Novice

literatura

V kinu nič posebnega

V kinu nič posebnega

Radio Študent, 15. oktober 2017 ― Knjiga L'homme ordinaire du cinéma – ali v danes obravnavani angleški inačici, The Ordinary Man of Cinema – naj bi bila v frankofonskih študijah filma že dolgo svojevrstna klasika, standardni del kurikuluma, vendar svoj prevod v angleščino je – slabih štirideset let po izidu izvirnika – monografija dočakala šele pozno lani, in še to pri založbi, ki se filmske t
Ozka pot človečnosti

Ozka pot človečnosti

Airbeletrina, 13. oktober 2017 ― Ozka pot globoko do severa je četrti v slovenščino preveden Flanaganov roman, za katerega je prejel tudi nagrado Man Booker. Fabula ga je gostila leta 2010. Za samo fiktivnostjo romana stoji dejanska zgodba: Flanaganov oče je bil namreč eden od ujetnikov, ki so za Japonce med drugo svetovno vojno gradili železnico v Burmi (njemu je roman tudi posvečen). In ravno okoli teh dogodkov se odvija jedro romana.
Do prvega diha

Do prvega diha

LUD Literatura, 13. oktober 2017 ― Kreta. Tokrat je bilo neizbežno, krvavo potrebno. Pred nekaj meseci mi je telo dobesedno odpovedalo. Pojasnil je več, predvsem pa gre za seštevek več faktorjev. Ko se zgodi takšen izpad funkcij, ti ne preostane drugega, kot da miruješ. Vse postane napor. Že nekaj stopnic ti popolnoma vzame sapo. Moti te vse, ptičje žvrgolenje se spremeni v nekaj, kar je podobno nevzdržnemu piskanju neposredno v uho. Vse je potencirano, prenabito, prenapeto.
Tajkunovo domotožje

Tajkunovo domotožje

LUD Literatura, 12. oktober 2017 ― Bahamski dokument je tako nekakšno nadaljevanje Odvetnika; za oba je značilno, da je v ozadju spletke avtoriteta, ki si jemlje pravico poseganja v karkoli. Ne glede na želje okolice, takšen gospodar upravlja z usodami vseh in obenem, po istem ključu, tudi z najbližjimi.
Mir, najpomembnejša vrednota in ključna sestavina dediščine ob Soči

Mir, najpomembnejša vrednota in ključna sestavina dediščine ob Soči

ZRCalnik, 12. oktober 2017 ― »Narava dediščine je dvoumna, kakor so tudi same vojne, in zato izzove različna čustva in številne razlage. Mar je možno, da se iz popolnega uničenja človeških teles in duš, pokrajine in okolja rodi kaj pozitivnega in spodbudnega? Smo sposobni najti sledi človečnosti v najbolj nečloveških vojnih razmerah?« se sprašujejo organizatorji mednarodne konference o Dediščini prve… Več Mir, najpomembnejša vrednota in ključna sestavina dediščine ob Soči
Mandljevi Katalonci

Mandljevi Katalonci

LUD Literatura, 12. oktober 2017 ― Doma imamo tri vrste kokošk. Ene so črne z modrikastim perjem, nekakšne supernesnice, ki pa so zaradi neskončnih človeških posegov (selekcije) zelo šibke in so nam zvečine vse poginile. Druge, rjave, so močnejše, manj so zmanipulirane, bolj trdožive, lepe. No, tretja sorta naših kokoši pa je miniaturna, pritlikava pasma, ki se ji reče mandljev cvet. Gre za avtohtono katalonsko pasmo. Te so samosvoje in celo znajo leteti. Preti jim izumrtje.
Kdor ne išče, ta je najden

Kdor ne išče, ta je najden

Airbeletrina, 12. oktober 2017 ― Kar nekaj časa svoje zveze sva živela narazen. Jaz v Ljubljani (in večino časa s pripravljenimi potovalkami, zdoma, po raznovrstnih lutkovnih in stripovskih festivalih, umetniških rezidencah, s prenosnikom na rami, v leteči maniri svobodnega poklica), Deyan pa v Berlinu (z daljšimi postanki v Madridu in Barceloni). Enkrat me je obiskal on, drugič jaz njega, tretjič sva šla skupaj na mojo “službeno pot”, četrtič na njegovo. Seveda sva razmišljala o “skupnem gospodinjstvu”, nekega dne, ko opravim še tole, ah, pa zaradi tegale bi tudi moralo še nekaj časa tako ostati ... dokler iz dveh ni nastal tretji in je za življenje v skupnem gnezdu zmanjkalo izgovorov. Najprej smo se naselili v Berlinu, zaradi Deyanovega dela. Berlin sem poznala in ga čutila kot izumetničeno in prenapeto mesto v smislu “jaz sem še bolj ustvarjalen kot ti in moja ideja je še bolj posebna od tvoje”. Nemški temperament in severna klima t
Do zadnje strani: Intimno je družbeno

Do zadnje strani: Intimno je družbeno

Dnevnik, 12. oktober 2017 ― Fenomen dramatičarke in performerke Simone Semenič nazorno pove, kaj pomeni, ko slovenska umetnica preide iz »obstranske« v »mainstream« avtorico. Ne pomeni ničesar. Predvsem ničesar ne obljublja. Natančneje, po nekaj letih rednega uprizarjanja...
še novic