Javni razpis za projekt mladega umetnika (do 30. leta starosti) na področju intermedijskih umetnosti

Center in Galerija P74, 28. april ― Rok za prijavo: 15. 6. 2017 Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. objavlja javni razpis za projekt mladega umetnika (do 30. leta starosti) na področju intermedijskih umetnosti. Projekt je lahko izveden v mediju intermedijske postavitve, javnega dogodka, intervencije v javnem prostoru, intermedijskega performansa, medmrežnega projekta, video instalacije ali novomedijske raziskave / dogodka. Izbran projekt bomo podprli in izvedli v […]
Goran Parlov v Hollywoodu, njegov strip pa v Strip.art.nici Buch

Goran Parlov v Hollywoodu, njegov strip pa v Strip.art.nici Buch

STRIP.ART.NICA, 27. april ―   Starlight: Sylvester Stallone Eyed For Mark Millar Comic Adaptation Twentieth Century Fox is eying Sylvester Stallone to star in an adaptation of Mark Millar’s Starlight, playing an aging intergalactic superhero. Stallone’s first brush with the world of comic book movie adaptations was not a happy one. In 1995 Stallone starred as the title character […]

"Prišepetavanje s Taksima"

MGML, 26. april ― "Na nedavno odprti razstavi Mrmranje v Mestni galeriji Ljubljana so se predstavili kritični glasovi turških vizualnih umetnikov Seze Paker, Ayşe Erkmen in Alija Kazme. Mrmranje je komaj zaznaven zvok, ki deluje pritajeno, kot molekularna revolucija v svetu okoli nas, poudarja kustos Ali Akay. Bedi nad skupinsko razstavo treh turških umetnikov, ki se te dni predstavljajo v Mestni galeriji Ljubljana. Če naj bi bil pomen mrmranja soroden šelestenju listov, oddajajo tihe glasove tudi Seza Paker, Ayşe Erkmen in Ali Kazma. »Z raziskovanjem družbenih mehanizmov se ne omejujejo le na neposredno dogajanje v svojem lokalnem okolju, njihov prostor sega širše, na področje arheologije, ekologije in birokracije,« Akay začrta okvir razstave Mrmranje.

V Sofiji se odpira Ulayeva razstava z naslovom Jaz drugi

MGML, 26. april ― Jutri, 27. aprila se v galeriji Vivacom Art Hall odpira Ulayeva razstava z naslovom Jaz drugi / I Other. Razstavo, ki je bila v Mestni galeriji Ljubljana na ogled od 1. decembra 2016 do 8. februarja 2017 in si jo je ogledalo več kot 5.000 obiskovalcev, sta zasnovala Alenka Gregorič in Tevž Logar. Na razstavi so prikazani nekateri projekti, ki so zapisani v svetovni kanon umetnosti performansa in fotografije, obenem pa razstavljeni material podaja vpogled v nepoznane in efemerne zapise Ulayeve dolgoletne umetniške poti ter izpostavlja velikokrat prezrti umetniški material – dnevniške zapise, risbe, popotniške fotografije, zvok ipd.  
Arabec prihodnosti – sence preteklosti

Arabec prihodnosti – sence preteklosti

Radio Študent, 26. april ― Rodil se je v Parizu v Franciji, 5. maja 1978, mami Francozinji in sirskemu očetu. Pri treh letih je bil zaradi očetove zaposlitve preseljen v Libijo v času Gadafijevega režima. Pri štirih letih se je po krajšem bivanju v Franciji, z družino preselil v Sirijo. To je njegova zgodba. V njegovi risbi. V grafičnem romanu. Prvi del.   Arabec prihodnosti: odraščanje na Bližnjem vzodu 1978-1984, je skozi prvi del trilogije, ob koncu preteklega leta, luč sveta v prevodu ugledal tudi pri nas, s pomočjo Stripburgerja in LUD Literature. Riad Satouff pa je že ob izidu v rodni Franciji požel lepo število nagrad. Med drugimi Grand prix RTL, nagrado na festivalu v Sant-Étiennu in že drugo nagrado za naj album na festivalu v Angoulêmu. Prvo je prejel leta 2010 za Pascal Brutal vol.3, Plus fort que les plus forts. Svojo “resno” striparsko kariero pa je utemeljil z 10-letnim risanjem stripa Skrivnostno življenje mladih, v satiričnem časniku Charlie Hebdo. Tisti bolj neučakani si lahko zagotovite že tudi drugi del trilogije pri hrvaški založbi Fibra. Seveda v hrvaščini.   Arabec prihodnosti je še en iz serije trendovskih biografskih zgodb v stripu, katerih fenomen naj bi se začel s pridobitvijo Pulitzerjeve nagrade Arta Spiegelmana za zgodbo iz druge svetovne vojne – Mausa. Tudi pri nas sta v zadnjem letu izšli še vsaj biografska Rdeča Rosa – o Rosi Luxemburg in domača zgodba o Almi M. Karlin. Satouffov strip pa je še najbolj podoben Perzepolisu, kjer je protagonistka prav tako razpeta med Francijo in Bližnjim vzhodom. Informacijski dobi navkljub se zdi, da so tovrstne uspešnice še vedno povezane z neke vrste orientalizmom. Skoraj pozabljeni vzhod Sredozemlja je skoraj utonil v pozabo, dokler se niso konflikti po arabski pomladi ponovno zaostrili in so se vanje še številčneje vpletle evropske države. Zato javnost očitno spet zanima ali na vzhodu res ni nič novega. Oziroma ali tam res ne živijo divjaki iz hollywoodskih filmov.   Strip o odraščanju na Bližnjem vzho
Postaja DIVA v reviji Informatica Museologica (2017-04-25)

Postaja DIVA v reviji Informatica Museologica (2017-04-25)

DIVA video arhiv, 26. april ― Nova številka revije Informatica Museologica je v celoti posvečena prispevkom z mednarodnega simpozija Muzeji filma – film v muzeju, ki je preizpraševal pozicijo filma v muzeoloških praksah (Zagreb, 2015). Na 200 straneh so objavljeni teksti o filmski dediščini, izkušnjah evropskih filmskih muzejev, arhivskih zbirkah, kuratorskih  in teoretskih praksah (v hrvaščini, s povzetki v angleščini). V poglavju o položaju videa/filma med analogno in digitalno paradigmo  je tekst "Postaja DIVA - arhiv...
Dokumentiranje odsotnega

Dokumentiranje odsotnega

Dnevnik, 26. april ― V Moderni galeriji bodo nocoj odprli zadnjo iz ciklusa štirih razstav, posvečenih umetnosti in njenim prostorom v 80. letih prejšnjega stoletja. Postavitev Dediščina leta 1989. Študijski primer: druga razstava Jugoslovanski dokumenti sta pripravili...
še novic