Kamra.si, 15. januar ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vabi na literarni večer z Danico Ozvaldič, ki bo v četrtek, 22. januarja 2026, ob 17. uri v ormoški knjižnici. Avtorica nam bo predstavila svojo novo knjigo Brez obraza. Marko Magdič, sedemnajstletni dijak iz akademske družine, se preseli na Dunaj, da bi našel sebe. Namesto svobode ga tam čakajo novi izzivi, ki pripeljejo do tragedije ... Roman Brez obraza (2025, Založba Pivec) je več kot kriminalka. Je srhljiva psihološka drama, ki razkriva, kako globoko lahko sežejo lovke digitalnih skupin, ki izkoriščajo ranljivost mladih. Ko se kriminalistka Lila Kory in inšpektor Anton Ludowich poglobita v primer, odkrijeta mrežo manipulacije, spletnih identitet in smrti, ki niso naključje. Brez obraza je roman, ki ne daje odgovorov, ampak postavlja vprašanja. Temelji na pretresljivi, žal resnični družinski zgodbi. Avtorica se jo je odločila zapisati v literarni obliki potem, ko je čas vsaj površinsko prekril rane. Brazgotine bodo ostale za vselej. Pripoved beremo kot najtemačnejšo kriminalko, zmajujemo z glavo in si dopovedujemo, da to ne more biti res!  Na žalost je. In kljub digitalnemu napredku nimamo gumba, ki bi zavrtel dogajanje nazaj. In nimamo popravnega izpita. Imamo samo najiskrenejšo pripoved, ki nam je v opomin, opozorilo, svarilo ... Nikogar ni mogoče obvarovati pred pastmi življenja. Morda je to najkrutejše spoznanje za tiste, ki pošiljajo na pot življenjske pustolovščine novo generacijo. Sposobnost, da te nevarnosti spoznamo in obvladamo, se razvija kot dozorevanje – počasi. A z vsakim novim tehnološkim dosežkom človeštva je izziv večji. Modrost, ki jo prinašajo leta, namreč vedno hiti za spoznanim. In vedno je v zamudi. Danica Ozvaldič (1955) se je rodila in živi v Mariboru, je poročena in mama treh otrok. Po izobrazbi je magistrica ekonomije, že od gimnazijskih let pa se ukvarja s pisanjem. Bila je zaposlena v bančništvu, kjer je pustila trajen pečat. Še vedno se ukvarja z izobraževanji na področju vodenja in komunikacije te

NUK, 14. januar ― naslov Bibliografija vinjet in napovednikov Mikija Mustra avtorja Samo Kristan, Rok Glavan jezikovni pregled Mojca Blažej Cirej oblikovanje in prelom Maj Blatnik, Mia Sivec založnik  Narodna in univerzitetna knjižnica ISBN 978-961-7091-49–6 cena 28 €   Naroči knjigo   O knjigi Bibliografija vinjet in napovednikov Mikija Mustra obsega popis vinjet in napovednikov za stripe in slikanice, katerih avtor je Miki Muster. Izbor sta avtorja omejila na prve objave stripov, ki so izhajali v slovenskih časnikih med letoma 1952 in 1973, in sicer v Poletovih podobah in povestih (1952), Petkovi panorami (1953), Tedenski tribuni (1953–1968), Slovenskem poročevalcu (1954–1959), Delu (1959–1960) in Ljubljanskem dnevniku (1960–1961). Bibliografija je sestavljena iz slikovnega in opisnega dela ter urejena kronološko, tako da si posamezne enote sledijo po datumu objave oz. pri podlistkih po datumu objave prvega dela stripa. Bibliografijo sestavlja 160 enot, pri 70 je Miki Muster v celoti sam avtor, pri 90 pa je avtor risb za zgodbe drugih avtorje. Med Mustrovimi stripi so najbolj prepoznavne Zvitorepčeve prigode, nato pa tudi Jakec in Ali Aga ter Trebuško plahun in njegova družina; med ilustracijami, s katerimi je opremil zgodbe drugih avtorjev, pa najdemo Doživljaje male Lupinice, Čebelico Majo, Poslednjega Mohikanca, Kazama, Medvedka Neewo, Tivolske junake ter denimo Sienkiewitzevo Skozi pustinje in puščave. Rok Glavan, soavtor Bibliografije, v predgovoru označi vlogo Mustrovih napovednikov kot edinstvenih vizualnih predzgodb o prihajajočih stripovskih dogodivščinah in dodaja, da je poleg teh ustvaril tudi naslovne vinjete za te stripe in slikanice, »kjer je bila vsaka vinjeta čudovita miniaturna umetnina, v kateri so se združevali humor, dinamika in karakterizacija likov.« Ti napovedniki in naslovne vinjete so umetniški biseri, ki spremljajo objave Mustrovih stripov in razkrivajo njeg