Vedute mojega kraja

Kamra.si, 9. maj 2018 ― Pokrajinski muzej Celje vabi v glavno dvorano Stare grofije na Muzejskem trgu 1 v četrtek, 10. maja 2018, ob 13. uri na odprtje razstave likovnih del dijakov ŠC Celje, Gimnazija Lava z naslovom Veduta mojega kraja. Vljudno vabljeni!

Jubilanti: Eva Škofič Maurer

Mestna knjižnica Ljubljana, 9. maj 2018 ― Eva Škofič Maurer je v slovenskem kulturnem prostoru zares edinstvena. Klovnesa po poklicu, ženska, ki zmore zabavati, ko zre ljudi v najhujši bolečini in stiski. Kako se je odločila za svoj nenavadni poklic, kje najde moč za svoje navdihujočo dobrodelno dejavnost in kakšen otrok se še na pragu njenega petdesetega jubileja skriva v njej, bo spregovorila v pogovoru z dr. Ignacijo J. Fridl. Z Rdečimi noski, klovni-zdravniki, že 14 let izvablja nasmeh na usta bolnih in trpečih, zlasti otrok, piše pravljice zanje in jih skupaj z odraslimi vodi v blagi svet radosti, na katerega pod bremeni vsakdanjih tegob tako pogosto pozabljamo.

Pa je ruska perestrojka pravi odgovor za Rusa? – dr. Miha Javornik

Mestna knjižnica Ljubljana, 9. maj 2018 ― Je ruska perestrojka res znak za demokratičnost, pluralizacijo in odpiranje Sovjetske zveze oz. Rusije v svet, kot ga interpretirajo zahodne države po razpadu socialističnega oz. socrealističnega imperija? Ali je to le znak za slabitev velikega imperija in vélike kulture, ki je skoraj čez noč ostal/-a brez svoje identitete? Da je bila ruska identiteta velik problem, pričajo devetdeseta – čas propada sovjetskosti in nastanek nove ruskosti, t. i. kaotična leta, ki jih ruski kulturologi ne označujejo le za ponovni čas zmede (t. i. смута 2), ampak tudi kot desetletno obdobje, ko je bilo, če si izposodim rečenico F. M. Dostojevskega iz Bratov Karmazovih, ko je nastopil tisti čas, ko Boga ni, je na svetu dovoljeno vse / Если Бога нет, всё позволено! Vprašanje, ki se ga bomo v tem srečanju dotaknili, je, kako torej ruska kultura išče novega boga. Varianti, ki zrcalita to vprašanje že v osemdesetih in v začetku devetdesetih let, sta dve: gre za ubesedovanje krute stvarnosti, v kateri človek nima nobenih izgledov, saj stvarnost naseljuje le nasilje in to občutje je porodilo pisatelje črnuhe (med katerimi bom izpostavil le tri pomembne avtorje L. Petruševsko, N. Koljado in T. Tolstajo); gre za ponovno iskanje smisla, ki ga najbolj dosledno razvija eden najboljših sodobnih prozaikov V. Pelevin in ki mu sodobna literarna veda že pripisuje pomen, da gre za pisatelja, ki je po konceptualističnih eksperimentih začel razvijati nov izraz - t. i. postrealizem: v njem gre za svobodno interpretacijo postmodernističnih prijemov (tudi konceptualnih postopkov), a zdaj, namesto praznenja sovjetskih označevalcev, so ti namenjeni iskanju novega smisla.

Razstava Hand made - Ročno delo

Kamra.si, 9. maj 2018 ― Galerija mesta Ptuj vabi na odprtje razstave Hand made - Ročno delo, ki bo v torek, 15. maja 2108,  ob 19. uri v Galeriji mesta Ptuj (Prešernova 29).Razstavljajo umetnice: Kyriaki Costa, Eva Gerd, Resi Girardello, Ina Loitzl, Eva Petrič, Elisa Rossi, Stanka Vauda Benčevič.Kustosa razstave: Marika Vicari & Jernej Forbici (Art Stays). Razstavo bo odprl Miran Senčar, župan MO Ptuj. Na ogled bo do 29. junija 2018.  Odpiralni čas: od torka do petka: 10.00-18.00 h sobota, nedelja in prazniki: 10.00-13.00 h. Informacije:- Galerija mesta Ptuj, Prešernova ulica 29, 2250 Ptuj, tel: +386 31 361 865, www.ptuj.si- KUD ART STAYS, Prešernova ulica 1, 2250 Ptuj, www.artstays.si, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. document.getElementById('cloak6c966df1a75a0c5fdab76cfcda3ab199').innerHTML = ''; var prefix = 'ma' + 'il' + 'to'; var path = 'hr' + 'ef' + '='; var addy6c966df1a75a0c5fdab76cfcda3ab199 = 'info' + '@'; addy6c966df1a75a0c5fdab76cfcda3ab199 = addy6c966df1a75a0c5fdab76cfcda3ab199 + 'artstays' + '.' + 'si'; var addy_text6c966df1a75a0c5fdab76cfcda3ab199 = 'info' + '@' + 'artstays' + '.' + 'si';document.getElementById('cloak6c966df1a75a0c5fdab76cfcda3ab199').innerHTML += ''+addy_text6c966df1a75a0c5fdab76cfcda3ab199+'';

