2. julija 1920 je umrl Mihael Vošnjak, gospodarstvenik, bančnik in politik

Kamra.si, 2. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. julija 1920 je v Glionu pri Territetu (Švica) umrl Mihael Vošnjak, gospodarstvenik, bančnik in politik. Rodil se je 18. septembra 1837 v Šoštanju. Rodil se je v usnjarski družini, ki je dala nekaj pomembnih ljudi (starejši brat Josip je bil znan slovenski politik), v Šoštanju. Šolal se je najprej v domačem kraju, od tretjega razreda normalke pa v Celju. Realko je zaključil v Gradcu, študij politehnike pa na Dunaju. Tam se je veliko družil z bratom Josipom ter Benjaminom in Gustavom Ipavcem, ki sta v tem času študirala medicino. Čeprav se mu je zaradi uspešnega študija odpirala univerzitetna kariera, ga je bolj navduševalo praktično delo – predvsem ga je pritegnila takrat izredno aktualna gradnja železnic. Kot železniški inženir je delal nekaj časa po različnih krajih monarhije in bil celo načelnik velike železniške postaje v Zagrebu, nato pa so ga iz političnih razlogov premestili na Dunaj. Tam je dobil nalogo, da prouči komercialne možnosti za progo Celje – Dravograd, vendar se je zaradi slabega zdravja že leta 1879 upokojil in se za stalno naselil v Celju. Za zgodaj upokojenega inženirja se je začelo novo – gospodarsko politično obdobje.
Lealudvik - Safe Haven (2015)

Lealudvik - Safe Haven (2015)

DIVA nove pridobitve, 2. julij ― Video je del večmedijskega projekta Safe Haven (Varno zatočišče), ki sta ga Lealudvik razstavljalav sklopu Bienala neodvisnih in festivala Sonica (MoTA point) na samostojni razstavi v Bunkerju (Argentinski park) leta 2015. Projekt odraža njun specifični ljubezenski odnos, kar je nasploh značilnost njune skupne umetniške prakse, kičrpa iz podobja ekstremnih seksualnih praks in filmskega žanra slasherskih grozljivk. Video prikazuje avtorico, tokrat v vlogi domine, ki v praznem b...
Lealudvik - Safe Haven II (2015) Avtorski video

Lealudvik - Safe Haven II (2015) Avtorski video

DIVA nove pridobitve, 2. julij ― Video je del večmedijskega projekta Safe Haven (Varno zatočišče), ki sta ga Lealudvik razstavljalav sklopu Bienala neodvisnih in festivala Sonica (MoTA point) na samostojni razstavi v Bunkerju (Argentinski park) leta 2015. Projekt odraža njun specifični ljubezenski odnos, kar je nasploh značilnost njune skupne umetniške prakse, kičrpa iz podobja ekstremnih seksualnih praks in filmskega žanra slasherskih grozljivk. Posnetki so polni glitchev (digitalnih motenj), ki ustvarjajo z...
Lealudvik - Duality Insanity (2015) Avtorski video

Lealudvik - Duality Insanity (2015) Avtorski video

DIVA nove pridobitve, 2. julij ― Video je del večmedijskega projekta Safe Haven (Varno zatočišče), ki sta ga Lealudvik razstavljalav sklopu Bienala neodvisnih in festivala Sonica (MoTA point) na samostojni razstavi v Bunkerju (Argentinski park) leta 2015. Projekt odraža njun specifični ljubezenski odnos, kar je nasploh značilnost njune skupne umetniške prakse, kičrpa iz podobja ekstremnih seksualnih praks in filmskega žanra slasherskih grozljivk. Video je sestavljen iz neskončne zanke. Poigrava se z zakrito...

