Vladavina populizma na Madžarskem 

Razpotja, 18. junij ―       Ferenc Laczó     V zadnjem desetletju – začenši z letom 2006, s pospešitvijo in navidezno konsolidacijo v obdobju 2008–2011 in dodatno radikalizacijo predvsem od leta 2015 dalje – se je populizem utrdil v madžarski politiki in postal njena prevladujoča značilnost. Še več, od leta 2010 je desničarski populistični slog madžarske politike postal tako vidna značilnost vladnih ukrepov, da Madžarsko pod vodstvom Fidesza pogosto označujejo za pionirko protiliberalnega obrata v Evropski uniji, ki se je nato razširil v države, kot sta Poljska in Velika Britanija in ki bi lahko, kot opozarjajo nekateri alarmantni glasovi, v bližnji prihodnosti celo resno ogrozila projekt evropske integracije.

Gibanje proti cepljenju kot zanikovanje znanosti

Razpotja, 18. april ― Bojan Dolinar V manj kot enem letu smo bili priča nenadnemu vzniku besed in besednih zvez, kot so alternativna dejstva, lažne novice in postresničnost. Skeptikom, ki že dolgo opazujemo družbeni pojav zanikovanja znanosti, bi moral biti ta razvoj dogodkov všeč, saj pripomore k popularizaciji naše dejavnosti in dvigu zavesti o njenem pomenu za javno razpravo. Toda sam sem bolj ciničen in sumim, da je toliko pompa nastalo predvsem zato, ker so se tokrat na napačni strani palice znašle interesne skupine z močjo. Nikoli ni prepozno za popularizacijo kritičnega razmišljanja, ki je ena najbolj podcenjenih veščin, a ne verjamem, da bodo do nje privedli ti novi trendi.

Spomin na Katalonijo

Razpotja, 13. april ― Drago Jančar Voznik taksija s pritiskanjem na gumb radijskega sprejemnika išče glasbo, morda poročila, vsekakor nekaj, kar bi želel poslušati v tem nervoznem popoldnevu, ko se vozimo po Avinguda Paral.lel, mogoče tudi po kakšni drugi avingudi, vsekakor nekam proti Plaça de Catalunya. Brisalec na prednji šipi pred menoj odriva kaplje dežja, cesta je mokra, polna vozil, glasna, hupajoča, videti je, da so vsi nekoliko živčni, voznik še posebej, ko išče glasbo ali nemara poročila, ki jih hoče poslušati in ga pri tem nič ne zanima, ali bi hoteli to poslušati trije njegovi sopotniki: jaz na prednjem sedežu, na zadnjih pa Jaume Cabré in Simona Škrabec. 

Poziv k pisanju člankov za 32. številko Razpotij: Identitete

Razpotja, 13. april ― »Spoznaj samega sebe«, je pisalo nad vhodom v preročišče v Delfih. Ta izrek se je obračal k posamezniku; nalagal mu je dolžnost, da ugotovi, kdo je on sam. Identiteta, ki nas bo zanimala v naslednjih Razpotjih, je drugačne vrste. Gre za identiteto, ki se ne tiče le posameznika in njegove usode, temveč je postala javna stvar: gre za identiteto kot predmet politike. V zadnjih letih pogosto slišimo izraz – ki pogosto meji na psovko – »identitetna politika«. Bistvo identitetne politike je, da postavlja v ospredje javne razprave tiste vidike človeškega življenja, ki po definiciji ne morejo biti skupni vsem: spol, raso, vero ali etnijo.

31. številka revije Razpotja: Umetna inteligenca

Razpotja, 3. april ― UVODNIK Modna inteligenca Procesi nastajanja posameznih številk Razpotij so različni. Obstajajo številke, skorajda v celoti sestavljene iz prispevkov načrtno izbranih in povabljenih avtorjev, ki so bolj specifično podkovani o temi (takšna je bila denimo prejšnja številka o katalonski krizi). In so številke, pri katerih uspe tema sama od sebe spodbuditi odziv pri opazno širšem krogu nenadejanih piscev. Kljub temu, da bi umetno inteligenco lahko imeli za težko dostopno in strokovno temo, se je tokrat zgodilo prav to. Take tematske številke tako poleg obilice informacij priskrbijo tudi posnetek misli nekega časa. V tokratni številki morda ne boste našli natančnega poročila o trenutnem stanju tehnološkega razvoja na področju umetne inteligence ali povsem natančnega odgovora na vprašanje, kako blizu smo že robotskim služabnikom, robotskim delavcem, robotskim upornikom ali robotskim vladarjem.

