"Brez krompirja ni kosila" - natečaj za najboljši stari kuharski recept

Kamra.si, 17. maj ― Kuharski recepti naših mam, babic in prababic so velikokrat družinski zakladi. Spominjajo nas na naše prednike, na svojevrsten način ohranjajo vez z njimi, nam pripovedujejo o nekdanjih kulinaričnih navadah in nam dajejo prijeten občutek, da smo del tradicije, ki jo je potrebno negovati. V Mariborski knjižnici se pridružujemo dejavnostim ob Dnevih evropske kulturne dediščine ter Tednu kulturne dediščine, ki bodo potekali pod skupnim naslovom Dober tek! Vabimo vas, da svoje družinske recepte delite z nami in sodelujete na natečaju za najboljši stari kuharski recept. Recepte bomo preizkusili v sodelovanju z Urško Šobak, raziskovalko lokalnega gastronomskega izročila in sonaravnega načina življenja ter pridelave hrane, in izbrali tri najboljše, ki jih bomo tudi nagradili.  Vse o pogojih sodelovanja izveste iz priloženega vabila. Lepo vabljeni, da družinsko kulinarično dediščino delite z nami!

15. maja 1950 je v Ljubljani umrl Ciril Štukelj, slovenski politik, časnikar in prevajalec

Kamra.si, 15. maj ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. maja 1950 je v Ljubljani umrl Ciril Štukelj, slovenski politik, časnikar in prevajalec. Rodil se je 23. marca 1903 v Motniku.  Rojen je bil kot šesti otrok v družini usnjarja Andreja Štuklja in Neže roj. Pibernik. Po osnovni šoli se je uspel vpisati na Zavod svetega Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani. Šestnajstletni dijak gimnazije je leta 1919 v socialistični reviji Naprej objavil članek Dijaštvo in verouk, z njim je sprožil ostre polemike v javnosti, zato je moral zapustiti Škofijsko gimnazijo. Socialistične ideje so mu bile privlačne zato je politično že zgodaj aktivno stopil v socialistični politični tabor. Kasneje je bil vse bliže komunistom, s katerimi pa se je po osebni slabi izkušnji obiska Sovjetske zveze zopet razšel. Jeseni leta 1921 se je vpisal na pravno fakulteto, študija ni končal ker je po tretjem letniku v študijskem leru 1923/1924 prenehal študirati. Postal je zelo aktiven v mladinskem komunističnem gibanju. Leta 1926 se je zaposlil pri Delavski zbornici, kjer je postal vodja Delavske knjižnice. Močno si je prizadeval za izboljšanje splošne izobrazbe delavstva v Sloveniji. Svojo prosvetno dejavnost je neločljivo povezoval s svojim delom v zvezo kulturnih društev Svoboda. V času njegovega predsedovanja je uspel ustanoviti Cankarjevo družbo. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ciril_%C5%A0tukelj

Predavanje in razstava o dr. Avguštinu Stegenšku

Kamra.si, 14. maj ― Univerza za tretje življenjsko obdobje pri Osrednji knjižnici Celje vabi v ponedeljek, 17. maja 2021, ob 17.30, da prisluhnte spletnemu predavanju https://www.youtube.com/watch?v=dWdMsohx_2E o začetniku umetnostne zgodovine na slovenskem dr. Avguštinu Stegenšku s tremi gosti. Upokojeni celjski škof in častni meščan Celja, msgr. dr. Stanislav Lipovšek, bo dr. Stegenška predstavil z vidika njegove duhovniške službe, v osrednjem predavanju z rodosolovnimi poudarki pa bo spregovorila gospa Vlasta Knapič, roj. Stegenšek. Na koncu nas bo po razstavi, ki je  do 15. junija na ogled v II. nadstropju knjižnice , "virtualno" popeljal njen avtor, gospod Tomaž Majcen iz Muzeja Laško.

Obvestilo uporabnikom arhivske čitalnice

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 14. maj ― Obveščamo vas, da je Vlada Republike Slovenije na 74. redni seji 12. 5. 2021 sprejela Odlok o spremembah Odloka o začasni omejitvi ponujanja kulturnih storitev končnim uporabnikom v Republiki Sloveniji, ki spreminjajo začasni ukrep ponujanja storitev arhivov v zaprtih prostorih. Čitalnica Zgodovinskega arhiva Celje je odprta v običajnem delovnem času, vsak delovnik od 8:00 do […] The post Obvestilo uporabnikom arhivske čitalnice first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.

