Kamra.si, 24. junij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. junija 1908 se je v Ljubljani rodil Slavko Pengov, slikar. Umrl je 6. januarja 1966 v Ljubljani.  Med 1926 in 1929 študiral na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, med 1929 in 1931 pa študij nadaljeval na Akademiji na Dunaju. Od 1945 je bil profesor na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Delal je v različnih tehnikah. Njegova dela so bila vseskozi realistična, s pretehtanmi kompozicijmi in plastično modelacijo predmetov in figur. Zgodnja dela, večinoma tihožitja in portrete je Pengov ustvaril v olju, ukvarjal se je z ilustracijo, poznan pa je predvsem kot slikar z najobsežnejšim opusom monumentanega stenskega slikarstva 20. stoletja na Slovenskem, v tehnikah freska, mozaik in sgraffito je poslikal številne cerkve in profana poslopja. Med njegova najpomembnejša dela sodijo freske v župni cerkvi na Bledu 1932-1937, freske na stavbi mizarskih delavnic na Žalah v Ljubljani, mozaiki v vladni vili na Bledu 1947, freske v palači CK v Beogradu 1948, freske v prostorih FNT v Ljubljani 1950 in freske v palači Skupščine RS 1958. 1951 je prejel Levstikovo, 1959 pa za poslikavo Skupščine še Prešernovo nagrado.

Kamra.si, 24. junij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. junij 1908 se je v Črenšovcih rodil Danijel Halas, duhovnik in mučenik.  Umrl je 16. marca 1945 v Hotizi.  Po končani osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval državno gimnazijo v Murski Soboti. V začetku je v šolo hodil peš, nakar je bil sprejet med gojence salezijanskega dijaškega zavoda Martinišče. Ker pa so višje razrede ukinili, je gimnazijo z maturo končal v Ljubljani. Nato je vstopil v mariborsko bogoslovje in leta 1933 mu je škof Ivan Jožef Tomažič podelil mašniško posvečenje, 9. julija 1933 pa ga posvetil v duhovnika. Novo mašo je daroval že 16. julija v domači župnijski cerkvi Povišanja svetega Križa v Črenšovcih. Za pridigarja si je izbral upokojenega župnika Jožefa Klekla st., urednika in izdajatelja katoliškega verskega tiska, narodnega buditelja in duhovnega voditelja prekmurskih Slovencev. Potem je do novega leta deloval kot kaplan v Ljutomeru, s 1. januarjem 1934 pa je bil imenovan za drugega kaplana v Lendavi. Pastoralnega dela se je Halas lotil zelo zavzeto, saj je vodil Marijino družbo, vzpodbujal k češčenju Srca Jezusovega in nebeške matere Marije, madžarskim vernikom je priskrbel tisk v njihovem jeziku, med počitnicami pa se v Sombotelu celo izpopolnjeval v znanju madžarskega jezika. S 1. januarjem 1939 je postal prvi župnik v novoustanovljeni župniji Velika Polana, kjer je takoj poskrbel za duhovno življenje svojih faranov.   

Kamra.si, 24. junij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. junija 1987 je v Ljubljani umrl Miha Maleš, slikar, grafik, pisatelj, restavrator, urednik, založnik. Rodil se je 6. januarja 1903 v Jeranovem pri Kamniku.  Rojstni kraj Jeranovo pri Kamniku je s svojo slikovito okolico Maleša zaznamoval za vse življenje in ostal mu je zvest do zadnjih dni. Prvega izobraževanja na področju slikarstva je bil deležen v Ljubljani pri profesorju Saši Šantlu, umetnostno akademijo pa je obiskoval v Zagrebu (profesor Kovačević (hr), Kljaković (hr), Krizman (hr) in drugi). Študij je prekinil v želji po življenju v večjem mestu in zato odšel na Dunaj. Ker je bil kot državljan Jugoslavije na akademiji zavrnjen, se je vpisal na umetniško šolo "zu St. Anna" (profesor Froehlich), vendar se je po osmih mesecih vrnil v Zagreb in študiral kiparstvo pri profesorju Rudolfu Valdecu (hr). Zatem je leta 1924 pričel z obiskovanjem specialne šole za grafiko na akademiji v Pragi (profesor Boemse in po njegovi smrti profesor Thiele), kjer je leta 1927 diplomiral. Po končanem šolanju je živel v Ljubljani, kjer je odprl Umetniški salon Miha Maleš, ki je bila delavnica za dekorativno in cerkveno umetnost. Njegove priljubljene tehnike so bile lesorez, linorez, litografija in monotipija. Delal je tudi z oljnimi barvami, vendar redko. Slikal je dekorativno na svilo, na steklo ter izdeloval barvne lesoreze v poljubni tehniki. Preživljal se je tudi s pomočjo zlatarske in rezbarske obrti.  

