SEM, 20. december 2017 ― Ob razstavi Bonboni vseh generacij, ki je nastala ob 140 obletnici Šumija, je muzej pridobil tudi predmete, izdelke in embalažo, ki jo sedaj predstavljamo javnosti v naši spletni zbirki. Podjetje Šumi je v svoji 140-letni tradiciji iz družinske obrti preraslo v tovarno bonbonov. Izdelovali so malinovec, marmelado, napolitanke, čokolado, bonbone, žvečilne gumije in številne druge izdelke. Do danes pa se je tradicija izdelave bonbonov ohranila v Šumijevi tovarni v Krškem, kjer jih letno izdelajo okoli 5.000 ton. Na razstavi so predstavljeni pomembnejši mejniki v razvoju podjetja, Šumijevi produkti in številni bonboni. Osrednji element razstave je inštalacija bonbonov, ki je sestavljena iz 4.200 bonbonov. Pod njo so predstavljeni vsi današnji izdelki Šumija, ki danes svoje bonbone izvaža v 41 držav sveta. Za zbrano predstavljeno zbirko predmetov na razstavi sta zaslužna kustosinja mag. Adela Pukl in kustos Miha Špiček iz Slovenskega etnografskega muzeja, ki sta več mesecev zbirala pričevalne predmete in gradivo znamke Šumi, ga preučila in predstavila v katalogu razstave. Skozi raziskavo in umestitev v muzejski kontekst (razstava in spremljajoč razstavni katalog) sta ustvarila in zapisala nove pomene ne le o materialni dokazih te znamke (izdelki, embalaže itd.), temveč tudi o njenih nesnovnih sestavinah (spomini in zgodbe itd.).

SEM, 20. december 2017 ― Vabimo vas k sooblikovanju letošnje muzejske periodične publikacije Etnolog. Uredniški odbor želi letos med znanstvenimi prispevki izpostaviti etnološko-antropološke poglede na odnos države, Evropske unije in mednarodnih organizacij, kot je Unesco, do izročil, tradicij, dediščine in njihovih nosilcev. Zanimalo nas bo, kako in koliko so na naš odnos do ljudske kulture, tradicij in dediščine vplivali mednarodni dokumenti, ki smo jih sprejeli v pravni red in v kolikšni meri je državna politika v preteklosti vplivala na odnos do dediščine. K sodelovanju vabimo raziskovalce, ki kritično presojajo vpliv naddržavnih in državnih dokumentov na odnos do izročil, ki segajo od spodbujanja nacionalizmov in ekskluzivističnega odnosa do skupnih izročil človeštva do njene komercializacije, namernega in nenamernega potvarjanja, turistične eksploatacije in pozabe tistih delov tradicionalnih kultur, ki niso dovolj reprezentativne za državno promocijo. Poleg teoretske kritike pričakujemo tudi besedila, ki izhajajo iz konkretne etnografske prakse in osvetljujejo spremembe v odnosu do dediščine in tradicionalnih praks na terenu, prav tako pa pričakujemo tudi oceno sprememb v državni zakonodaji v spomeniškem varstvu in varstvu kulturne dediščine nasploh. V tematskem bloku pričakujemo tudi refleksijo učinkov financiranja projektov ohranjanja etnološke dediščine z evropskimi in drugimi projekti ter s sredstvi, ki jih za to namenja JSKD. Glede na to, da bomo v letu 2008 obeleževali 10. obletnico podpisa Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine s strani Slovenije, nas bo še posebej zanimala njena implementacija v slovensko zakonodajo in posledice implementacije, kot se kažejo med nosilci. Načrtujemo pa tudi sklop znanstvenih člankov, ki vsebinsko niso omejeni. V obeh sklopih pričakujemo problemsko zastavljene izvirne avtorske članke. Poleg znanstvenih pričakujemo tudi strokovne prispevke, ki bodo predstavili vpliv zakonodaje »od zgoraj« (kot je npr. ratifikacij