13. maja 1917 se je v Zadru rodil Karel Bačer, bibliotekar, leksikograf, literarni zgodovinar in šolnik

Kamra.si, 13. maj ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. maja 1917 se je v Zadru rodil Karel Bačer, bibliotekar, leksikograf, literarni zgodovinar in šolnik. Umrl je 5. avgusta 2008 v Šmarjeti. Njegov oče Viktor iz je bil doma iz danes zamejskega Zagraja, mati Štefanija Pelikan pa iz Mirna pri Gorici. Bil je mož dolgoletne novinarke Dolenjskega lista Rie Bačer. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in maturiral leta 1935. Leta 1940 je diplomiral iz slavistike na Univerzi v Ljubljani. Kot profesor je služboval na klasični gimnaziji v Ljubljani, na gimnaziji, učiteljišču in osnovni šoli v Novem mestu, bil od leta 1964 do leta 1970 svetovalec Zavoda za prosvetno pedagoško službo v Novem mestu, nato pa od 1. novembra 1970 do upokojitve 30. avgusta 1984 bibliotekarski svetovalec – bibliograf v takrat imenovani Študijski knjižnici Mirana Jarca. Objavljal je članke literarnozgodovinske in etnografske vsebine v Sodobnosti, Jutru, Razgledih, Slovenskemu etnografu, Domu in svetu, Dolenjskem listu, Tržaških razgledih, v knjigi Iz dolenjske preteklosti (1991) idr. Njegovi pomembnejši članki so: Mladost S. Gregorčiča (1944), Še neobjavljene Gregorčičeve prigodnice (1944), Iz pisem Stanka Vuka (1950), Novomeške razmere pred sto leti (1954), Dolenjski ljudski pesnik in godec Iv. Rupnik-Može (1956), Kako so pred 80 leti uvajali novo mero in vago (1954), Ob 10-letnici smrti zaslužnega trdinoslovca dr. Al. Turka (1954). V Študijski knjižnici Mirana jarca je vodil oddelek domoznanske bibliografije Dolenjske. Na njegovo pobudo se je leta 1978 začela izdelovati tudi selektivna splošna bibliografija aktualnih člankov na kratko BAČ. Ta katalog se je opustil šele z avtomatizacijo knjižnice leta 1992. Zasnoval je še en informacijski vir: Alfabetarij dolenjskih krajev in naselij, ki obsega 1964 listkov, v njem so upoštevana tudi imena krajev med 2. svetovno vojno. Njegov inovativen prispevek je, da je začel sestavljati Register javnih delavcev Dolenjske, ki je v času pred informatizacijo pom

Muzejska delavnica na Ptuju

Kamra.si, 12. maj ― Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož se v soboto, 15. maja 2021, na Mednarodni dan družin, pridružuje akciji Zveze prijateljev mladine Slovenije ZA DRUŽINE BREZPLAČNO. Na ta dan velja za družine prost vstop* v muzejske zbirke v Ptujskem gradu, pripravili pa so tudi naslednje brezplačne dejavnosti: Med 10. 00 in 18.00 - Uganke neugnanke V sobanah Ptujskega gradu so se skrile uganke neugnanke, ki čakajo, da jih rešite!- Zmaj, ki je videl svetnika Poiščite umetnine, na katerih so upodobljeni zmaji!**- Skrinja, stol, omara Odkrijte najlepše in najbolj zanimive kose starega grajskega pohištva!**  Med 10.00 in 13.00 - Ropotuljica, kreativna delavnica za družine- Ogled največje zbirke historičnih glasbil na Slovenskem in izdelovanje preprostega zvočila  * Prost vstop velja za družine (dva odrasla in otroci)** Za dejavnosti Zmaj, ki je videl svetnika ter Skrinja, stol, omara potrebujete muzejske kartončke, ki so na voljo na muzejski blagajni. Pri izvajanju dejavnosti upoštevamo priporočila NIJZ (razkuževanje, maske, razdalja).  

Izobraževanje kot priprava na preizkus (26. 5. 2021)

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 12. maj ― Na podlagi 39. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Ur. l. RS, 30/2006, 51/2014) in v skladu s 3. členom Pravilnika o strokovni usposobljenosti za delo z dokumentarnim gradivom (Ur. l. RS, 66/2016) bomo v  Zgodovinskem arhivu Celje v sredo, 26. maja 2021, izvedli strokovno usposabljanje uslužbencev javnopravnih oseb, ki delajo […] The post Izobraževanje kot priprava na preizkus (26. 5. 2021) first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.

12. maja 1957 je v Celju umrl dr. Juro Hrašovec, politik, pravnik in celjski župan

Kamra.si, 12. maj ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. maja 1957 je v Celju umrl dr. Juro Hrašovec, politik, pravnik in celjski župan. Rodil se je 6. julija 1858 v Sisku.  Dr. Juro Hrašovec pomeni eno najbolj karizmatičnih osebnosti celjske splošne in zlasti politične zgodovine. Rojen je bil v Sisku, gimnazijo je obiskoval v Celovcu in Salzburgu, pravo študiral v Gradcu in doktoriral leta 1879. Že kot dijak je postal narodno zaveden, kasneje pa se je profiliral v sodelovanju z najbolj znanimi slovensko usmerjenimi osebnostmi tistega časa: Josipom Sernecem, Mihaelom Vošnjakom, Josipom Žičkarjem, Ivanom Dečkom itd.