2. julija 1920 je umrl Mihael Vošnjak, gospodarstvenik, bančnik in politik

Kamra.si, 2. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. julija 1920 je v Glionu pri Territetu (Švica) umrl Mihael Vošnjak, gospodarstvenik, bančnik in politik. Rodil se je 18. septembra 1837 v Šoštanju. Rodil se je v usnjarski družini, ki je dala nekaj pomembnih ljudi (starejši brat Josip je bil znan slovenski politik), v Šoštanju. Šolal se je najprej v domačem kraju, od tretjega razreda normalke pa v Celju. Realko je zaključil v Gradcu, študij politehnike pa na Dunaju. Tam se je veliko družil z bratom Josipom ter Benjaminom in Gustavom Ipavcem, ki sta v tem času študirala medicino. Čeprav se mu je zaradi uspešnega študija odpirala univerzitetna kariera, ga je bolj navduševalo praktično delo – predvsem ga je pritegnila takrat izredno aktualna gradnja železnic. Kot železniški inženir je delal nekaj časa po različnih krajih monarhije in bil celo načelnik velike železniške postaje v Zagrebu, nato pa so ga iz političnih razlogov premestili na Dunaj. Tam je dobil nalogo, da prouči komercialne možnosti za progo Celje – Dravograd, vendar se je zaradi slabega zdravja že leta 1879 upokojil in se za stalno naselil v Celju. Za zgodaj upokojenega inženirja se je začelo novo – gospodarsko politično obdobje.

1. julij 1848 – začele so izhajati Celjske slovenske novine, prvi slovenski časnik v mestu ob Savinji

Kamra.si, 1. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. julij 1848 – začele so izhajati Celjske slovenske novine, prvi slovenski časnik v mestu ob Savinji Začetke slovenskega časnikarstva na Štajerskem lahko postavimo v leto 1848, ko je mirno življenje tudi v Savinjski dolini prekinila vest o revolucionarnih dogodkih na Dunaju. V Celju je že 1. julija istega leta gimnazijski profesor Valentin Konšek začel izdajati prvi slovenski politični list Celske slovenske novine. Osnovni uredniški koncept je bil predvsem obveščati Slovence v Celju in okolici o aktualnih političnih dogodkih, kar je bilo zapisano tudi v uvodniku prve številke. Takole pravi: "Vsi Slovenci se glasijo, zakaj bi sami mi v Celjskimu krogu molčali! Tudi mi se hočemo pogovoriti, kar je nam potrebno in koristno, in si povedati, kar od daljnih krajov slišimo. Posebno Vam pa v imenovanih novinah razložiti hočemo, kako se vaši poslanci alj poročniki na Dunaju za Vas ponašajo. Tudi bote od nas hitro vse zvedeli, kar bo na Dunaju sklenjeno." V Celskih novinah so sodelovali domala vsi najpomembnejši slovenski intelektualci tistega časa, tudi prva slovenska pesnica Fany Hausmann, sicer po rodu Nemka. Zanimivost prvega slovenskega časnika na Štajerskem je tudi bila, da je zagovarjal sožitje med Slovenci in Nemci. Podobno usmeritev je imel tudi vsebinsko soroden, v nemščini pisan Cillier Wochenblatt, ki je začel izhajati že aprila 1848. Več kot očitno pa je, da je imela pisana beseda v nepismenosti v tej dobi še preveč močno sovražnico, da bi lahko močneje in dolgotrajneje zaživela, saj so Celske slovenske novine zaradi pomanjkanja naročnikov že konec leta 1849 prenehale izhajati, isto usodo pa je doživel tudi nemški časnik, vendar že leto pred tem (konec l. 1848). Vir: http://ook.knjiznica-celje.si/zgodilo/celske.htm (avtor prispevka mag. Branko Goropevšek) Dostop do digitaliziranega časopisa Celjske slovenske novine v Digitalni knjižnici Slovenije http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dCeljske+slovenske+novine%27&p

Četrtkovi zeleni popoldnevi - Pomen in vrednost ekološkega kmetovanja

Kamra.si, 1. julij ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 2. julija 2020, ob 17. uri vabi na vrtno teraso Knjižnice Ormož na predavanje Pomen in vrednost ekološkega kmetovanja, prvo prireditev iz cikla Četrtkovi zeleni popoldnevi. Ekološko kmetovanje je sinonim za visoko kakovostno in varno hrano, ki po najkrajši poti pride iz njive na krožnik. Vse večji pomen pridobiva tudi v našem lokalnem okolju. Z nami bo delil svoje izkušnje in znanje Iztok Luskovič iz ormoškega Zavoda 100% naravno Botanik. Vabljeni!

