Na pragu pomladi z likovno sekcijo KUD Polzela v preboldski knjižnici

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 13. marec 2018 ― V torek, 13. marca 2018, so v Občinski knjižnici Prebold svoja likovna dela na ogled postavili člani likovne sekcije Kulturno-umetniškega društva Polzela. Razstavo, ki nosi navdihujoč naslov Na pragu pomladi, sta slovesno odprla župan Občine Prebold Vinko Debelak in podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik. Dogodka so se udeležili tudi predsednica Zveze likovnih društev Slovenije Klavdija Sitar, predsednik KUD Polzela Marko Slokar, predsednica likovnikov Kulturnega društva Andraž Ida Jevšnik, predsednica likovne sekcije Mavrica Tabor Julijana Juhart in predsednik likovnikov Rifnik Šentjur Dragan Podovac. Uvodoma je bibliotekarka Lea Felicijan prebrala nekaj pomladnih impresij ...

R. J. Palacio: Vsi smo čuda

Mestna knjižnica Ljubljana, 13. marec 2018 ― Avgust ve, da ni navaden otrok. Vsak dan sicer počne povsem običajne stvari, tudi čuti tako kot drugi. Le njegova zunanjost, obraz, je drugaen. A takšen ni le Avgust. Vsak od nas je tudi na zunaj malo drugačen in vsak od nas je čudo. Če le drugi to zmorejo videti … Prevod iz angleščine. Pripoveduje Tone Obadič.

Duncan Beedie: Drvarjeva brada

Mestna knjižnica Ljubljana, 13. marec 2018 ― Močni Janez Orehovec je drvar, ki vestno opravlja svoje delo. Ko pa zaradi posekanih dreves mnogi prijatelji iz gozda ostanejo brez svojih bivališč, jim je treba pomagati. In drvar Janez se spomni drzne rešitve, ki za vedno spremeni njegov odnos do gozda. Prevod iz angleščine. Pripoveduje Tone Obadič.

Muzejski vikend za družine

Kamra.si, 13. marec 2018 ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vabi otroke in starše na marčevski Muzejski vikend, ki bo v soboto, 17. marca 2018, od 10. do 13. ure v Miheličevi galeriji na Ptuju (Dravska ul. 4). Obiskovalci si bodo ogledali razstavo ilustracij, pripravljeno v sodelovanju s Sekcijo ilustratorjev Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Izbrane ilustracije so nastale po mitoloških, pravljičnih ali zgodovinskih predlogah. Otroci bodo nato ilustrirali zgodbo o Orfeju, ilustracije pa razstavili v galeriji. Za konec bodo izdelali še knjižico "Orfej in Evridika". Muzejski vikend je namenjen družinam z otroki, starimi več kot 4 leta. Vabljeni, vstopnine ni! 