12. maja 1872 (Biserjane pri Vidmu ob Ščavnici - zdaj Sveti Jurij ob Ščavnici) se je rodil Anton Korošec, slovenski politik in teolog

Kamra.si, 12. maj ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. maja 1872 (Biserjane pri Vidmu ob Ščavnici - zdaj Sveti Jurij ob Ščavnici) se je rodil Anton Korošec, slovenski politik in teolog. Umrl je 14. decembra 1940 v Beogradu. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju. Na Ptuju se je vpisal v nižjo gimnazijo, nato na višjo v Mariboru, kjer je nadaljeval študij teologije. Od gimnazijskih let je objavljal svoje prispevke v Slovenskem gospodarju in Slovencu. Urejal je list Lipica (1892-1896). V mašnika je bil posvečen 25. julija 1895. Kot kaplan je delal na Sladki gori pri Ponikvi (1896-1897) in v Marenbergu (1897-1898). Leta 1898 ga je škof poklical za prefekta dijaškega semenišča v Maribor, kjer je ostal štiri leta. Nato je nadaljeval teološki študij na univerzi v Gradcu, kjer je leta 1905 promoviral doktorat

11. maja 1942 je v Gradcu umrl Adolf Westen (st.), podjetnik, tovarnar in industrijalec

Kamra.si, 11. maj ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. maja 1942 je v Gradcu umrl Adolf Westen (st.), podjetnik, tovarnar in industrijalec. Rodil se je 14. februarja 1850 (Lüttinghausen, Nemčija). Adolf Westen starejši je bil začetnik pomembne celjske družine industrialcev. Leta 1894 je na Spodnji Hudinji ustanovil podjetje za emajliranje surove posode, pred tem pa si je podjetniške izkušnje nabiral kot trgovski potnik v tovarni Austria – Emailierwerke v Knittelfeldu. Cenena delovna sila in ugodna prometna lega sta celjskemu podjetju omogočala hiter razvoj, tako da je podjetje s prvotno 10 delavci hitro raslo. Veliki zagonski stroški podjetja so zahtevali najprej ustanovitev komanditne družbe, pri kateri je bilo udeleženih več celjskih podjetnikov, toda že leta 1901 se je Adolf Westen st. osamosvojil. Posloval je zelo uspešno, veliko izvažal v Rusijo in že pred prvo svetovno vojno predstavljal enega največjih celjskih podjetij. Leta 1910 je tovarna imela že lastno električno centralo, leta 1913 pa je z elektriko oskrboval tudi mesto.

11. maja 1912 se je v Gorici rodil Sergej Mašera, slovenski častnik

Kamra.si, 11. maj ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. maja 1912 se je v Gorici rodil Sergej Mašera, slovenski častnik. Umrl je 17. aprila 1941 v Boki Kotorski. Rodil se je v Gorici kot tretji otrok (pred njim brat Marjan in sestra Vida) očetu Francu iz Kobarida in materi Idi iz Tolmina. Ko je bil star tri leta, se je družina pred vojno umaknila najprej na Koroško, potem pa v Ljubljano. Tu je oče dobil zaposlitev kot profesor na realki. Sergej Mašera je v Ljubljani obiskoval osnovno šolo in realko, kjer je maturiral leta 1929. Do tega leta je z bratom in sestro prihajal na počitnice k stricu v Kobarid. Šolanje je nadaljeval na Vojni pomorski akademiji v Dubrovniku in študij končal leta 1932. Po šolanju je bil najprej poročnik korvete na torpedni ladji. Opravil je topniški tečaj in premestili so ga v Komando mornarice v Zemunu. Odpotoval je na Švedsko, kjer naj bi prevzel protiletalske topove, potem pa v Franciji sodeloval pri njihovem montiranju na rušilec Beograd. Pred drugo svetovno vojno je bil premeščen na rušilec Zagreb, imenovan je bil za prvega artilerijskega oficirja. Kmalu za njim je na ta rušilec prišel še Milan Spasić, s katerim sta bila že sošolca. Rušilec Zagreb, pa tudi rušilca Beograd in Dubrovnik, so se v začetku aprila 1941 nahajali v Boki Kotorski. Italijanska letala so ladjevje bombardirala. Kmalu zatem je bila razglašena kapitulacija Kraljevine Jugoslavije. Iz rušilca Zagreb se je izkrcala vsa posadka, le Sergej Mašera in Milan Spasić tega nista storila. Komandant ju je pozval, naj zapustita ladjo, vendar ga nista upoštevala. Ker rušilca nista hotela prepustiti sovražniku, sta sklenila, da ga potopita. Nanj sta namestila eksploziv in skoraj 100 metrov dolga in dobrih 1200 ton težka ladja je 17. aprila 1941 potonila. Oba častnika sta umrla, trupla Sergeja Mašere niso nikoli našli. Za narodnega heroja je bil razglašen leta 1973. Po njem je poimenovan piranski Pomorski muzej. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/masera-sergej/Avtorica gesla: Bred
še novic