Revolucija na trgu?

Revolucija na trgu?

Radio Študent, 16. avgust ― Skupna točka antikapitalističnega boja je, da skuša najti rešitve zunaj kapitalizma. Ta samoumevnost se na različnih področjih različno manifestira: v avtonomnih prostorih se zavrača vdor ekonomske in marketinške logike, v politiki se skuša naslanjati na državo kot zunanjost trga in zadnji ostanek forme racionalne občosti. Navdušenje nad kriptovalutami izhaja iz ideje, da gre za zunanjost v smislu menjalnega sredstva. Vzorec je v vseh primerih isti: rešitve se išče na vse manjših ostankih področja, ki še ni podrejeno tako imenovanim zakonom trga. Osnovna ideja je, da bi se mogla moč, ki bi lahko kontrolirala trg in spremenila njegove samomorilske zakone, skoncentrirati zunaj trga. Vse lepo in prav, v teoriji vse štima: moč trga bi bilo potrebno zamajati. Vendar pa je problem ta, da je moč vse bolj skoncentrirana ravno na trgu. To je dovolj učinkovito pokazala ravno kritika neoliberalizma med leti 2008 in 2013. In veliko vprašanje, ki sta ga med drugimi formulirala tudi Marcel Štefančič jr. in Zdravko Kobe, je: kako to, da se vsa vednost te kritike ne prelije v prakso? Zakaj se stvari ne spremenijo, če pa imamo krize in razslojevanje ter je na ravni vednosti jasno, da nekaj ne štima? Odgovor na to vprašanje je precej banalen: zato, ker tiste, ki imajo moč na trgu, tovrstna vednost sploh ne zanima. Zakaj bi jih, saj je ta vednost na trgu - bolj ali manj - brez vrednosti. Še več: gre za vednost, ki se utemeljuje na tem, da njena vrednost ni zvedljiva na tržno vrednost. Pričakovanje, da se bo nekdo odrekel svoji moči samo zato, ker mu bo razodeta resnica o njeni problematičnosti, pa je, kot pravita že Marx in Engels glede malomeščanskih socialistov, povsem iluzorno. V tem specifičnem kontekstu velja, da je heglovski direktni prehod med umnim in dejanskim pretrgan. Na podoben način je pretrgana tudi foucaultovska povezava med vednostjo in oblastjo. Za tiste, ki se ne spoznate na filozofijo: to pomeni, da ne živimo v obdobju, ko bi nekdo, ki poseduje vednost
Na mlečnom putu (2016)

Na mlečnom putu (2016)

Filmski kotiček, 15. avgust ― aka On the Milky Road Slo naslov: Na mlečni poti Angleški naslov: On the Milky Road Država: Srbija, VB, ZDA Jezik: srbščina Leto: 2016 Dolžina: 125',  Imdb Žanri: komedija, drama, fantazijski Slo recenzija: - Režija: Emir Kusturica Scenarij: Emir Kusturica Igrajo: Emir Kusturica, Monica Bellucci, Sloboda Mićalović, Predrag 'Miki' Manojlović [SLO] Pomlad v vojnem času. Vaški mlekar s svojo mulo vsak dan prečka bojno črto, da bi vojakom prinesel svežega mleka. Krogle ga še ošinejo ne. Zdi se, da je rojen pod srečno zvezdo. Toda prihod skrivnostne Italijanke obrne njegovo življenje na glavo. Tako se začne zgodba o strastni, prepovedani ljubezni, ki ju posrka v vrtinec fantastičnih, a nevarnih avantur. Režiser Emir Kusturica in brezčasna Monica Bellucci v glavnih vlogah vojne romance, ki od burnih čustev in bučne komedije poka po šivih. -Film pod zvezdami [ENG]Spring in wartime. Each day a milkman crosses the frontline on a donkey, dodging bullets to bring his precious wares to the soldiers. Blessed with good fortune on his mission, loved by a beautiful villager, a peaceful future seems to await him... until the arrival of a mysterious Italian woman turns his life upside down. Thus begins a story of passionate, forbidden love that will plunge them both into a series of fantastic and dangerous adventures. They have been joined by fate, and nothing and no one seems able to stop them... Two-times Palme D'Or winner Emir Kusturica directs and stars in this story of love and war, rich in emotion, comedy and adventure. -RT Ocena

Spider-Man: Vrnitev domov (Spider-Man: Homecoming)