9. maj 1945 - konec 2. svetovne vojne

Kamra.si, 9. maj 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. maja 1945 se je "uradno" končala 2. svetovna vojna  Evropske države praznujejo 9. maj kot dan zmage nad nacizmom in fašizmom, saj se je tega dne leta 1945 v Evropi uradno končala druga svetovna vojna. Vir:https://www.rtvslo.si/na-danasnji-dan/9-maj-dan-ko-je-bila-osvobojena-ljubljana-in-se-je-uradno-koncala-ii-svetovna-vojna/329094

8. maja 1914 se je v Dolu pri Ljubljani rodil Janko Moder, slovenski prevajalec, ...

Kamra.si, 8. maj 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. maja 1914 se je v Dolu pri Ljubljani rodil Janko Moder  slovenski prevajalec, urednik in publicist. Umrl je 20. oktobra 2006. Janko Moder je pravil o sebi, da je otrok prve svetovne vojne: rodil se je namreč 8. maja 1914 v Dolu pri Ljubljani. Ob izbruhu prve svetovne vojne je moral oče na fronto. Mati se je preživljala s slamnikarstvom. Ko se je oče po vojni vrnil domov, je bil za štiriletnega Janka tujec. V naslednjih letih je dobil štiri brate in dve sestri. Oče, po poklicu mizar, je po vojni želel ustvariti strojno mizarstvo in v ta namen je z bratom postavil hidroelektrarno. Šolsko modrost, ki mu je bila nekam tuja, je Janko začel nabirati v ljudski šoli v Dolu, potem so ga poslali v Ljubljano, kjer je kot gojenec Marijanišča v enem šolskem letu naredil tri razrede.  

Resnična zgodba Danice Stropnik: Dotik sočutja iz večnosti

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 8. maj 2018 ― V torek, 8. maja 2018, smo se v Občinski knjižnici Prebold posvetili resnični zgodbi Danice Stropnik iz Društva Dotik sočutja. Avtorica svojo knjigo »Dotik sočutja iz večnosti« začne z mislijo Mitcha Alboma: »Kaj ti daje pravo zadovoljstvo? Da ponudiš drugim tisto, kar imaš dati. Ne mislim denarja, v mislih imam tvoj čas, tvojo skrb, tvoje pripovedovanje zgodb.« Knjiga pripoveduje avtoričino resnično zgodbo, zgodbo o mami, o sinu, o njuni posebni povezavi, ki je niti smrt telesa ni uničila. Po sinovi smrti je postala njuna povezava v obliki brezpogojne ljubezni še ...

Kjer ljudje pozabijo umreti … – Ana Zibelnik in Jaka Gerčar

Mestna knjižnica Ljubljana, 8. maj 2018 ― Modre cone so bile v medijih večidel predstavljene idilično – četudi je takšna predstava do določene mere ustrezna, je vse prej kot popolna in poštena. Morje, ki ločuje Sardinijo in Ikarijo od kontinenta, odseva družbeno razliko in sili v razmislek o dolgoživosti: o človeku, ki se rodi, naredi, izgubi in umre, ki zboli ali ne zboli, o telesu, ki zdrži dlje od duha in o duhu, ki se ne preda. Ana Zibelnik in Jaka Gerčar, fotografinja ter filozof in pisec, v zadnjem letu raziskujeta fenomen evropskih modrih con; območij, kjer ljudje živijo dlje kot kjerkoli drugje na svetu. V THL pripravljata razstavo in predavanje o mistifikacijah dolgoživosti.