Likvidna nacija 

Razpotja, 27. marec ― Sergio Tirado  Festa major, zabava v barcelonski četrti Poblenou. Ura je pol štirih zjutraj, nedelja, 17. septembra. DJ Saraus prosi za trenutek pozornosti. V katalonščini z močnim barcelonskim naglasom pove, da nerad meša glasbo s politiko, vendar čuti, da teža trenutka tokrat zahteva drugače; gotovo je uporabil druge besede, a spomini so megleni, preteklo je preveč pločevink piva. Iz zvočnikov se zasliši elektronska verzija Els Segadors, katalonske himne, ki jo ljudje spremljajo z navdušenjem, čeprav se zdi, da le manjšina pozna besedilo. Nekaj minut kasneje se znova zibljemo v zvoku melodije I Like to Move It, Move It.

Dežela kakijev*

Razpotja, 16. marec ― Francesco Condello . Dandanašnji se pred vsakimi evropskimi volitvami razplamti žgoča mednarodna razprava, pogosto osredotočena na prepoznavanju populističnih (če že ne rasističnih ali neofašističnih) sil od vladnih strank (»dejavnikov stabilnosti«), v katerem se preštevanje volilnih glasov prikazuje kot »poslednji up« demokracije, ki se očitno nahaja v stanju nenehne ogroženosti. Nedavne italijanske volitve seveda niso nikakršna izjema. Dan po volitvah, po prepričljivi zmagi vseh tako imenovanih »protisistemskih« sil, se zdijo te bojazni dokaj utemeljene: Gibanje 5 zvezdic, »protikastna« sila par excellence, je še dodatno izboljšalo že tako presenetljive rezultate volitev 2013 in postalo vodilna stranka s skoraj enkrat več glasovi od drugouvrščene; gibanje samo je prejelo več glasov kot vse koalicijske stranke prejšnje vlade skupaj.

“Vse živali so enakopravne”

Razpotja, 8. marec ― pomlad 2017  Francesco Condello  V prejšnjem letu so stranko Gibanje 5 zvezdic (Movimento 5 Stelle) zaznamovali vzponi in padci, pomembne zmage in boleči porazi: od smrti Gianroberta Casaleggia, enega izmed dveh ustanoviteljev stranke, do zgodovinskih zmag na županskih volitvah v Torinu in zlasti v Rimu; od odstopa Federica Pizzarotija, ki je leta 2012 postal prvi župan iz stranke, do osvojitve županskega mesta v glavnem mestu katere od pokrajin in zmage na ustavnem referendumu, ki je privedel do odstopa premiera Mattea Renzija.  Osem let po ustanovitvi stranke in štiri leta po njenem neverjetnem uspehu na volitvah, na katerih je dobila največ glasov italijanskih volivcev, je pravi čas za ponovno oceno in analizo njene poti in razvoja. 

Rezultati naročniške nagradne igre

Razpotja, 5. marec ― Znani so dobitniki knjižnih nagrad, ki smo jih izžrebali med prvimi naročniki! V letu 2018 pri Razpotjih uvajamo celoletno naročnino. Odločili smo se, da naročniško akcijo pospremimo z nagradno igro v sodelovanju z založbama Totaliteta in Beletrina. Med vsemi prvimi naročniki smo izbrali 6 srečnežev, ki bodo na dom prejeli knjige O tiranji Timothyja Snyderja, Mileva Einstein. Teorija žalosti Slavenke Drakulić in Upanje brez optimizma Terryja Eagletona. Knjižne nagrade prejmejo: Slavenka Drakulić: Mileva Einstein. Teorija žalosti Neža Lipanje iz Ljubljane Terry Eagleton: Upanje brez optimizma Pia Magister iz Dola pri Ljubljani Aleš Zavec iz Postojne Timothy Snyder: O tiraniji Boštjan Hvala iz Nove Gorice Alojz Suban iz Dobrovega Alja Plut iz Ljubljane Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!

Duh hodi po Italiji

Razpotja, 5. marec ― pomlad 2013  Francesco Condello Na februarskih (2013, op.ur.) volitvah v Italiji so si vstop v parlament izborile štiri liste. Trideset odstotkov (skoraj 3 milijone glasov manj v primerjavi z letom 2008) je prejela levosredinska koalicija pod vodstvom Demokratske stranke (Partito Democratico, PD), ki je bila tako prepričana o svoji zmagi, da je skorajda pozabila voditi volilno kampanjo in tako na koncu malodane izgubila volitve. Devetindvajset odstotkov (več kot 6 milijonov glasov manj kot leta 2008) je dobila desnosredinska koalicija pod vodstvom Silvia Berlusconija, ki je vse bolj zaseden z iskanjem izhoda iz sodnih zagat, zaradi katerih trenutno tvega zaporno kazen že v treh različnih sodnih postopkih.