Koridor - križišča umetnosti, 15. avgust ― Spider-Man se vrača domov. Dobesedno, saj se film Spider-Man: Vrnitev domov začne s Petrovo (Tom Holland) vrnitvijo iz Berlina, kjer je sodeloval v bitki med superjunaki iz filma Stotnik Amerika: Državljanska vojna. In seveda manj dobesedno, saj je to film, s katerim se Spider-Man vrača tja, kjer je doma: v Marvelov svet, ki ga na […] The post Spider-Man: Vrnitev domov (Spider-Man: Homecoming) appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

Thomas Bernhard: Mraz

Koridor - križišča umetnosti, 14. avgust ― Bartol je menil, da sleherni Slovenec živi v strahu, da bi bil Evropejcem smešen. Kermauner je celo izjavil, da se je umaknil iz kulturnega diskurza, ker Slovencev ne more več »niti fizično gledati«. Takšne izjave Bernhardu niso tuje, le da je on šel korak naprej in posvetil vsako svoje delo pat poziciji, v katero takšni […] The post Thomas Bernhard: Mraz appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
The Lovers (2017)

The Lovers (2017)

Filmski kotiček, 14. avgust ― Slo naslov: - Država: ZDA  Jezik: angleščina Leto: 2017 Dolžina: 97',  Imdb Žanri: komedija, drama Slo recenzija: - Režija: Azazel Jacobs Scenarij: Azazel Jacobs Igrajo: Debra Winger, Tracy Letts, Aidan Gillen, Melora Walters [SLO] Film govori o dveh zakoncih, ki se v dolgoletnem zakonu že pošteno dolgočasita in oba iščeta srečo v ljubezenskih aferah. Njun odnos je popolnoma hladen, a nekega dne med njima ponovno preskoči iskrica. V glavnih vlogah se v zakonu odlično znajdeta Debra Winger in Tracy Letts, film pa je režiral Azazel Jacobs. -City Life [ENG] The Lovers is a refreshing, funny look at love, fidelity, and family, starring Debra Winger and Tracy Letts as a long-married and completely dispassionate husband and wife. Both are in the midst of serious affairs and are increasingly committed to their new partners. But on the brink of officially calling it quits, a spark between them suddenly and unexpectedly reignites, leading them into an impulsive romance that forces them to navigate the hilarious complications of "cheating" on their respective lovers. A mixture of humor and powerful emotion, the story is a uniquely honest take on modern marriage. -Rotten Tomatoes Ocena

VIS-À-VIS

Koridor - križišča umetnosti, 14. avgust ― Instalacija Álvara Barriosa; Foto: Matej Kristovič / arhiv UGM   V čem je privlačnost razstave VIS-À-VIS in kaj pri njej pogrešam. To je izhodišče pričujočega besedila. Gre namreč za premislek, ki ga razstava sama omogoča. V tem je odlična – v tem, da pušča odprt prostor –, tako dejanski kot miselni prostor je nakazan in […] The post VIS-À-VIS appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Ime česa je Veronika Deseniška?

Ime česa je Veronika Deseniška?

Radio Študent, 14. avgust ― V Celju že drugo sezono poteka nekakšen hajp, ki mase ljudi goni na Stari Grad, kjer si ogledujejo lokalpatriotski muzikal Veronika Deseniška. Kljub relativno visokim cenam kart, upravičenih s stroški, kot smo se prepričali, profesionalno izvedene produkcije, ki vključuje projekcije, živo muziko in prevoz z avtobusi. Prav tako si na prizorišču mase kupujejo relativno majhne porcije tri in pol evra cenjenega šmorna. Avditorij je ves čas poln, v letošnjem poletju pa si je zadevo pogledalo osemnajst tisoč ljudi, kar predstavlja skoraj polovico populacije mesta. Vendar pa gledalci prihajajo iz vse Slovenije in Veronika Deseniška je pravzaprav vseslovenski mit. Muzikal seveda vsebuje potrebne ljudske prvine, da pritegne mase. Tukaj je nekaj telenovelske patetike in malo špasa. Vseeno pa te ljudske prvine – tako jim rečemo samo priložnostno, s čimer ne mislimo nič esencialističnega – kompozicijo mita samo še dodatno poudarijo, ga zarišejo izrazito in pomagajo narediti ritual, znotraj katerega se katarzično obnavlja neka ideologija. Žižek je v osemdesetih pisal o “materinskem nadjazu”, ki naj bi bil značilen za slovensko kulturo. Oče je pogosto pijan, kastriran in odsoten, tri vogale hiše pa vzdržuje mama. Ta pa ne postavlja zakona na način kot to v drugačnih okoliščinah počne oče. Nasprotno, je razumevajoča, uboga, požrtvovalna, permisivna in tako naprej. Gre za verzijo cankarjanske matere. Kot je to v svojem nedavnem predavanju o vlogi matere v narodnozabavni oz. zabavni glasbi predstavil Tadej Troha, bi lahko dotični nadjaz poimenovali tudi otroški. Namreč tisti, ki ima niti zakona v svojih rokah, je otrok. Mati je njegova. Deležen je njene brezmejne ljubezni, ki ne postavlja mej. Od tod Žižkov primer spolno disfunkcionalnega in prevarantskega moškega, ki ga ni mogel pozdraviti tržaški psihoanalitik. Ta se je zato obrnil na samega Freuda, ki pa tudi ni poznal rešitve. Treba je bilo počakati na Lacana, da je povedal: če je vse dovoljeno, ni nič mogoče. Na
Ghost in the Shell (2017)

