Radio Študent, 9. december 2016 ― V sklopu Downtown Recordings iz Novega Mesta so 24. novembra izdali že 13. kompilacijo elektronsko obarvane podtalne muzike z naslovom Ekstramistične skupine. Trance is awareness!   <a data-cke-saved-href="http://oziris.bandcamp.com/album/ekstramisti-ne-skupine" href="http://oziris.bandcamp.com/album/ekstramisti-ne-skupine">Ekstramistične skupine by oziris</a>   Za dodatno razširjanje obzorja o izvajalcih na kompilaciji sledite spodnjim povezavam: 

Radio Študent, 9. december 2016 ― Klub Gromka, 8. 12. 2016   Drugi adventni četrtek je bil v Gromki tokrat zaznamovan s prihodom velikega imena njujorške Downtown scene. Andrea Centazzo, italijansko-ameriški skladatelj, tolkalec in multimedijski umetnik je gostoval na zadnjem letošnjem koncertu v sklopu cikla Metabonma, s seboj pa je pripeljal obsežno zbirko tolkal, od gongov in raznovrstnih činel do uglašenih bobnov in elektronskih sprožilcev. Ob vstopu v Gromko je pogled na oder razkril zajetno strukturo, premišljeno postavljeno in ovešeno s številnimi zvočili, ki so klicala po tem, da jih nekdo dobro pretepe. Postavljeni sedeži so nakazali, da se obeta bolj umirjen večer, število ljudi v publiki pa se je še ob 21-ih, ko je Centazzo točno stopil na oder, gibalo v dokaj žalostnih enomestnih številkah. Tekom koncerta je vsaka kompozicija s komentarjem umetnika najprej dobila krajšo kontekstualno umestitev in tako smo bili tudi na začetku deležni uvoda, v katerem smo izvedeli, da je Gromka žal premajhen prostor, da bi omogočil celotno multimedijsko izkušnjo, ki jo sicer Centazzo izvaja na živih nastopih. Včerajšnji "gromki" performans je bil tako zgolj zvočne narave, kar pa nikakor ni zmanjšalo kinematičnosti. Andrea Centazzo velik del kreativne energije usmeri v glasbeno opremljanje filmov in videov, kar je v njegovih kompozicijah nedvomno slišno. Koncert je v tej maniri otvoril s kompozicijo iz multimedijskega projekta Einstein’s Cosmic Messengers, ki je navdih našla v teoriji relativnosti ter bolj specifično v detektorju gravitacijskih valov LIGO, ki je pred letom dni omogočil eksperimentalno potrditev obstoja gravitacijskih valov. Kozmičnosti v delu ni manjkalo, saj so reverbani gongi, posnete melodije zvončkov ter mehki synth padi prepričljivo predajali vzneseno kozmopolitskost, ki se je v kolektivno zavest usidrala že v 80-ih.  V nadaljevanju je sledil nekakšen zgodovinski presek Centazzovega opusa, saj je izvedel dela, ki so nastala med 80-imi leti in današnjim dnem. Četudi

Radio Študent, 9. december 2016 ― Kino Šiška, 7. 12. 2016   Metalci so bili letos očitno ravno prav poredni, da je parkelj v začetku decembra vsem podelil čudovita darila v obliki še zadnjih koncertov v letu 2016. Do konca nas tako od tujih imen čakajo še Saxon in Pro-Pain ter še kar nekaj koncertov domačih zasedb. A že dan po miklavžu je metalce parkelj obdaril s prav posebnim koncertom, ki se je zgodil v Kinu Šiška. Govorimo seveda o trojni dozi zla, kot so ju utelesili trenutno izjemno popularni avstrijski death black metalci Belphegor, vedno popularni samooklicani "okultno mitološki metalci" Absu ter legendarni očetje death metala Possessed. Ti se podijo po Evropi in širijo evangelij rogatega gospodarja, pri tem pa jim pomagata še predskupini Cold Raven ter From Hell. Preden pa se poglobimo v dogajanje, začnimo s podatkom, da bi koncert skorajda odpadel. Imenujte to božja intervencija ali uresničitev molitev kakšnih bogaboječih krščanskih ovčic, a bendom je na poti v Ljubljano zagodla počena guma. Celotna sanacija je trajala dobrih šest ur, tako da se je začetek dogodka zamaknil za dobro uro in pol. Namesto ob pol sedmih, je koncert štartal ob pol devetih, kar ne bi bilo nič moteče, če ne bi začetka pokvarili predskupini. Tako Cold Raven kot From Hell igrajo porazno glasbo, polno najbolj neizvirnih in recikliranih riffov, nekarizmatičnih vokalnih linij, tudi samo povezovanje programa je bilo na psu. Mogoče je Cold Raven reševala vsaj odrska ureditev, a tudi narobe obrnjeni križi in sveče ne morejo skriti dejstva, da igraš zanič glasbo. Vitriolni zapis ni nekakšna gonja proti manjšim bendom, kajti pisec te recenzije vztraja, da prav na malih bendih stoji prihodnost, a ne na takih. In to spet ne bi bilo tako moteče, če zaradi teh dveh bendov ne bi izgubili eno uro življenja, zaradi katere bi na koncu lahko gledali Absu več kot 35 minut. Namreč, pet bendov je ob vseh organizacijskih ureditvah težko spraviti v kalup petih ur in zato žrtvovanje špila neznanih mogoče ne bi bilo tako