Marc Barnes: “Rogue One in vrnitev čaščenja.”

Razpotja, 10. avgust ―       Marc Barnes Vojna zvezd je – ali pa bi morala biti – religiozna franšiza. Jediji so meniški red, izurjeni so za premišljevanje in upravljanje vseprisotne sile, za boj proti tistim, ki silo uporabljajo v zle namene. Za vsak lik je bistveno eno duhovno vprašanje: ali bo izbral »svetlo« ali »temno« stran sile. Razvoj likov poteka tako, da do tega mističnega energetskega polja privzamejo religiozno držo. Tako je bilo vsaj v treh izhodiščnih filmih Vojne zvezd (1977–1983). Tu je bil dostop do sile mogoč na podlagi vere in asketizma. Luke Skywalker je moral odreči zaupanje svojim fizičnim očem in privzeti oči vere; telo in duha je moral temeljito izuriti, če je hotel izvajati enaka dejanja sile kakor Yoda.

Aljoša Kravanja: “Zadržani srd: o retoričnem bistvu trolanja.”

Razpotja, 8. avgust ― Aljoša Kravanja   Trolanje je slabo raziskan fenomen. Glavni razlog je ta, da se trolanje običajno obravnava kot dejavnost, ki se pojavlja izključno na spletu. Publicisti svarijo pred internetnimi troli. Strokovnjaki govorijo o vojskah hekerjev in trolov, ki naj bi sodelovali v informacijskih vojnah. Prevladuje vtis, da je trolanje – podobno kot privzemanje lažnih spletnih identitet ali pošiljanje pošte z računalniškimi virusi – bistveno vezano na tehnologijo interneta. Toda to ne drži nujno. V tem eseju bi rad pokazal, da je trolanje prvenstveno neka retorična situacija, ki se prakticira v literaturi, vsakdanjih pogovorih in tudi v bolj formalnih govorniških nastopih.

Dejan Savić: »Še nikoli nismo imeli tako močnih orodij in se hkrati čutili tako vdane v usodo.«

Razpotja, 20. junij ― Dejan Savić, filozof in okoljevarstvenik intervju Aljoša Kravanja in Danijela Tamše Z Dejanom smo se pogovarjali na vrtu poslopja, v katerem je nastanjen slovenski Greenpeace. Vreme je bilo jasno, drevesa so zelenela in prometa skoraj nismo slišali. To ozadje se je slabo skladalo s temo našega pogovora: z uničevanjem okolja in nujnostjo ekološih politik. »Pri okoljevarstvu pa moramo odmisliti estetsko razsežnost,« je opozoril sogovornik. Ogroženost okolja ne pomeni nujno tega, da pred našimi očmi razpadajo stvari, ki jih presojamo kot lepe ali dekorativne. Okolju moramo prej pripisati samostojno vrednost, neodvisno od estetskih ali tudi praktičnih interesov danes obstoječe generacije ljudi.

Poti in stranpoti retorike

Razpotja, 15. junij ― Primož Turk Nemara bi veljalo začeti razmislek o retoriki z zanimivim dejstvom: skoraj vsi antični spisi o retoriki so nosili naslov technê rhêtorikê. Kako to razumeti in, najprej, kaj je mišljeno s technê? Če si pomagamo z Aristotelom, bi technê najprej veljalo razločiti od vrline (areté). Zlasti v Nikomahovi etiki Aristotel razgrne, kaj misli s tem pojmom. Vrline deli na dvoje: na razumske in etične. Etične vrline so za Aristotela tiste vrste zadržanj (človekova drža, naravnanost do sveta), ki človeku omogočajo, da dobro deluje, kar pomeni, da s svojim delovanjem stori nekaj dobrega za ljudi. Dalje nam etične vrline omogočajo, da delujemo v skladu z dobrimi smotri; sami smotri pa se nam zastavijo v skladu z našimi etičnimi vrlinami.

Izšla je 27. številka Razpotij. tema: RETORIKA

Razpotja, 15. junij ― UVODNIK Pred leti sem spremljal poročilo o grozljivi nesreči. Vidno pretresena priča je s tresočim glasom opisovala tragedijo – in iz njenih ust se je valil en kliše za drugim. Občutki in podobe, ki jih je hotela posredovati, so bili nedvomno pristni, a pričevanje je izzvenelo kot scenarij cenene žajfnice. Kolikokrat se nam je zgodilo podobno? Ko smo jezni, iz nas privrejo najbolj kodificirane formule – žaljivke –, zadovoljstvo izrazimo z naborom kakšnega pol ducata besed: super, krasno, fantastično … tremendous. Jezik nas lahko razveseli, razbesni, razžalosti, nekaj v ihti navrženih izjav lahko botruje desetletjem zamer in ena sama dobra beseda zmore – še en kliše – odkleniti tisoč vrat.

