj prvinskega, pa hkrati zelo prefinjenega, drugačnega od vsega, kar sem dotlej poznal. Že sam videz izvajalcev, pevcev, kitaristov, bobnarjev in drugih je bil za nas nenavaden. Imeli so dolge, razmršene lase, nosili so čudna oblačila in igrali so glasbo, ki je bila hrupna, ritmična, polna nenavadnih zvokov in glasbil. In zraven prepevali besedila, ki jih največkrat sicer nismo dobro razumeli, toda njihovo temeljno sporočilo je bilo jasno tudi brez vsakega poznavanja jezika: nagovarjali so nas, mlade, pripovedovali so nam tisto, kar smo hoteli slišati, tudi če tega sploh nismo vedeli … To je bil čas (tam nekje proti koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja), ko je bila glasba najpomembnejša stvar na svetu. Vsaj za večino mladih je bilo tako. V njej so našli svet, ki jim je bil blizu in ki ni poznal geografskih ali političnih meja, niti običajnih razrednih razlik. Ne samo zaradi besedil pesmi, ki so se zdela odlična in spevna tudi takrat, ko to pravzaprav sploh niso bila, prav tako ne samo zaradi melodij, ki so bile pogosto tako privlačne, tako lahko zapomnljive, da si jih za [...]

Peter Semolič: Prostori samote (o poeziji Jureta Potokarja)

Poiesis, 24. maj ― Piše se leto 1982, imam petnajst let in delam prve negotove korake v pesništvo. Na televiziji v osrednjem dnevniku gledam prispevek o pravkar objavljeni knjigi pesmi, zborniku Pesniški almanah mladih. In se zavem dveh stvari: prva je ta, da obstaja nekaj takšnega, kot je založništvo in da je založništvo v globoki krizi. To me kot nekoga, ki se ima že malo za pesnika, globoko potre – nikakor ne morem razumeti, zakaj odgovorni, kdor koli so že, nič ne ukrenejo v zvezi s tem, saj je književnost, še posebej pa poezija, vendarle bistvenega pomena za posameznika in skupnost! Še pomembnejša pa je zame takrat druga stvar: na svetu, celo v Sloveniji, obstaja mlada poezija. Obstajajo mladi ljudje, kot sem sam, ki pišejo pesmi in jih objavljajo v knjigah. Kak mesec kasneje si Pesniški almanah mladih sposodim v knjižnici. Pri prvem listanju obstanem ob naslovu Pokrajina se tu nagiba proti jugu, ki me prevzame s svojo preprostostjo in hkrati visoko stopnjo poetičnosti. Avtor pesmi, ki se odprejo pod naslovom, je Jure Potokar. Berem prvo pesem, nemara posvečeno pesnikovemu dekletu Maji: »da je napočil čas branja biografij …«, »da berem nekaj, kar že dolgo poznam, / da mi ni dano ločiti tisto, kar [...]

Jure Potokar: Stene

Poiesis, 23. maj ― stene, bele stene pomnjenja, z ostrino noža izrisan svet, s pogledom upognjena senca telesa.   povsod okoli tebe so, razpete kakor mreža nad dnom sveta, ki zeva vate. stene, bele stene vsega pozabljenega,   mrzle in trdne kot obljuba samote. med njimi se skrivaš, med njimi bediš, noč za nočjo se obljube spreminjajo v prah.   vstal si in na žebelj pri vratih obesil življenje.

Pogovor z Juretom Potokarjem

Poiesis, 22. maj ― V tvoji drugi pesniški zbirki Pokrajina se tu nagiba proti jugu, ki je izšla v sklopu Pesniškega almanaha mladih (1982), berem »svojo mitologijo sem zgradil iz nekakšnih / ruševin na jugu …«. V verzu slutim odmeve od Gottfrieda Benna do Kajetana Koviča. Sva v osemdesetih letih minulega stoletja, v času postmodernizma, ko se je bralo Borgesa in je Umberto Eco marsikoga presenetil z izjavo, da v romanu Ime rože ni niti enega stavka, ki bi ga sam napisal. V tvoji poeziji najdem številne reminiscence na druga literarna in ne samo literarna dela, hkrati pa jo berem kot eksistencialno zaostreno liriko. Kako sam vidiš, doživljaš pri pisanju razmerje med izkušenjskim in prebranim in ali sploh lahko potegnemo jasno mejo med obojim? Mislim, da je jasno mejo težko potegniti. Navadno je izkušnja, življenjska prelomnica ali kakorkoli to že hočeš imenovati, sprožilna točka, ki narekuje pesem, kako pa jo napišem, je vsaj v mojem primeru precej odvisno od tega, kaj sem prebral, kaj mi je ugajalo, za kaj se mi je zdelo, da nekako ustreza moji življenjski izkušnji in morda tudi estetiki. Še vedno so mi najbolj všeč pesmi, ki niso preveč razčustvovane, ki skušajo določeno izkušnjo ali stanje izpovedati stvarno, z neobičajnim [...]
še novic