Novice

knjižnice

HUMOR JE RESNA STVAR –  marčevsko študijsko bralno druženje v sodelovanju Medobčinske splošne knjižnice Žalec in UPI Ljudske univerze Žalec

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 1. marec 2018 ― Mešanica vsega po malem je bilo marčevsko druženje s knjigo in z branjem. V marcu nam običajno pridejo na misel ženske, dvojina ženska-moški, lepše vreme, brstenje, humor … Da ne bi bilo razmišljanje v to smer prerahla usedlina, smo povabili še Cankarja. 2018 je Cankarjevo leto, sto let od njegove smrti. Ni je plasti življenja, kjer ga letos ne bi mogli omenjati. Že z jutranjim vonjem iz skodelice kave se spomnimo nanj. Morda pa se zvečer spomnimo njegove Erotike, prve knjige, ki jo je objavil in s katere honorarjem je ...

Mala komunalna rastlinska čistilna naprava

Mestna knjižnica Ljubljana, 1. marec 2018 ― Strokovno predavanje o malih komunalnih čistilnih napravah s posebnim poudarkom na sonaravni, učinkoviti in ugodni rešitvi – rastlinski čistilni napravi. Razloženo bo, kako deluje rastlinska čistilna naprava, kakšni so stroški in zakaj postaja prva izbira mnogih slovenskih kupcev. Razloženo bo tudi, kakšne vrste drugih čistilnih naprav poznamo, kje in do kdaj je čistilna naprava potrebna, na kaj je potrebno paziti pri nakupu čistilnih naprav in kakšne so možnosti subvencij.

Svoboda človeške volje – mag. Marko Ogris

Mestna knjižnica Ljubljana, 1. marec 2018 ― ZARADI BOLEZNI PRESTAVLJENO NA 19.3.OB 17.30 Kakšen potencial ali domet še ima avtonomija človeške volje v dobi, ko na številnih področjih vedno večji del odločanja prepuščamo algoritmom pametnih. Kako so možnosti za svobodno odločanje posameznika opredelili različni misleci iz zgodovine filozofije, od Sokrata preko stoikov, kinikov in epikurejcev do Kanta v novem veku in kasneje Freuda, Nietzscheja in Camusa?  Kako svobodo človeške volje razumejo nekatere večje religije sedanjega sveta?
Flipbook - drugič

Flipbook - drugič

Biblio terminologija, 28. februar 2018 ― © kickstarter Tokratni sestavek je vzpodbudila nedavna razprava na Facebooku v skupini Prevajalci, na pomoč, kjer smo brez prav velikega uspeha razpravljali o ustreznem poimenovanju za angleški termin flip book. O tem je že tekla beseda pred nekaj leti tudi na tem blogu (Flipbook - Kineograf ali folioskop?), od takrat pa se je v slovenščini pojavilo nekaj novih poskusov poimenovanja te knjižice, zato o "flip booku" ponovno nekaj besed in predlogov. Nenavadne in tako različne so usode besed, še sploh tistih, ki so prišle od daleč in iz sveta drugih jezikov. Nekatere teh pritepenk smo kot "copy/paste"prevzeli v povsem nespremenjeni obliki in danes človek sploh več ne pomisli, da so bile take tudi pred prihodom v jezik tega malega slovanskega jezika. Ko rečemo katalog ali bibliotekar, najbrž na pomislimo, da sta obe besedi brez najmanjše spremembe (z izjemo male začetnice) prišli iz nemščine, tja pa preko latinščine iz grščine. Spet druge, po občutku bi rekli stare slovenske besede, so relativno nove in so si le s težavo med sopomenkami (tujkami, kalki in domačimi novotvorjenkami) izborile obstanek in prostor pod soncem. Taka je na primer knjižnica, ki se je zares pojavila šele leta 1844 v Bleiweisovih Novicah, in je dobila domovinsko pravico šele na prelomu iz 19. v 20. stoletje, pred tem so naši predniki zares inovativno skovali in uporabljali celo plejado domislic (biblioteka, bukvališče, bukvarija, bukvarnica, bukvarnja, bukvena kamra, bukvišče, bukviše, bukvišnica, bukvohranišče, "hramba, v kateri se ena cejla sprava tih bukou vkupaj hrani", "kamra, kir se buque hranio", knjigarija, knjigarna, knjigarnica, knjigišče, knjigohranilišče, knjigoshramba, knjižišče, knjižnik, knjižnjak, knyzica (o tem smo že pisali obširneje v objavi Kako je bukvarnica knjižnica postala). Mnoge nesrečnice, predvsem najnovejše novotvorjenke, nastajajo zaradi potreb na hitro in včasih kar malo na silo, potem pa životarijo v senci (tuje) sopomenke in uživajo dvomlj