Zanikanje globalnega segrevanja – lažni skepticizem

Razpotja, 8. junij ― Bojan Dolinar Kmalu po zmagi liberalcev na parlamentarnih volitvah v Avstraliji sem znanca, za katerega sem vedel, da simpatizira s stranko, podrezal z novico o neverjetnem preobratu strankinega vodje Tonyja Abbotta. Ko je bil še v opoziciji in se je zavzemal za omilitev davka na ogljične izpuste, je trdil, da je klimatološka znanost »en kup dreka«. Še ne dva meseca kasneje, ko so po izredno topli in suhi zimi v Avstraliji že kar oktobra, med avstralno pomladjo torej, divjali siloviti požari in je Avstralija ravno končala rekordno toplo 12-mesečno obdobje in rekordno topli september, je Abbott naznanil, da je globalnega segrevanje dejstvo – kar je menda trdil že od začetka – in da bo potrebno ukrepati.

Med zbledelim hegemonom in iskanjem radikalne demokracije: dvoje kriz v Makedoniji

Razpotja, 4. maj ― Elena B. Stavrevska Med drugo svetovno vojno so se partizani in Nemci borili za nadzor nad nekim gozdom. Prvi dan so ga zavzeli partizani. Naslednji dan so Nemci sprožili uspešen protinapad. Tretji dan so gozd ponovno osvojili partizani. Četrti dan so ga Nemci spet vzeli nazaj. Peti dan je gozdar izgubil potrpljenje in oboje odgnal. Ta šala kroži v makedonski družbi med vsako politično krizo. Ko vlada in opozicija ne zmoreta doseči dogovora, državljani na Zahodu iščejo gozdarja, običajno v podobi Evropske unije. Glede na raven vpletenosti mednarodne skupnosti,še posebej EU, v notranje zadeve Makedonije, to sploh ni presenetljivo.   Hegemon v upadu Članstvo v EU je, vsaj deklarativno, skupen strateški cilj vseh makedonskih vlad od osamosvojitve leta 1991.

Igor Guardiancich: Kratka zgodovina slovenskega zatona

Razpotja, 2. marec ― .Igor Guardiancich. . .»Nisem imel ustreznega kritja za tolikšen posel. Samo svojo hišo, nekaj sto tisoč evrov, premeten poslovni načrt in svoj ugled.« Bine Kordež za New York Times, o 350 milijonih, izposojenih za prevzem Merkurja . Zgodba o slovenski gospodarski recesiji, katere razsežnost in dolgotrajnost sta presenetili mnoge poznavalce srednjevropskega prostora, je zanimiva predvsem zato, ker sta se v njej združila dva ločena pojava: na eni strani problem nedokončane postsocialistične tranzicije, na drugi krizna dinamika, kakor smo jo lahko spremljali v večini perifernih držav evroobmočja. Prepletenost obeh vidikov je skupaj s krizo političnega sistema povzročila pretres, ki je skoraj povsem izničil dosežke dveh desetletij sorazmerno uspešne tranzicije.

Hannah Arendt, zgodnja leta

Razpotja, 20. februar ― Luka Lisjak Gabrijelčič Že osnovni opis je problematičen. Če rečemo, »Hannah Arendt je bila nemška filozofinja«, že slišimo njene proteste. »Ne spadam v krog filozofov,« je sredi šestdesetih let izjavila v intervjuju z Guntherjem Gausom. Vztrajala je, da je njeno področje politična teorija. Vprašljiv je tudi naziv »nemška«. V zrelih letih je trdila, da se nikoli ni imela za pripadnico nemškega naroda. Kljub temu je njen doprinos k filozofiji 20. stoletja nedvomen, enako njena pripadnost nemškemu kulturnemu krogu, ki je, čeprav je večino del napisala v angleščini, zaznamoval njeno intelektualno formacijo in osebno izkušnjo.

Vzhod (odlomek)

Razpotja, 16. februar ― Andrzej Stasiuk Skednja ni več, sadovnjak pa je posekan. Nekoč je s senco ščitil dom. Zdaj se vetrovi zaganjajo s treh strani sveta in udarjajo ob lesene stene. Zlasti z vzhoda, iznad reke. Pihajo od ravnic na drugem bregu, drsijo po rečnem toku in se vzpenjajo na višje ravnice na drugi strani. Vzhodna stena jih ne more več zadržati. Vdrejo v notranjost, do dveh izb, ki se jih je uporabljalo le, ko so prihajali gosti. Ni več sadovnjaka, ni več razprostrtih jablan, ki so zadrževale silo vetra, dom pa varovale pred hladom in vročino. Tla so se vdrla. V notranjosti se zadržuje mrzel zrak. Vlaga vstopa v les in ga spreminja v rdečkast prah. Skednja ni in odpira se razgled na jug, na polja, na hoste topolov, v globino pokrajine.