Ghost in the Shell (2017)

Filmski kotiček, 13. avgust ― Slo naslov: Duh v školjki Država: ZDA, Indija, Kitajska Jezik: angleščina Leto: 2017 Dolžina: 107',  Imdb Žanri: akcija, krimi, zf, drama Slo recenzija: Filmoljub, Filmstart, Mladina, RTV SLO MMC Režija: Rupert Sanders Scenarij: Jamie Moss, Jonathan Herman Igrajo: Scarlett Johansson, Michael Pitt, Pilou Asbæk, Chin Han, Juliette Binoche [SLO] Postavna Major (Scarlett Johansson) je hibrid med človekom in kiborgom, zaradi posebnih bojnih sposobnosti pa jo postavijo za vodjo enote Sekcije 9, ki se ukvarja z najnevarnejšimi zločinci. Njihova glavna tarča je ekstremist, ki goreče nasprotuje kibernetični tehnologiji. Toda v nasilnem svetu, kjer ne moreš nikomur zaupati, se resnica razkrije šele takrat, ko si drzneš odstraniti tančice svoje lastne preteklosti. -Cineplexx [ENG] In the near future, Major Motoko Kusanagi (Scarlett Johansson) is the first of her kind: A human saved from a terrible terrorist attack, who is cyber-enhanced to be a perfect soldier devoted to stopping the world's most dangerous criminals. When terrorism reaches a new level that includes the ability to hack into people's minds and control them, Major Kusanagi is uniquely qualified to stop it. As she prepares to face a new enemy, Major Kusanagi discovers that she has been lied to: her life was not saved, it was stolen. She will stop at nothing to recover her past, find out who did this to her and stop them before they do it to others. -Paramount Pictures Ocena
Hjartasteinn (2016)

Hjartasteinn (2016)

Filmski kotiček, 13. avgust ― aka Heartstone Slo naslov: - Drugi naslovi: Heartstone Država: Islandija, Danska Jezik: islandščina Leto: 2016 Dolžina: 129',  Imdb Žanri: drama Slo recenzija: - Režija: Guðmundur Arnar Guðmundsson Scenarij: Guðmundur Arnar Guðmundsson Igrajo: Baldur Einarsson, Blær Hinriksson, Diljá Valsdóttir, Katla Njálsdóttir, Jónína Þórdís Karlsdóttir [ENG] A remote fishing village in Iceland. Teenage boys Thor and Christian experience a turbulent summer as one tries to win the heart of a girl while the other discovers new feelings toward his best friend. When summer ends and the harsh nature of Iceland takes back its rights, it's time to leave the playground and face adulthood.  -SF Studios Ocena
Bates Motel: »Oh, mama, kaj sem storil?«

Bates Motel: »Oh, mama, kaj sem storil?«

Koridor - križišča umetnosti, 12. avgust ― V zapuščeni obcestni motel se sredi deževne noči zateče privlačna premočena mladenka. Najeti želi sobo in pri tem zanemari občutek srhljivosti, ki ga oddaja receptor. To je razumljivo, saj je za njo dolg dan in naravnost hlepi po dolgem in krepčilnem spancu. Ko se namesti v najeti sobi, se sleče, stopi pod tuš in se […] The post Bates Motel: »Oh, mama, kaj sem storil?« appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Life (2017)

