Pozor(!)ni za okolje

Pozor(!)ni za okolje

Špehšpilja, 11. oktober 2016 ― Boštjan Gorenc – Pižama se je v šolskem letu 2016/2017 pridružil okoljevarstveni kampanji za mlade Pozor(!)ni za okolje. Na svoj značilno zabaven, komičen in poučen način nagovarja dijake EKOninje in vse druge sodelujoče, ter pomaga pri osveščanju o pomembnosti zmanjševanja ogljičnega odtisa. Pižama o svoji novi vlogi pravi takole: »Težnja k ekološkemu delovanju in vedenju je temeljna nujnost današnje družbe. In mladi imajo ideje, kako uresničevati zelene rešitve, zato je izvrstno, da se jih spodbuja k razmišljanju o tem, medtem ko se jih hkrati na zabaven način opozarja o okoljskih težavah. Torej, da nam CO2 vsem skupaj ne vzame sape.« Pižama ne postaja le glas kampanje, pač pa aktivnosti sodelujočih šol in EKOninj tudi budno spremlja. Vsak mesec se dijakom prek EKOfrekvenc, oddaj na šolskih radiih, oglaša z novicami o kampanji in ozavešča o različnih načinih zniževanja ogljičnega odtisa. Tako EKOninjam pomaga, da v svoje aktivnosti privabijo čim večje število sošolk in sošolcev. Njegovim video in avdio pobudam lahko sledite na Facebook strani Pozor(!)ni za okolje ali spletnem mestu Pozor(!)ni za okolje.   O kampanji Pozor(!)ni za okolje Kampanja Pozor(!)za okolje, katere pobudnik je družba Goodyear Dunlop Sava Tires, prerašča v vseslovensko okoljevarstveno gibanje. V šestem letu združuje več kot 16.000 dijakov iz 33 slovenskih srednjih šol in 30 raznolikih partnerjev v skupnih prizadevanjih za zmanjševanje ogljičnega odtisa. Kampanjo med drugim podpirata tudi Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Podrobnosti o tem okoljskem projektu lahko preberete na spletnem mestu kampanje Pozor(!)ni za okolje ali na Facebook strani.
MAJSKE PREDSTAVITVE KLASIKOV

MAJSKE PREDSTAVITVE KLASIKOV

Špehšpilja, 3. maj 2016 ― Ljubo občestvo, kot nemara veste, sem februarja pri Cankarjevi založbi izdal lične varžetne bukvice sLOLvenski klasiki 1, ki še vedno pridno letijo s polic v roke željnih bralcev. V mesecu, ki se ga po šegah zimzelenčkov sicer naj ne bi čakalo, pa je vseeno prispel, bom eno največjih knjižnih uspešnic leta 2016 še malo predstavljal naokoli. Zatorej lepo povabljeni, da se mi na enem od srečanj pridružite. - Pižama foto Prijatelj 10. maj ob 19.00 - Mestna knjižnica Kranjhttp://www.mkk.si/2016/05/10/neklasicni-slolvenski-klasiki/ 11. maj ob 19.30 - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner, Letni vrt MKC pri Rdeči ostrigi, Škofja Lokahttp://www.inmemoriam.si/ 13. maj ob 21.00 - 5ki v 10ki, Desetka, LjubljanaTole ne bo polnokrvna predstavitev, bom pa na tematskem stand-up večeru, posvečenem literaturi, zajemal tudi iz zapiskov še neobjavljenih predelav. 18. maj ob 19.00 - Knjižnica Šmarje pri Jelšah 19. maj ob 20.00 - 50 odtenkov njive, SiTi teater, LjubljanaNi predstavitev knjige, ampak vseeno lepo povabljeni. Zadnjič pred poletjem v Ljubljani. 26. maj ob 19.00 - pri Lukatelu, Volče (pri Tolminu) 1. junij ob 17.00 - Nova GoricaTrije jezdeci knjigokalipse znova v sedlu: Sašo Dolenc in Pižama z Anžetom Tomićem o knjigah sLOLvenski klasiki 1 in Od genov do zvezd.

INTERVJU: 24UR.COM

Špehšpilja, 14. marec 2016 ― Pižama se je o knjigi ter takšnih in drugačnih žarih pogovarjal za portal 24ur. KLIK za članek. “Izbire mojstrov besed in njihovih del se je lotil s preučevanjem beril za gimnazije, gradiv za slovenščino na maturi, Pregleda slovenskega slovstva od dr. Janka Kosa in Leksikona slovenskih literarnih junakov. “Nato sem brskal po spominu in gruntal, katere stvari, ki smo jih v šoli brali, so se nam vtisnile v spomin. Če hočeš, da parodija deluje, morajo namreč ljudje poznati izvirnik. Pri nekaterih mi je uspelo, nekatera pa so ostala na pisalni mizi. Pri slednjih sem približno vedel, kaj bi, a ni šlo tako, kot sem hotel. Zato sem si rekel, da bom raje počakal, da se dokončno omedijo,” nam je povedal Pižama.”