Mi nismo to, kar naj bi bili. Smisel in nihilizem v filmu Se7em Davida Fincherja

Razpotja, 14. februar ― Stephen Mulhall Zelo me veseli, da bodo te vrstice, s katerimi bi rad obeležil 20. obletnico premiere Fincherjevega filma Se7em, objavljene v slovenskem prevodu. Obletnica ni pomembna samo zato, ker je film inherentno zanimiv, ampak tudi zato, ker zaznamuje preporod Fincherjeve režiserske kariere, ki se je začela z nesrečno izkušnjo prvenca, tretjega dela Osmega potnika. Gre za začetek nove serije velikih kinematografskih del, ki zavzamejo in izkoristijo hollywoodska sredstva, da bi z njimi dosegla subverziven učinek; vsako od njih na svoj lasten način zajame in upodobi močne transgresivne impulze. Odziv na film sem spisal pred kakšnimi petnajstimi leti, in sicer zato, da bi pustil odprto možnost za njegovo filozofsko branje; da bi lahko torej filozofi tudi film mislili na svoj, filozofski način.

Bitka češenj. Hannah Arendt. Günther Anders. Mišljenje v dialogu.

Razpotja, 2. februar ― Igor Bijuklič Nedavno so pri nemški založbi C.H. Beck prvič izdali spomine Güntherja Andersa z odlično uvodno besedo Christiana Driesa. Gre za fragmente njegovih zapiskov iz berlinskih let, ki so nastajali v času skupnega življenja s Hannah Arendt, natančneje od nujne poroke leta 1929 do 1933, ko ju loči emigracija pred nacizmom. Po njeni smrti leta 1975 Anders prvič pregleda te zapiske, leta 1985 jih dokonča in kot taki ostanejo v njegovem osebnem arhivu, dokler niso objavljeni 20 let po njegovi smrti pod naslovom: Die Kirschenschlacht. Dialoge mit Hannah Arendt (2012). Bitka češenj, kot bi lahko poslovenili delo, istega leta izide še v italijanskem prevodu, kjer založnik po navdihu zamenja podnaslov z »La mia storia d’amore con Hannah Arendt«.

»Nov jezik na mestu stare rane.« Ob prvi obletnici smrti Aleša Debeljaka

Razpotja, 29. januar ― Danijela Tamše   Nekega četrtkovega popoldneva smo s prijatelji sedeli v lokalu na obrobju ljubljanskega mestnega središča. Premlevali smo drobce vsakdana in modrovali o življenju; pripovedovali smo si o tistih peripetijah, ki jim vrednost daje prav pripravljenost drugega, da jih posluša. Šlo je za eno tradicionalnih srečanj majhne skupine kulturologov naše generacije, ki kljub končanju študija nikoli ni prekinila skupnih pohajkovanj po miselnih krajinah. Med priporočili novih vrst in proizvajalcev piva, anekdotami o frfotavi sodelavki in nevrotičnemu sodelavcu ter jeremijado zaradi neskončnih ur, preživetih ob pisanju razpisov, je nekdo omenil tudi strašljivo nesrečo, ki se je tistega dne pripetila na gorenjski avtocesti.

Timothy Snyder: »Ljudje znamo dobro lagati in dobro znamo ubijati. Zelo težko pa priznamo, da smo ubijali zaradi laži.«

Razpotja, 26. januar ― Intervju: Luka Lisjak Gabrijelčič »Vsak nemški zgodovinar holokavsta bi si lahko ponoči nadel slušalke in se v šestih tednih naučil jidiš,« pikro pripomni Timothy Snyder, eden vodilnih zgodovinarjev evropskega 20. stoletja. Sediva v atriju dunajskega Inštituta za humanistične vede (IWM), kjer sloviti ameriški učenjak in javni intelektualec gostuje kot raziskovalec. »Koliko jih je to storilo? Ne bom rekel nihče, a strašljivo malo. Da o slovanskih in baltskih jezikih niti ne govorim.« Snyder, ki obvlada slab ducat jezikov, meri na problem virov. Holokavst, pravi, je ključni del evropske, ne le nemške zgodovine: njegova raziskava zato zahteva transnacionalen pristop.

»Ne pustite, da vam pesniki lažejo.« Misli o Trumpu

Razpotja, 19. januar ― Marko-Luka Zubčić   Sobivanje znotraj moralnih pravil je velika človekova prednost; moralno zrela oseba ne zavrne podjetja sobivanja, čeravno ta ne ustreza njegovi lastni sporni sodbi o tem, kaj je najbolje. Gerald Gaus . V zadnjih letih sem začel gojiti smešno navado, da na svojem Facebook profilu ob koncu leta objavim povezavo, ki bi lahko predstavljala zanimivo misel za prihajajoče leto. Te delno igrive »prerokbe«, delno pa šaljive metafizične novoletne zaobljube so nepomembne alternative albumom leta ali drugim objavam ob koncu leta, namenjene lastni zabavi. Večinoma zanimajo le mene. Ob koncu leta 2015 sem objavil znan video, v katerem Björk opisuje, kako televizija deluje kot stroj in opozarja na »pesnike«, ki bi vam utegnili neodgovorno vzbujati strah pred televizijo kot strojem.
še novic