Akustični koncert Špele Cesar in Domna Brodariča

Kamra.si, 1. julij ― Mini butične koncerte INJA SESSIONS otvarjamo z glasbenico Špelo Cesar – mlado, sončno predstavnico novega novomeškega vala glasbe, ki se je pred kratkim predstavila s tretjim singlom Smisel, ki je bil tako kot prejšnja Za hip in Ostani radijsko odlično sprejet. Nadaljujemo v akustični maniri. Domen Brodarič je 22 letni Novomeščan, pevec, kitarist in besedilopisec. V jeseni bo pri založbi Inja music izšel njegov prvi singel, ki ga je zapeljal po indie-rock vodah. Pravi, da je zanj muzika pravo veselje in sproščanje, in da jo bo ustvarjal do konca življenja. Produkcijska hiša in založba INJA MUSIC RECORDS je sveža, butična založba iz Novega mesta, ki deluje pod okriljem producenta Igorja Iliča in glasbenice ter izvedenke za stike z mediji Anje Pavlin.

1. julija 1893 se je v Gorici rodil Alojzij Res, pisatelj, kulturni delavec in posrednik ter literarni zgodovinar

Kamra.si, 1. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. julija 1893 se je v Gorici rodil Alojzij Res, pisatelj, kulturni delavec in posrednik ter literarni zgodovinar. Umrl je 17. maja 1936 je v Benetkah.  Alojzij Res je kot otrok izgubil očeta, mati je ostala sama s tremi otroki. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Gorici. Na materino željo je tu začel tudi študij bogoslovja, vendar ga je študij izčrpal, zato ga najprej odložil, nato pa dokončno opustil. Med prvo svetovno vojno so ga vpoklicali v vojaško službo na Dunaj, kjer se je vpisal tudi na univerzo, vendar je študij nadaljeval najprej v Zagrebu, potem v Firencah in v Ljubljani. Leta 1921 je doktoriral z disertacijo Bistvo narodne pesmi; skupaj z Antonom Bajcem sta bila prva doktorja slavistike na Univerzi v Ljubljani.

Klementina Golija: Več kot pogled

Kamra.si, 30. junij ― Medobčinski muzej Kamnik vabi v petek, 3. julija 2020, ob 19. uri Galerijo Miha Maleš na odprtje slikarske razstave Več kot pogled, slike 2010 – 2020, akademske slikarke in magistrice likovnih umetnosti Klementine Golija.  V sodelovanju:  - Muzeji radovljiške občine – galerija Šivčeva hiša,- Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož – Miheličeva galerija, - Gorenjski muzej. Razstava bo na ogled od 3. julija do 21. avgusta 2020. Več: https://www.muzej-kamnik-on.net/razstave/klementina-golija-vec-kot-pogled/

