SEM, 18. april 2018 ― V Sloveniji je čebelarjenje zelo razširjeno, z njim je povezana tudi bogata materialna in nesnovna kulturna dediščina; zadnja se kaže skozi znanje, veščine in vrednote čebelarjev. V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) jo predstavljamo na razstavi Kjer so čebele doma,  ki smo jo odprli 14. junija 2018. Ob razstavi zbiramo raznovrstno gradivo, tudi filmsko, prav tako pa nas vizualno gradivo zanima ob vpisovanju čebelarstva v Register nesnovne kulturne dediščine. Pregled dokumentarnih filmov pokaže, da so nosilci veščin čebelarjenja redko v središču filmske zgodbe, zato smo se v SEM odločili spodbuditi snemanje video portretov čebelarjev in čebelark ter njihovega odnosa do čebel in čebelarjenja. Pri koordinaciji varovanja nesnovne kulturne dediščine namreč opažamo, da imajo nosilci dediščine veliko željo po dokumentiranju svoje dediščine in pogosto tudi potrebna znanja. Vabimo vas torej, da posnamete video portrete čebelarjev in čebelark vseh starosti, v tradicionalnih in urbanih prostorih Slovenije. Čebelarji ali čebelarke naj bodo posneti v svojem delovnem okolju, portret naj lovi ravnotežje med prikazom delovnih postopkov in razkrivanjem odnosa do čebelarjenja in čebel: od koga so se naučili znanj o čebelarstvu, kako so jih sami razvijali naprej in komu jih predajajo, kaj jim čebelarjenje pomeni in kako je udeležena družina ter kako je njihovo delovanje vpeto v skupnost, društva ali zveze. Ob snemanju priporočamo enotnost časa in prostora: čebelar ali čebelarka naj govorita med delom v okolju, kjer poteka njuna dejavnost; video portret pa seveda lahko sestavlja več zaporednih prizorov, posnetih na različnih prizoriščih, če tako terjajo delovni postopki. Video filmi naj predstavijo pristno zvočno podobo in energijo čebelarjenja, predvsem skozi zvoke naravnega in kulturnega okolja. Izdelke opremite z naslovom in na koncu navedite podatke o avtorjih. Video portreti naj bodo dolgi od 5 do 10 minut. Priporočeni format je mp4, velikost filma pa od 200 do 1000 Mb.