Po pravljici in zimi je dišalo v žalski in griški knjižnici

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 28. februar 2018 ― Četudi sedimo tesno drug ob drugem, vem, da se tudi otroci zavalijo na mehko travo v sebi in pustijo, da jih zgodbica odnese. Vedno kam drugam in z drugimi. Brez ustvarjanja po pravljici ne gre. Kar je pravljično, naj ne izzveni v iskanje bundic in kapic, v odhajanje, v -12 stopinj okrog vznemirjenih misli. Podoživljanje naj obmiruje z gibanjem prstkov, z rezanjem, lepljenjem … Potem pa po kratkem časovnem umiku nekdo le vpraša: »Kje pa je gospod potem živel, ko mu je hiša zgorela in mu je ostala le hruška? ...

Koncert skupine Širom

Mestna knjižnica Ljubljana, 28. februar 2018 ― Vodilo skupine Širom je prepletanje raznolikih glasbenih pristopov. Ustvarjajo samosvoj, stilsko homogen izraz, razpet med široko polje ljudskih zvenov in sodobnih akustično-rockerskih meditacij. Njihova glasba je kontemplativna, po nuji in potrebi tudi ostra, bolj bendovske kot komorne, bolj ulične kot urbane nravi. Iztok Koren – banjo, tristrunski banjo, bas boben, tolkala, cevni zvonci, balafon, zvočilaAna Kravanja – violina, viola, ribab, cünbüs, balafon, ngoma boben, mizmar, zvočila, glasSamo Kutin – lira, balafon, enostrunski bas, obročni bobni, brač, gongoma, mizmar, zvočila, glas Vabimo vas, da prisluhnete posnetkoma: posnetek 1, posnetek 2.  

Koncert Marko Črnčec tria

Mestna knjižnica Ljubljana, 28. februar 2018 ― Markov zadnji album Ruthenia, ki je aprila letos izšel pri priznani španski založbi Fresh Sound, New Talent, dokazuje, da veliko glasbenikov današnjega časa ni omejenih znotraj določenega glasbenega žanra. Ruthenia je suita, komponirana za jazzovski kvartet in komorni orkester kot retrospektiva ruskih skladateljev 20. stoletja. Igrajo: Marko Črnčec, Robert Jukič in Kristijan Kranjčan. Vabimo vas, da prisluhnete posnetku.

Nova frekvenca – Marko Črnčec

Mestna knjižnica Ljubljana, 28. februar 2018 ― Pianista Marka Črnčca so že v zgodnjih letih označili za čudežnega otroka, kar danes dokazuje z razpetostjo med Mariborom in New Yorkom. Jazzovska suita Ruthenia, retrospektiva ruskih skladateljev 20. stoletja, si je na portalu Jazzetna zaslužila naziv albuma leta, zato bo o ravnovesju med talentom in znanjem, konkurenčnosti v glasbi ter povezovanju umetnosti z življenjem samim spregovoril z Nino Novak, univ. dipl. muzikologinjo in kritičarko. Pogovoru bo sledil koncert Marko Črnčec tria.
še novic