Zvok strahu

Razpotja, 1. marec ― Lawrence English  Splošno razširjeni reki, kot sta na primer »videti pomeni verjeti« in »slika pove več kot tisoč besed«, postavljajo oči v osrednjo vlogo pri naši soudeleženosti v svetu. Vendar pa ni dvoma, da poslušanje igra ključno vlogo pri naši navigaciji v okolju in njegovem razumevanju. Zgodovinsko gledano so naša ušesa, in ne oči, razkrila, kaj je za svetlobo tabornega ognja. In, kar je še pomembneje, ušesa so nam pomagala prepoznati, kaj se skriva za nami, izven našega pogleda. Globoka sposobnost zvoka je v tem, da nas preganja, šokira in prestraši. Zvok ima primordialne lastnosti, ki sežejo globoko v nas. Nedavno sta, na primer, v pripravah na Riverfire, tradicionalni letni ognjemet v Brisbaneu, mojo hišo s polno paro preletela lovca F/A-18E/F Super Hornet, medtem ko je bil moj dvoletni sin na dvorišču.

Jordan B. Peterson: »Ideologija domneva, da bi del zgodbe moral biti celotna zgodba«

Razpotja, 13. februar ― Pogovarjal se je Luka Lisjak Gabrijelčič Jeseni leta 2016 vas je nasprotovanje pravno predpisani rabi spolno nevtralnih zaimkov na Univerzi v Torontu izstrelilo v javno sfero. Bi lahko pojasnili to kontroverzo? V Kanadi se je zgodila vrsta zakonodajnih odločitev, ki so hotele dodati spolno identiteto in izražanje spola na seznam zaščitenih skupin v raznih rubrikah kanadskega zakonika o človekovih pravicah, tako na ravni provinc kot na zvezni ravni. Ugovarjal sem takšni razširitvi na zvezni ravni, iz več razlogov. Najmočnejši od njih je bilo dejstvo, da je bila med smernicami zapisana tudi zahteva po rabi nekaterih spolno nevtralnih zaimkov za transspolne osebe, ki naj bi postala obvezna.

Mehurček in rokavica

Razpotja, 8. februar ― Aljoša Kravanja Nedavno se je pojavil izraz »mnenjski mehurček«. V angleščini so izumili podoben izraz: »echo chamber«, odmevalnica. Ta termina označujeta dejstvo, da se ljudje gibljemo v krogih, ki zrcalijo naša politična stališča. Liberalec bere medije, v katerih lahko sliši samo liberalna mnenja. Desničar prijateljuje z ljudmi, ki izražajo konservativne vrednote. Oba naj bi živela v mehurčku, prostovoljnem zaporu ali samonaloženi temnici, kjer so vsa mnenja, ki jih prejemata od drugih, v resnici odmev njunih lastnih preferenc. Stvari pa so v resnici bolj zapletene. Zdi se mi, da ideji milnega mehurčka ali odmevalnice temeljita na tem, kar bi lahko imenovali »mit prvostopenjskih političnih prepričanj«.

Luther in internet

Razpotja, 6. februar ― Luka Lisjak Pred petsto leti je avguštinski menih na vrata wittemberške stolnice pribil 95 tez. Ime mu je bilo Martin Luther in njegovo dejanje je spremenilo svet. Luthrove teze so bile izrazito teološkega značaja. To je ugotovil marsikdo, ki je te dni iz radovednosti skočil na wikipedijo pogledat, kaj pravzaprav pravijo: v njih ni našel ne kritike cerkvene pokvarjenosti ne slavljenja preprostega vernika na račun hierarhije. Ne gre za manifest moderne racionalnosti, temveč iztočnice za sholastično razpravo o soteriologiji – nauku o odrešenju. Praksa trgovanja z odpustki je bila tedaj stara okoli 200 let. Nastala je iz čisto praktičnih razlogov, kot dokazilo o opravljeni spovedi.

Pri reviji Razpotja z letom 2018 uvajamo plačniški model

Razpotja, 26. januar ― Draga bralka, dragi bralec, dobrih sedem let je minilo, odkar smo z revijo Razpotja vstopili v medijsko krajino z namenom, da bi obudili javno razpravo na Slovenskem. Hoteli smo prevetriti pogosto zatohle debate, včasih preveč dogmatsko zagledane v lastne teoretske predpostavke, včasih preveč vpletene v aktualne politične spopade. Čutili smo, da slovenski prostor potrebuje revijo, v kateri se v razmisleku o problematiki širšega interesa srečajo posamezniki, učenjaki in razmišljujoči ljudje z različnih političnih spektrov in strokovnih področij. Revijo, ki je dostopna ljudem, a bralca ne podcenjuje. Predvsem pa smo si želeli revije za ljudi, ki radi berejo, se radi poglabljajo v pojave sodobnega sveta in ne dopuščajo, da jim nekdo diktira, kakšna stališča morajo do njih prevzeti.
še novic