Ukrajina: preteklost in sedanjost, vloga Ukrajine v zgodovini Evrope

Mestna knjižnica Ljubljana, 8. maj 2018 ― Ukrajina je bila vedno prizorišče pomembnih zgodovinskih dogodkov. Formalno je bila del drugih imperijev in držav, zato je bila v zgodovinskih virih vedno v senci. Timothy Snider, profesor iz Yaleske Univerze, ki se ukvarja z zgodovino Vshodne Evrope, je poimenoval Ukrajino »bloodlands« in je pogosto ponavljal, da je največji dosežek Ukrajincev v 20. stoletju to, da so sploh preživeli.  Za Stalina je bila Ukrajina »žitnica«, za Hitlerja »lebensraum«, za Ruski imperij »zibelka ruskega naroda«. Kaj je torej Ukrajina in kakšna je njena vloga v evropski zgodovini bodo ugotavljali: Branko Soban, Aleš Maver, Andrija Hevka in Yuriy Atamanik. Branko Soban je novinar in publicist, večletni dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, uveljavljeni novinar, borec za človekove pravice, kolumnist, zunanjepolitični komentator in poročevalec z zasedanj Sveta Evrope. Na dolgoletni novinarski poti, ki ga je zanesla na vse celine je izostril glas, ki verodostojno in pronicljivo razgalja mnogotere nevralgične točke. Potem, ko je vestno popisoval boleče, na človeku odtisnjene poteze avtokratske ruske oblasti, so mu prepovedali vstopiti v Moskvo, megalopolis tretjega sveta. V naboru izbranih intervjujev v dveh knjigah, Zločin brez kazni: Rusija, islam, Zahod in Kazen brez zločina: vojna, teror, upor, z drznimi premisleki je dregnil v pogosto izrojene strukture, bledikaste politične prakse in opominja na tolikokrat na rob potisnjene pravice koloniziranih. Aleš Maver je docent za zgodovino srednjega veka in lektor za latinščino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Ukvarja se z zgodovino pozne antike, poznoantičnega zgodovinopisja in zgodnjega krščanstva pa tudi s slovensko kulturno zgodovino in z zgodovino strankarskih in volilnih sistemov. O antičnem zgodovinopisju je objavil monografiji Religiosi et profani principes: Podoba rimskih cesarjev od Avgusta do Teodozija v latinskem krščanskem zgodovinopisju 4. in 5. stoletja (Maribor, 2009) in Od apologije do zgodovine (Marib

Poligonija

Mestna knjižnica Ljubljana, 8. maj 2018 ― Projekt Poligonija je platforma, pri kateri se bo v svojih predavanjih različno število članov iz svojega zornega kota dotaknilo določene teme. Prva tema bodo spomeniki oz. umetniški artefakti, ki s svojo konceptualno ravnjo posegajo po preteklosti, kot objekti pa eksistirajo v sedanjosti in tako predstavljajo most med različnimi časi in prostori.  Štirje študentje različnih smeri iz dveh fakultet (FF, FRI) se bodo dotaknili te teme iz zornih kotov, ki izpostavljajo kompleksno naravo samih objektov, njihove materialnosti in idej, ki stojijo za njihovo produkcijo in konzumacijo. Predavali bodo: Nastja Uršula Virk, Martin Justin, Nejc Hirci in Kristjan Sedej. Nastja Uršula Virk, FF: Nedotakljivost spomenikov: Mieke Bal in »branje umetnosti« V prispevku se bomo osredotočili na koncept branja umetnosti teoretičarke Mieke Bal in ga zanikali v primeru opazovanja spomenikov. Med drugim se bomo dotaknili tudi razvpitega primera Spomenika umorjenih Judov v Evropi, kampanje #yolocaust in Wajcmanove teorije spomenikov. Martin Justin, FF: Literarni spomenik V prispevku bomo poskušali umetnostno-zgodovinski koncept spomenika aplicirati na književnost. Predvsem nas bo zanimalo, če in kako lahko določene medbesedilne momente v tekstih razumemo kot spomeniške – jih takšna interpretacija lahko osvetli s kakšnega novega zornega kota, kaj doprinese k razumevanju literarnega besedila? Nejc Hirci, FRI: Digitalni spomenik V tem delu predavanja bomo razmišljali o relativno novodobni ideji in izvedbi digitalnega spomenika. Tako bomo preko dela Gerarda Wajcmana analizirali drugačen prostor, v katerem taki spomeniki nastajajo ter nasploh njihovo pomensko vrednost in smisel nasproti tradicionalnim. Kristjan Sedej: Bit in antimonumentalizem: Jochen Gerz na stičišču Batailla in Husserla V zadnjem prispevku bomo analizirali Spomenik proti fašizmu umetnika Jochena Gerza. Njegov spomenik, globoko zakoreninjen v tradiciji antimonumentalizma, izvirajoč iz spisov Georgesa Batai

Jet Pack 4 – Dinko Kreho in Muanis Sinanović

Mestna knjižnica Ljubljana, 8. maj 2018 ― China Mieville, eden najzanimivejših fenomenov sodobne literarne industrije – doktor marksističnega prava, pisec poljudne knjige o Leninu, katerega pojava prihaja iz ortodoksne linije goth subkulture. Avtor weird fikcije, ki je s podzemnim žanrom uspel v mainstreamu. Med drugim romana City City, po katerem bomo česali z Dinkom Krehom, enem najvidnejših mlajših kritikov postjugoslovanskega prostora. Knjiga je posvečena avtorjevi bolni materi in je mešanica kriminalke ter weirda; dogaja se v mitičnem prostoru, po svojih simbolnih koordinatah sumljivo podobnem Balkanu, v dveh mestih, ki sta eno mesto, a to želita pozabiti, kar jima tudi dobro uspeva, vse dokler ... Se ne zgodi nek umor.

Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si – Maja Gal Štromar

Mestna knjižnica Ljubljana, 8. maj 2018 ― Maja Gal Štromar je vsestranska umetnica: igralka, pesnica in pisateljica, prevajalka, gledališka pedagoginja. Njen že šesti roman z naslovom Ženska drugje je med desetimi letošnjimi nominiranci za kresnika. Sicer diplomirana romanistka, je tudi diplomantka Mednarodne šole za gledališče Jacquesa Lecoqa v Parizu. Katere knjige ji odstirajo vrata v še neznane svetove? Kateri sloveči avtor, ki ga je osebno srečala v Parizu, jo vedno znova navdihuje? Kako branje podžiga njeno umetniško ustvarjalnost?

Komunizem v gibanju: Zgodovinski pomen jugoslovanskega samoupravljanja

Mestna knjižnica Ljubljana, 8. maj 2018 ― O knjigi bosta govorila avtorica Catherine Samary in Marko Kržan, pisec spremne besede Jugoslovansko samoupravljanje in prihodnost socializma. Razpravo bo povezovala Maja Breznik. Dogodek poteka v organizaciji Slovenskega sociološkega društva, Založbe /*cf, CEdRA, Centra za družbeno raziskovanje in Inštituta za delavske študije. Knjiga Komunizem v gibanju: zgodovinski pomen jugoslovanskega samoupravljanja analizira zgodovino jugoslovanskega socialističnega poskusa od začetkov ob prelomu s stalinistično Sovjetsko zvezo do razpada države in sistema. Raziskuje, kako so politične odločitve in pravne ureditve poskušale poseči v protislovja družbenih in gospodarskih procesov v povojni Jugoslaviji, kakšni so bili njihovi uspehi in kako je prišlo do končnega zloma. Avtorica z ekonomsko in sociološko analizo prikazuje možnosti, ki jih je odpiralo jugoslovansko samoupravljanje in ugotavlja njegove meje. Ekonomsko analizo dopolnjuje z raziskovanjem, kakšne širše družbene učinke in posledice so imeli gospodarski procesi in politični posegi vanje. Jugoslovansko dogajanje proučuje v kontekstu dogajanj v drugih socializmov in svetovnih procesov. Z bralcem prijazno govorico približa strokovno problematiko tudi nestrokovnemu bralstvu. Knjiga odpira teoretsko kakovosten in niansiran pogled na družbeni eksperiment, ki je v svojih najboljših časih pritegoval pozornost svetovne javnosti. Je tehten prispevek k proučevanju naše nedavne gospodarske, politične in družbene zgodovine. Catherine Samary je predavateljica na Université Paris-Dauphine.

Kol'kor kaplic, tol'ko let: pivsko posodje skozi čas

Kamra.si, 8. maj 2018 ― Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož vas v četrtek, 10. maja 2018, ob 12. uri vabi v Salon umetnosti (Prešernova ulica 1, Ptuj) na odprtje razstave Kol'kor kapljic, tol'ko let: pivsko posodje skozi čas - iz zbirk ptujskega muzeja. Razstava obsega primerke pivskega posodja iz ptujskega muzeja iz različnih zgodovinskih obdobij in kaže, kako se je gojenje trte razširilo in udomačilo v naših krajih ter skozi tisočletja postalo ena pomembnejših gospodarskih panog.  Razstava bo na ogled do 9. septembra 2018.

Literarni večer z legendarno igralko Mileno Zupančič

Kamra.si, 8. maj 2018 ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 24. maja 2018, ob 19. uri vabi na literarni večer z Mileno Zupančič. Tadej Golob, eden najboljših slovenskih biografov, in Milena Zupančič, prepoznaven obraz s filmskih platen in gledaliških odrov, sta ustvarila biografijo Kot bi Luna padla na Zemljo, neizmerno dragoceno besedilo, v katerem skozi igralkino življensko pripoved doživimo našo polpreteklo zgodovino ter premislimo o številnih velikih sodobnih dilemah. O nastajanju biografije, o ljubezni do pokopališč in kajenja, o brezštevilnih filmskih in gledaliških vlogah, pa tudi o estetiki cestnih rondojev, ki jih obvozi na poteh med Bohinjsko Belo in Ljubljano, se bo z Mileno Zupančič, izjemno igralko in žensko, originalno in svojstveno osebnostjo, pogovarjal Tadej Golob.
še novic