Airbeletrina, 12. april 2018 ― Lani sem po spletu naključij odkrila Instagram. Pozno, seveda, pogosto sem zadnja na zabavi. Dolgo časa sem ga doživljala kot pač še enega v nizu odvodov civilizacijskega narcisizma, kar seveda tudi je, a sem ga, ko mi ga je prijatelj razkazal, hitro posvojila kot učno orodje v zadevah vizualne kulture. Da sem lahko ustvarila spodobno galerijo, sem od ljudi, ki jim v estetskem smislu zaupam, pokradla celo vrsto uporabnikov in se, ko sem imela čas, posvetila izkopavanju še neodkritih talentov.