Kamra.si, 31. januar ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vabi na ogled razstave Pisanje in branje v Petovioni, ki bo na voljo od 15. januarja do 28. februarja 2025 v ormoški knjižnici. Pisava je ena od temeljnih prvin civilizacije. Razvila se je kot pripomoček za beleženje gospodarskih podatkov, a hitro postala nepogrešljiva tudi pri zapisovanju religioznih, političnih, zgodovinskih in kulturnih vsebin. Rimljani so pisavo oblikovali pod vplivom Grkov in Etruščanov. Osnovno znanje pisanja in branja je imel precejšen del prebivalstva – predvsem v mestnih središčih. Rimljani so pisali na različne načine. Grafiti so se lahko pojavili na vsaki primerni podlagi – na keramiki, kovini, steni, ki se jo je dalo raziti z ostrim predmetom. Krajše spise, zapiske in korespondenco so zapisovali na z voskom prevlečene lesene tablice, kjer je bilo besedilo mogoče enostavno izbrisati in jih ponovno uporabiti. S peresom (calamus) in črnilom so pisali na papirus in pergament, včasih tudi na les, slonovino ali drugo podlago. Papirus, narejen iz istoimenske rastline, so uporabljali v obliki zvitkov (rotulus ali volumen), kar je tudi tipična oblika antične knjige. Najpogostejša oblika zapisov je povezana s sporočanjem lastništva ali avtorstva. Imena lastnikov najdemo vtolčena na številnih predmetih npr. na posodju ali vojaški opremi. Mojstri so svoje izdelke opremili s svojim imenom običajno v obliki pečata. S pečati so zapečatili tudi osebna pisma, uradne dokumente in pogodbe. Rimska država je razvila osupljiv administrativni aparat, ki je natančno predpisoval in dokumentiral gospodarsko in politično življenje. Računi, pogodbe, diplome, odloki in zakoni so se hranili v zasebnih ali javnih arhivih, najpomembnejši pa so bili zapisani v kamnu ali kovini. Vrhunec pismenosti predstavljajo literarna dela. Ta so bila hkrati temelj izobrazbe in vir razvedrila in so jih gotovo poznali v Petovioni. Na razstavi Pisanje in branje v Petovioni, ki je v Knjižnici Ormož na ogled od 15. januarja do začetka marca 2026, si lah

Kamra.si, 29. januar ― Drage pustne maske! Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vas na pustni soboti, 7. in 14. februarja 2026, vabi na muzejsko pustno dogajanje za družine. Ob 10., 11., 12., 13., 14. in 15. uri se bomo družili s Ptujčanko Nastjo Glušič in njenimi prijatelji, ki nam bodo prebrali Nastjino pustno slikanico Kaj bo Fran za pusta hrusta.  Ustvarjalka Urška Kmetec, ki deluje pod imenom Lepo bo, bo predstavila svoje papirnate pustne rože, s katerimi smo okrasili muzejsko razstavo tradicionalnih pustnih mask. Sestavljali pa bomo tudi unikatne lesene sestavljanke s pustnimi liki ter pobarvali papirnato prstno lutko v obliki kurenta. Dogajanje je primerno za družine z mlajšimi otroki in je brezplačno.

Kamra.si, 29. januar ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vas v nedeljo, 8. februarja 2026 vabi, da praznični dan preživite z njimi. Ptujski grad 10.00–18.00: prost vstop v muzejske zbirke in delavnica za družine 11.00: javno vodstvo po razstavi Kamen, most med svetovi  15.00: javno vodstvo po razstavi Neumorni risar France Mihelič Miheličeva galerija na Ptuju 12.00–18.00: prost vstop na razstavo Boris Žohar: Planet mask  Grajska pristava Ormož 9.00–15. 00: prost vstop v muzejske zbirke 10.00: odprtje likovne razstave Spomin Slovenije: Slovenska nacionalna lista – UNESCO Spomin sveta in fotografsko predavanje Kultura 2025 v objektivu Cirila Ambroža

Kamra.si, 26. januar ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vas v četrtek, 5. februarja 2026, ob 18. uri  vabi v Miheličevo galerijo na odprtje razstave Borisa Žoharja Planet mask.  Slikarju Borisu Žoharju lik kurenta ter njegovo starodavno in skrivnostno poslanstvo v svetu kulture maskiranja že od nekdaj pomenita neizčrpen motiv in umetniški navdih za likovno ustvarjanje. Na ogled bo najnovejši slikarski opus na temo kurenta in njemu podobnih pustnih mask iz Slovenije in Evrope, ki je nastal leta 2025 in bo premierno razstavljen v Miheličevi galeriji. Umetnika in njegovo delo bo predstavil etnolog dr. Aleš Gačnik. Razstava bo na ogled do 5. aprila 2026.