Kamra.si, 16. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. novembra 1887 je v Ljubljani umrl Fran Levstik, pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in jezikoslovec. Rodil se je 28. septembra 1831 v Dolnjih Retjah pri Velikih Laščah.    Obiskoval je ljubljansko normalko in gimnazijo, a mature zaradi sporov s šolskimi oblastmi in katehetom Antonom Globočnikom ni opravil. Leta 1854 je bil kot štipendist nemškega viteškega reda sprejet v semenišče v Oloumucu na Moravskem. Študij bogoslovja je moral naslednje leto pustiti zaradi ovadbe o nemoralnosti pesniške zbirke, ki je izšla leta 1854 v Ljubljani. Prek Dunaja, kjer je poslušal predavanja Frana Miklošiča in se seznanil z Vukom Karadžićem, se je vrnil v domovino. Preživljal se je kot domači učitelj, najprej pri grofu Paceju na gradu Turnu pri Moravčah, nato pri pesniku Miroslavu Vilharju na Kalcu pri Senožečah. Pozneje je služboval kot tajnik in urednik. Od leta 1861 je bil tajnik Slavjanske čitalnice v Trstu, leta 1863 je postal urednik Vilharjevega političnega časnika Naprej. Po letu dni je bilo izhajanje časnika zaradi Levstikove kritike političnih razmer ustavljeno, Vilhar pa je bil obsojen na krajšo zaporno kazen. Leta 1864 je postal tajnik Slovenske matice v Ljubljani, zatem urednik Wolfovega slovensko-nemškega slovarja. V letih 1868–69 je občasno sodeloval pri Slovenskem narodu. Leta 1869 je na Dunaju začel izdajati »zabavljivo-šaljiv list« Pavliha. Okoli 1870 je bil Levstik obtožen narodnega izdajstva, češ da za satirični časopis Pavliha prejema državno podporo. S sedmo številko je moral ustaviti izhajanje časopisa, saj so se mu izneverili skoraj vsi naročniki. Zatem je pomagal Stritarju pri urejanju Ljubljanskega zvona, preživljal pa se je s službo kontrolnega urednika pri slovenskem prevodu državnega zakonika. Leta 1872 je s pomočjo vodje licejske knjižnice Gottfrieda Muysa in Frana Miklošiča dobil mesto skriptorja v ljubljanski licejski knjižnici. Tu je služboval do smrti. Po vrnitvi v Ljubljano se je popolnoma umaknil iz javneg

Kamra.si, 15. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. novembra 1857 se je v Stari Loki rodil Andrej Karlin, katoliški duhovnik in škof. Umrl je  5. aprila 1933 v Mariboru.  Po maturi na ljubljanski gimnaziji leta 1876, se je vpisal na bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen 27. julija 1880. Kot kaplan je služboval v Smledniku (1880–1883) in do 1885 pri sv. Juriju (Šenčurju) pri Kranju. Oktobra 1885 je postal mestni kaplan in katehet pri sv. Jakobu v Ljubljani. Leta 1890 je odšel na rimsko vseučilišče sv. Apolinara študirat pravo. V Rimu je obenem opravljal delo kaplana pri cerkvi S. Maria dell' Anima. Doktorat na področju civilnega in cerkvenega prava je zagovarjal leta 1892. Po vrnitvi je postal profesor verouka na II. državni gimnaziji v Ljubljani in prefekt v dijaškem semenišču - Alojzijevišču. 22. januarja 1900 je postal stolni kanonik ljubljanske škofije ter nadzornik verouka na ljudskih in meščanskih šolah in učiteljiščih. V obdobju 1905 – 1910 je bil ravnatelj Alojzijevišča v Ljubljani.

Kamra.si, 14. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. novembra 1907 se je rodila Astrid Anna Emilia Lindgren, švedska mladinska pisateljica. Umrla je 28. januarja 2002. Njene knjige prevedene v več kot petdeset jezikov in njeno razposajeno Piko Nogavičko poznajo otroci na vseh celinah. Tudi njene kasneje napisane povesti so zelo priljubljene, na primer knjiga o Bratih Levjesrčnih, ki je bolj podobna pravljici v klasičnem smislu s fantastičnimi, grozljivimi in romantičnimi prvinami in s poudarkom na boju med dobrim in zlom. Nekaj teh prvin je tudi v Ronji, razbojniški hči, čeprav so človeški liki v njej bolj sodobno psihološko niansirani. Njene knjige so prevedene v več kot 70 jezikov v več kot 100 državah.

Kamra.si, 14. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. novembra 1898 se je rodil Franc Sušnik, slovenski literat, knjižničar, pedagog, zgodovinar in publicist. Umrl je 21. februarja 1980 v Slovenj Gradcu. Bil je ugleden profesor, literat, zgodovinar, publicist, odličen govornik in knjižničar. Rodil se je v delavsko družino in kot prvorojencu so mu sledile še štiri sestre. Prvih šest razredov ljudske šole je obiskoval na Prevaljah od 1904-1910. Nato se je vpisal na gimnazijo v Celovcu, vmes pa je bil vpoklican v vojsko, tako da je maturitetno spričevalo dobil 28. junija 1918. Leta 1919 je bil med Maistrovimi borci za severno mejo in osvoboditelji Maribora. V Ljubljani in Zagrebu je študiral germanistiko in jugoslovansko književnost ter študij zaključil z disertacijo leta 1924.