RECENZIJA: POGLEDI

Špehšpilja, 9. marec 2016 ― V predzadnji številki Pogledov vselej se je Agata Tomažič zagrizla v sLOLvenske klasike 1. Avtor zardeva in vneto prikimava zapisanemu. KLIK za branje. “In potem, ko že misliš, da se boš končno lahko počasi evakuiral iz sveta tiskanih medijev in nehal pisati reči, ki jih nihče ne bere, te doleti še zadnji udarec: zapis o knjigi, ki so jo – ali jo še bodo – prebrali vsi, ti pa o njej ne moreš napisati ničesar bolj duhovitega, česar se ni spomnil že avtor sam. Da, pisanje o sLOLvenskih klasikih izpod peresa Boštjana Gorenca - Pižame je veliko bolj nehvaležno in naporno delo, kot je njih branje. Pa vseeno poskusimo ...”

PREDSTAVITEV KLASIKOV V KOPRU

Špehšpilja, 7. marec 2016 ― V četrtek, 3. marca, sta se Sašo in Boštjan skupaj z voditeljem Anžetom ustavila v Kopru na prvi etapi predstavitev knjig sLOLvenski klasiki 1 in Od genov do zvezd. V prijetnem vzdušju Doma knjige so se pred več kot petdeset ljudmi pomenkovali o knjigah, dušah črvov in  iskanju svobodnega sonca. Za povzetek dogajanja so poskrbeli v Primorskih novicah. Naslednja etapa predstavitve bo ta četrtek, 10. 3., v Mestni knjigarni Celje, naslednji dve pa 24. 3. v mariborski Mestni knjigarni in 6. 4. v ljubljanskem Konzorciju.

KLEPET - RADIO 1

Špehšpilja, 22. februar 2016 ― V nedeljo zjutraj je bil Pižama prvi soimenjaški gost Boštjana Romiha v oddaji Zajtrk z zvezdami. Lahkotno kramljanje o knjigi, književnosti in Narcisovih štilih. KLIK za posluh.

INTERVJU - PRIMORSKE NOVICE

Špehšpilja, 19. februar 2016 ― Jaša Lorenčič je iz Maribora prikolovratil do Ljubljane, da bi se tam pogovoril z Boštjanom s Trojan in objavil intervju v Primorskih novicah. Nepremagljivo vseslovenski članek. KLIK za branje. “Ko sva že pri teh likih. V vašem epopejnem Krstu pri Savici je Bogomila ... Kako naj se izrazim ... Milo rečeno, prasica?“Saj je v izvirniku tudi! Tip prevzame vero, da bi bil z njo, šele nato ugotovi, da ne more ‘biti’ z njo. Ne samo to, niti roke ne sme nase položiti, ‘če veš, kaj mislim’. Ene teorije Krsta razlagajo, da se je Prešeren želel prilizniti kleru s tem tekstom, ker si je Črtomir premislil, šel od malikov med kristjane, zgolj zaradi ženske. In v tem kontekstu je takšna škoda, da naj bi bil Prešernov osnutek prvega slovenskega romana zažgan. Ampak ko sva že pri Prešernu: on si ne bi nikoli na facebooku naštimal, da je v razmerju z Ano Jelovšek.””

INTERVJU: GORENJSKI GLAS

Špehšpilja, 17. februar 2016 ― Igor Kavčič se pomenkuje s Pižamo in na koncu reže material, da lahko stlači povedano na tri strani. KLIK   “Ni Ivana Tavčarja. Na tem mestu se lahko opravičite bralcem iz Poljanske doline, kjer je veliko naših naročnikov …»Saj je tudi Tavčar prisoten. S plavalno šolo Agate Schwarzkobler, pri Zbranih delih Janeza Jalna pa boste našli referenco na Cvetje v jeseni. Mogoče bom v naslednjem delu za osnovno zgodbo uporabil Cvetje v jeseni, recimo kot oglas za hipster brivnico – pobrijte se, sam žvav ma dlako po cev glav. Ali pa bo to oglas za kakšen tečaj reanimacije, pri srčni kapi.«”

ČLANEK: KNJIŽEVNI LISTI (DELO)