Podobe pasijona – Jože Snoj in Jošt Snoj

Mestna knjižnica Ljubljana, 13. marec 2018 ― Akademski slikar Jošt Snoj bo čitalnici knjižnicce razstavil slike in risbe, ki so nastale po motivih pasijonskih pesmi njegovega očeta Jožeta Snoja. Že sam naslov pesniške zbirke Poslikava notranjščine (al fresco) namiguje na tesno vez med slikarskim in literarnim jezikom.  Pesnik namreč z besedami ustvarja podobe, ki jih bralec v mislih prevede v vizualne podobe. Slikar pesnikove besede likovno interpretira, gledalec pa vidne podobe v mislih zopet ubesedi. Hkrati lahko poglabljanje Jošta Snoja v meditativni, filozofski in čustveni pesniški svet Jožeta Snoja vidimo tudi kot sinovo iskanje duhovne povezave z očetom. Podobe pasijona se v kolektivni spomin niso zasidrale le s pomočjo jezika – torej z opisi v Svetem pismu, preko liturgičnih obredov, s pripovedovanjem in z umetniškimi ubeseditvami, temveč tudi s pomočjo likovnih upodobitev – s slikarskimi interpretacijami na freskah, oltarnih podobah in v knjižnih ilustracijah. Toda Pasijon Jožeta Snoja je oseben, notranji pogled na križev pot in Jezusovo trpljenje. Podobno pa je tudi serija slikarskih interpretacij Jošta Snoja intimno-osebna. Je kontemplacija pasijonske tematike in poezije, pa tudi lastna interpretacija te zgodovinske, verske in literarne teme. Jošt Snoj pesniške podobe interpretira z likovnimi sredstvi. Risbe z ogljem, ki so zasnovane kot osnutki za slikarska dela, kažejo osebno in doživeto poglabljanje slikarja v vsebino besedil. V risbe vključuje tudi citate iz pesmi. Ti rokopisni zapisi verzov kakor odmevi besed spremljajo risarske poteze, hkrati pa delujejo kot kažipoti, ki gledalca usmerjajo pri branju podob. Risbe so narejene hitro in skicozno. Izrisane, zabrisane in ponovno začrtane poteze izdajajo kontemplativni miselni tok. Ponekod so plahe, previdne in rahle, ponekod pa močne, črne in skoraj jezne. Risbe so narejene na star papir, ki je več desetletij ležal v slikarjevem predalu. Zato ima posebno patino, ki daje risbam pridih zrelosti in ustvarja posebno, intimno vez med zgodovino i

Kakor zunaj, tako znotraj – Jana Lavtižar

Mestna knjižnica Ljubljana, 13. marec 2018 ― Prostori, v katerih živimo, so z nami povezani prav tako, kot je naše telo povezano z našo duševnostjo. Navezanost na predmete, ki jih ne potrebujemo, je v naši potrošniški kulturi vidna na vsakem koraku. Nakopičene reči nas motijo, imamo pa celo vrsto izgovorov, zakaj se ne moremo posloviti od njih. Resnični razlogi pa so globlji, velikokrat nezavedni.

Svitanja – Darja Avsec

Mestna knjižnica Ljubljana, 13. marec 2018 ― Knjižica Svitanja vsebuje izbor blogov, ki jih je avtorica objavljala zadnjih osem let. Vsebujejo najrazličnejše teme, od soočanja z boleznijo in smrtjo drage osebe, do potopisov, poezije in kritičnega ter duhovitega pogleda na družbeno dogajanje. Ker v njih opisuje tudi potovanja, se je odločila svoje skoke čez planke ob branju svojih potovalnih blogov predstaviti tudi ob slikah.

Pogovorni večer: Župan Občine Prebold Vinko Debelak

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 12. marec 2018 ― V ponedeljek, 12. marca 2018, je v Občinski knjižnici Prebold potekal pogovorni večer, ki ga je organiziral podžupan Občine Prebold Marjan Golavšek. Z županom Vinkom Debelakom se je pogovarjala Dragica Sternad Pražnikar. Prireditve se je udeležil tudi direktor Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Marko Repnik. V zanimivem pogovoru so imeli številni zbrani priložnost spoznati, kdo je Vinko Debelak, kadar ni v funkciji župana, s katerimi uspešnimi projekti se lahko pohvali, kakšni so njegovi pogledi na aktualno in perečo lokalno problematiko. Vinko Debelak je bil rojen v Šeščah, danes pa ...

Utrip domoznanstva: Čebelarsko društvo Tabor se predstavi

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 12. marec 2018 ― Čebela nas spremlja skozi vse življenje. Otrokom je simbol pridnosti, varčnosti in skrbi za druge. Odrasli občudujemo njeno učinkovitost, socialni red in gospodarnost. Zaradi teh lastnosti čebele se v zadnjih letih vedno več ljudi navdušuje za čebelarstvo. Zato smo na Utrip domoznanstva 12. marca 2018 v Medobčinsko splošno knjižnico Žalec povabili Čebelarsko društvo Tabor. Predsednik društva Dani Zupančič in člana društva Mira Pepel ter Darko Nemivšek so predstavili delovanje društva in njegovo zgodovino. Pogovor sta vodili Karmen Kreže in Tanja Pilih. Člani so predstavili dolgoletno tradicijo društva, ki je bilo ...