Life (2017)

Filmski kotiček, 12. avgust ― Slo naslov: Sledi življenja Država: ZDA Jezik: angleščina Leto: 2017 Dolžina: 104',  Imdb Žanri: ZF, triler, grozljivka Slo recenzija: Filmoljub, Filmstart, Mladina, RTV SLO MMC Režija: Daniel Espinosa Scenarij: Rhett Reese, Paul Wernick Igrajo: Rebecca Ferguson, Jake Gyllenhaal, Ryan Reynolds, Hiroyuki Sanada, Olga Dihovichnaya, Ariyon Bakare, Alexandre Nguyen, Camiel Warren-Taylor [SLO] Z Marsa se vrača sonda z vzorci, ki jih mora preučiti šesterica astronavtov na mednarodni vesoljski postaji. Na njihovo navdušenje med raziskovanjem odkrijejo neznan enocelični organizem, kar je prvi dokaz življenja onkraj Zemlje. Toda kmalu se izkaže, da je stvor bolj pameten in nevaren, kot so predvideli in na utesnjenem prostoru visoko nad planetom se začne smrtonosna bitka za njihovo preživetje, kot tudi za usodo celotnega človeštva. -Kolosej [ENG] Six astronauts aboard the space station study a sample collected from Mars that could provide evidence for extraterrestrial life on the Red Planet. The crew determines that the sample contains a large, single-celled organism - the first example of life beyond Earth. But..things aren't always what they seem. As the crew begins to conduct research, and their methods end up having unintended consequences, the life form proves more intelligent than anyone ever expected. -Written by ElDiomedes @ Imdb Ocena
Jezero: vstopi Taras Birsa

Jezero: vstopi Taras Birsa

Konteksti (Tomaž Bešter), 12. avgust ― vir slike: goga.si Kot se dobro spomnim branja skandinavskih kriminalk, sem užival v čisto vsem: zoprni in temačni preiskovalci, še bolj temačno vzdušje, venomer prisotni hlad in razgledi po norveških in švedskih pokrajinah, za katere se je zdelo, da nanje nikdar ne posije sonce. Nato so tu tudi zares neprijetni zlikovci, ob katerih ti poleg odpora in želje po tem, da jih končno nekdo že ustavi, ponujajo tudi premislek o naravi zla na sebi. Le ena stvar, to se dobro spomnim, mi je šla vedno na živce: nekoliko težje sem bral o krajih in imenih, ki so mi jezikovno zelo oddaljena. In tule se končni iztek mojega branja Golobovega Jezera pridružuje mnogim bralcem, ki pritrjujejo njegovi moči. Jezero ima čisto vse, kar mora imeti sodobni kriminalni roman. Najbrž pa sem užival toliko bolj zaradi tega, ker je še zgoraj omenjeno neugodje izginilo. Pa seveda ne le zaradi tega.Tadej Golob je spisal prvovrstno in kvalitetno žanrsko čtivo. V njej bralca popelje na iskanje odgovorov na vprašanja o identitetah žrtve, morilca in motivu, dodano pa je tudi dovolj raziskanega vpogleda v delo forenzikov, patologov, kriminalistov, tu je tudi nekaj politike, predvsem pa življenje glavnega protagonista, višjega inšpektorja Tarasa Birse. Zakaj potem nisi vesel tega primera? Na žensko truplo brez glave človek niti v tem poklicu ne naleti vsak dan. Mogoče nikoli. Pričnemo na koncu leta. Na silvestrovanju, ki ga Taras s svojo ženo, pediatrinjo Alenko, preživlja z njenimi kolegi in prijatelji zdravniki v Ukancu. Kraju, ki je svoje ime dobil po koncu sveta. Potem, ko se odločita, da bosta vendarle, kljub slabemu vremenu, nemogočemu sneženju, skušala priti nazaj do Ljubljane, na poti naletita na policijsko vozilo, v katerem sedi prestrašeno dekle. Prestrašena je zaradi tega, ker je malo poprej odkrila truplo v reki, ki je pritekla iz Bohinjskega jezera. In to truplo je brez glave. Taras kot izkušen kriminalist ni mogel iti mimo in tako je hitro postal del zgodbe, ki se je je nato še
še novic