Lalabajke: Miran Jarc – skrivnostni iskalec resnice in lepote

Kamra.si, 29. junij ― »A neko uro se je prebudila Beseda, sproščevalka čudotvorna, ki sta vihar in ogenj ji pokorna, in vsega me do dna je presvetlila.« (O pesmi, Novembrske pesmi, 1936) Tako se glasijo verzi pesnika, pisatelja, dramatika, esejista, literarnega kritika in prevajalca Mirana Jarca, čigar 120. obletnico rojstva obeležujemo prav v letu 100-letnice novomeške pomladi. Vse svoje žal prekratko življenje je bil zavezan čudežni moči Besede, ki ne le očiščuje in odrešuje, temveč spreminja svet. Ob tej priložnosti vas vabimo na recital besedil Mirana Jarca v izvedbi zavoda Senzorium v sodelovanju s Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje Ljubljana. Nastopili bodo Barbara Pia Jenič, Ivan Peternelj, Staša Erbežnik, Alenka Fetih in Bogdan Andrejašič. Z recitalom bomo počastili obletnico rojstva Mirana Jarca in hkrati odprli razstavo pred knjižnico z naslovom Miran Jarc – skrivnostni iskalec resnice in lepote.
Uršula Berlot - Fluidna topografija (2014) Eksperimentalni video

Uršula Berlot - Fluidna topografija (2014) Eksperimentalni video

DIVA nove pridobitve, 28. junij ― Posnetek dinamičnih oblik magnetnih fluidov, ki jih oblikujejo polja nevidnih magnetnih sil, usmeri doživljanje snovnega v odnos do nesnovnega. V realnosti le nekaj centimetrov velike strukture ferofluidov delujejo, posredovane v digitalnem, virtualnem mediju, kot makro-podobe pojavov, ki simulirajo lastnosti organskega in živega. Fluidna topografija deluje kot simulacija živega in naravnega, ki v razkrivanju sfere nevidnih fizikalnih magnetnih privlačnosti in energij poskuša usmerjati gleda...
Uršula Berlot - Bodyscope (2012) Eksperimentalni video

Uršula Berlot - Bodyscope (2012) Eksperimentalni video

DIVA nove pridobitve, 28. junij ― Na podlagi rentgenskega posnetka hrbtenice je ustvarjen ponavljajoč kaleidoskopski video posnetek, ki je bil projiciran na originalno radiološko sliko, natisnjeno na aluminijasti podlagi. Takšna projekcija ustvari plastenje, neke vrste prostorsko superpozicijo motiva v ponavljajoči hipnotični vzorec. Gibljiva podoba se periodično razplasti in ponovno sestavi v koherentno izvorno sliko. (Vir: Uršula Berlot)video projekcija (2,50′), tisk na aluminijdim: 150 x 200...
Uršula Berlot - Observatorij: ogljikove nanocevke (2016) Instalacija/ Dokumentarni video

Uršula Berlot - Observatorij: ogljikove nanocevke (2016) Instalacija/ Dokumentarni video

DIVA nove pridobitve, 28. junij ― Gibljiva, ozvočena diorama, ki jo opazujemo skozi odprtinico v površini kristalu podobnega objekta, posnema mikroskopsko vidne strukture ogljikovih nanocevk. Vozlišče cevk ustvarja simulacijo nano-topografije, katere tehnološki vidik razkriva posebnost, ki je bila odkrita v razvoju svetlobne tehnologije: ogljikove nanocevke predstavljajo na tem področju obetajočo novost, saj omogočajo, da se električna energija skoraj brez toplotnih izgub pretvori v svetlobo. (Vir: Ur&...
Uršula Berlot - Observatorij: magnetni fluid (2014-2016) Instalacija/ Dokumentarni video

Uršula Berlot - Observatorij: magnetni fluid (2014-2016) Instalacija/ Dokumentarni video

DIVA nove pridobitve, 28. junij ― Miniaturna srebrna krajina v gibanju, ki jo opazujemo skozi opazovalne luknjice v kristalu podobnem objektu, je nastala na osnovi fotografij oblik magnetnih fluidov, po katerih je bil izdelan digitalni model in 3d tiskan relief. Gledalec, ki v statični poziciji opazuje kadrirano panoramo, izgublja občutek za merilo, saj se drobne koničaste strukture kinetične površine dozdevajo kot topografija oddaljenega planeta. Umetna pokrajina, dematerializirana v lastnih odsevih, briše razliko...
še novic