Literarna postaja z Alešem Štegrom

Kamra.si, 12. marec 2018 ― Prvi pomladni gost bo Aleš Šteger, doma in v tujini nagrajeni literarni ustvarjalec, urednik, kulturni delavec in strastni popotnik. Pred kratkim je njegova matična založba Beletrina izdala njegov drugi roman, Neverend, večplastno obsežno delo, na meji med distopijo in realnim dogajanjem. Pogovor z Alešem Štegrom, ki bo v Salonu uporabnih umetnosti v sredo, 14. marca 2018, ob 19. uri, bo usmerjala Zora A. Jurič. Prisrčno vabljeni!
Jože Munda se je poslovil

Jože Munda se je poslovil

Biblio terminologija, 10. marec 2018 ―                      Jože Munda      10. februar 1930, Novo mesto       6. marec 2018, Gornja Radgona   Jože Munda je bil zame, takrat mladega bibliotekarja začetnika, pojem skrivnostnega, nekoliko zadržanega bibliotekarja, tistega resnega, skorajda hudega in strašno učenega, skritega nekje globoko v temačnih sobanah Narodne in univerzitetne knjižnice. Tisti Munda, ki je poosebljal mojo predstavo bibliografa, leksikografa, urednika, predavatelja in pisca. Priznan slavist in literarni zgodovinar, sodelavec Jugoslovanskega leksikografskega zavoda in glavni urednik Slovenskega biografskega leksikona, predavatelj bibliografije na Pedagoški fakulteti, urednik tekoče bibliografije, urednik zbranih del slovenskih klasikov, pisec prispevkov za enciklopedične izdaje, sestavljalec osebnih, strokovnih in tematskih bibliografij, v letih 1969 do 1979 vodja bibliografskega oddelka v Narodni in univerzitetni knjižnici, med leti 1965 in 1969 urednik stanovske strokovne revije Knjižnica. Tisti Munda, ki je napisal sicer drobno, a zelo pomembno knjigo z naslovom Knjiga, ki je še danes dobrodošel in koristen priročnik, čeprav je izšla leta 1983. Takim se človek raje spoštljivo umakne, kot da bi jih srečal na hodniku! Bolje sem ga spoznal pred kakimi tridesetimi leti, ko sem ga malce v zadregi in skoraj s strahom povabil k sodelovanju v Bibliotekarski terminološki komisiji. Za trenutek je pomolčal, namršil goste obrvi in z gromkim glasom zelo resno vprašal: "Mladenič, pa vi mislite, da jaz to znam?". Potem sva se desetletje in več srečevala na terminoloških debatah, kjer je vedno znova presenečal in razveseljeval z neizmernim poglobljenim pa vendar širokim znanjem z različnih področij, ki jih je obvladal in v njih tudi deloval. Neprecenljivo je bilo tudi njegovo temeljito poznavanje preteklosti teh strok in natančne terminologije. Bibliografija, leksikografija, urednikovanje, tiskarstvo, založništvo, bibliotekarstvo, znane osebnosti… o vsem tem je stresal znanje in

Jet Pack 2 – Gabrijela Babnik in Muanis Sinanović

Mestna knjižnica Ljubljana, 9. marec 2018 ― Obravnavali bomo roman Kindred afroameriške pisateljice Octavie E. Butler, ki kalifornijsko protagonistko iz 70. let s časovnim potovanjem prestavi globoko v suženjski jug 19. stoletja. Knjiga je zaradi svoje analoške perspektive, ki bi jo lahko raztegnili tudi na današnji trenutek, pomembna z vidika številnih prepletenih vprašanj: statusa temnopoltih v ZDA, statusa žensk in pisateljskega poklica. Obenem skozi zgodovinsko perspektivo odpira tudi pretanjena psihološka vprašanja medosebnih odnosov, v katere se ta ista zgodovina vedno znova vpleta.  Sogovornica bo Gabriela Babnik.