Špehšpilja, 16. februar 2016 ― V Delovih Književnih listih je Igor Bratož po branju in klepetu z Boštjanom strnil svoje misli o sLOLvenskih klasikih 1.   KLIK za branje. EKSTRA: skorajda budoar fotka ob članku. “Presenečenj je v Gorenčevi knjigi veliko, smeha je polna skleda, njegov Povodni mož na omrežju oznani, da je v razmerju z Uršika Zala, Župančičevo pismo, ki pride iz daljne dežele, iz tujega kraja, je seveda belo pismo, črn font, napisal ga ni nihče drug kot sin trgovca kakava in kralja v zamorju, urednikovo elektronsko sporočilo, ki ga dobi Miško Kranjec, predlaga zamenjavo güčanja z grčanjem, inšpektorica Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je, kot izvemo, za Pekarno Mišmaš zaradi vrste kršitev odredila takojšnje zaprtje, vprašati se je mogoče, ali je bil Anton Bonaventura Jeglič mož, ki je pred nosom liberala Cankarja pokupil vse vinjete?, prav tako se je mogoče zamisliti ob tem, da Google za kaplana Martina Čedermaca predlaga Ste mogoče mislili: Martin Krpan Čedermac?”
POROČILA S TISKOVKE DOLENC IN GORENC

POROČILA S TISKOVKE DOLENC IN GORENC

Špehšpilja, 12. februar 2016 ― V četrtek 11. 2. sta na tiskovni konferenci Cankarjeve založbe v Konzorciju v družbi urednice Ane Ugrinović svoji novi knjigi predstavila Sašo Dolenc in Boštjan Gorenc - Pižama. Sašo je spisal super zabavno knjigo o znanosti Od genov do zvezd, ki jo morate prebrati. Pod nujno.  Boštjan, Ana in Sašo.  Poročila s tiskovke si lahko preberete na MMC-ju, Primorskih novicah, govori.se in najbrž še kje. Na MMC najdete tudi televizijski prispevek. Sašo in Pižama bosta marca svoji knjigi predstavila v Kopru, Celju in Mariboru. Datume izveste pravočasno.
INTERVJU: BUKLA

INTERVJU: BUKLA

Špehšpilja, 11. februar 2016 ― Pižama si je s sLOLvenskimi klasiki 1 prislužil osrednji intervju v Bukli 118-119, za povrh pa še naslovnico.  KLIK za branje. foto Borut Krajnc “Bukla: V knjigi je urednik Alme Karlin pokroviteljski šovinist, tudi Miško Kranjec nima ravno sreče s svojim urednikom. Kakšno je bilo vaše sodelovanje z urednico?Gorenc: Odlično! Ana je hitro doumela, v katero smer hočem stvar peljati, in mi je potem večkrat namignila, kaj bi se še dalo razviti iz določenih idej. Vrba je bila, denimo, v prvi različici samo konceptualna šala. Želel sem združiti izvirno Prešernovo pesem in Feovo priredbo, genialno zadevo, zapisano v nemščini, iz časov, ko sta sodelovala z Brecljem. Zanimalo me je, kako bi Vrba zvenela z Googlovim prevajalnikom. V osmih različnih jezikih sem jo prevajal naprej in nazaj, dokler se je dalo, potem pa sem končno obliko prevedel nazaj v slovenščino. Ana mi je rekla, da je ideja sicer dobra, ampak naj besedilo poenostavim. In potem sem ga nadgradil v ministrsko parodijo. Znala je potegniti iz mene še tisto dodatno razsežnost. Sam se že ustaviš in misliš, to je to, potem pa druge oči vidijo več.”

RECENZIJA: KON-TEKSTI

Špehšpilja, 10. februar 2016 ― Tomaž Bešter je za svoj literarni blog Kon-teksti strnil misli o sLOLvenskih klasikih 1. KLIK za branje. “Največja vrednost sLOLvenskih klasikov se mi zdi v tem, kako obračuna s tisto zgoraj postavljeno tezo naše folklore, da je odnos do slovenskih klasikov treba negovati na način neke nujnosti, ki prebiva nad ugodjem posameznika in zato deluje kot diskurz, ki mu ni mar za branost. Pižama je slovenske klasike povlekel v cono ugodja in s približevanjem v sodobno okolje pokazal, da mu je za branost še kako mar. Ob tem pa prav ničesar odvzel nujnosti tega, da se moramo s klasiki ukvarjati, jih brati, interpretirati in jim vdihovati življenje vedno znova. V tem primeru zabeljeno z obilico smeha. Pižama je napisal super knjigo. #sampovem”
še novic