Simbolika presežnega v pojmovanju luči do krščanstva in čaščenju podob v krščanstvu – Jošt Snoj ODPOVEDANO

Mestna knjižnica Ljubljana, 9. marec 2018 ― V zgodovini vidimo dve poti sakralne umetnosti: prvo, ki s svetlobo in simboliko arhitekture vzpostavlja vez med nebom in zemljo, in drugo, ki prek podobe časti presežno. Tej drugi poti se je v krščanstvu postavil po robu ikonoklazem. Očital ji je malikovalski odnos do podobe in zanikal posredniško vlogo podobe kot simbola. Ogledali si bomo svetlobno pot v arhitekturi: od mongolske jurte, prek rimskega Panteona, do kupole Sv. Petra, kot jo je zasnoval Michelangelo. Potem bomo od grafično iluzionističnih kupol v rimskih katakombah prešli k zgodnji krščanski ikonografiji. Krščanstvo je dvesto let upoštevalo judovsko prepoved izdelovanja podob, potem pa se je plaho začela pojavljati simbolna podoba Kristusa: najprej podoba dobrega pastirja, ki ima ikonografski izvor v podobi grškega boga Hermesa, ter nato podobi Kristusa Orfeja in Kristusa Filozofa, ki sta bili prav tako oblikovani po antičnih zgledih.

Prihaja pomlad in z njo nove izdaje KUD Sodobnost International!

Mestna knjižnica Ljubljana, 9. marec 2018 ― Skupaj z avtorji in prevajalci bomo predstavili pet novosti za otroke, in sicer dve knjigi domačih ustvarjalcev in štiri prevodna dela. Spregovorili bomo o čudoviti pripovedi za najmlajše Pajkodlak in Kresnica, napeti pravljici v verzih Simone Kopinšek, ki jo je odlično upodobila ilustratorka Kristina Krhin.  O pestrosti učiteljskega poklica se bomo pogovarjali ob nadvse zabavni slikanici Učiteljica italijanske avtorice Susanne Mattiangeli v prevodu Dušanke Zabukovec. Čudežno potovanja Edwarda Tulana je pripovedni biser ameriške avtorice Kate DiCamillo o nečimrnem zajcu, ki se poda na dolgo pot do skrajnih meja vzdržljivosti. Za prevod je poskrbel Jakob J. Kenda. Mednarodni projekt Naša mala knjižnica, spoznajmo avtorje in ilustratorje pa nam prinaša dve slikanici poljskega avtorja Przmysława Wechterowicza Objemi me, prosim in Kura ali jajce? ter že tretjo izdajo zgodb o iznajdljivem radovednežu Kako je Oskar postal detektiv, ki sta jo soustvarila Andrej Rozman Roza ter ilustratorka Ana Košir.

Ali se dobro počutiš v svoji koži? – Nataša Fabjančič

Mestna knjižnica Ljubljana, 9. marec 2018 ― Koža predstavlja našo individualnost. Je ogledalo našega notranjega počutja. Njena prvobitna funkcija je zaščita telesa pred zunanjimi vplivi. Kadar se dobro počutim v svoji koži, pomeni, da se počutim zavarovan, zaščiten. V psihološkem smislu pomeni, da si upam biti to, kar sem v resnici. Na predavanju bomo spregovorili o pojmih, kot so pozitivna samopodoba, zdrava samozavest in samospoštovanje. Predavanje organizira društvo UP, sofinancirata pa MOL – Urad za preprečevanje zasvojenosti in FIHO.
še novic