Kamra.si, 24. junij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. junija 1905 se je v Solkanu rodil Boris Kalin, slovenski kipar. Umrl je 22. maja 1975 je v Ljubljani.  Boris Kalin, brat kiparja Zdenka, se je izobraževal na tehnični srednji šoli v Ljubljani, študij pa nadaljeval v Zagrebu na Akademiji likovnih umetnosti, kjer je med letoma 1924 in 1929 študiral kiparstvo pri profesorjih Valdecu, Kršiniću, Ivu Krediću in Meštroviću ter se izpopolnjeval v Parizu in Italiji. Zatem se je preživljal s klesanjem kipov po naročilu in nagrobnikov pri podjetju Kunovar v Ljubljani. Izdelal je več aktov, najbolj znana je celopostavna ženska figura, imenovana Jutro. Med letoma 1945 in 1970 je bil redni profesor za kiparstvo na ljubljanski likovni akademiji (AUU oz. ALU) in dvakrat njen rektor. Izšolal je generacije mlajših kolegov, ki so postali upoštevani ustvarjalci v Evropi. Bil je eden redkih slovenskih kiparjev, ki so obvladali klesanje v kamen, posebej marmor. Leta 1953 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Trikrat je dobil Prešernovo nagrado (1947, 1948 in 1950), kasneje tudi nagrado Avnoj-a (1971). Boris Kalin je bil starejši brat kiparja Zdenka Kalina ter oče arhitektke in oblikovalke Nives Kalin Vehovar.

Kamra.si, 23. junij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. junija 1911 se je v Mariboru rodil Jaro (Jaroslav) Dolar, slovenski pesnik, pisatelj, esejist, kritik, prevajalec, novinar, urednik, bibliotekar in profesor. Umrl je 7. aprila 1999. Jaro Dolar se je rodil v Mariboru klasičnemu filologu in publicistu Antonu Dolarju in češki materi Marini Hora. Osnovno šolo (1917-1921) in gimnazijo (1921-1929) je obiskoval v Mariboru. Že takrat je prvič izpričal svoja literarna nagnjenja, ko je v četrtem in petem razredu gimnazije urejal dijaški list Gaudeamus (1925-1927) ter vanj pisal svoje prve pesmi in prozo. Sodelovanje v raznih aktivnostih zoper mariborske in štajerske nemčurje in nemškuterje ter navdušeno spremljanje starejših dijaških vzornikov, ki so s svojim javnim nastopom propagirali ideje vseslovenstva in ruske oktobrske revolucije, pa je oblikovalo mladeničevo idejno usmerjenost. Oboje se je v večjem obsegu začelo izražati v ljubljanskih visokošolskih letih, ko je študiral slavistiko in umetnostno zgodovino in leta 1935 diplomiral iz jugoslovanske književnosti.

Kamra.si, 23. junij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. junija 1942 je bil v Celju kot talec ustreljen Alojzij Šušmelj, slikar. Rojen je bil 8. maja 1913 v Mulhouse (Alzacija). Rodil se je rudarju Francu in Ivani rojeni Hrobah. Ko mu je bilo leto dni, se je z vso družino v začetku 1. svetovne vojne preselil iz Alzacije na Falo (Dravska dolina), leta 1915 je izgubil očeta na fronti, mater pa leta 1919; otroke (4) so si razdelili rejniki, Šušmelja je vzgajal Jožef Gajster na Fali. Osnovno šolo je obiskoval med leti 1921–25 v Selnici ob Dravi, se učil vrvarstva (leta 1927 je bil z mojstrom kratko na Ptuju), uka ni končal; s posredovanjem in podporo ruškega zdravnika A. Zorca je med leti 1929–33 študiral v Ljubljani na TSŠ, kiparstvo (prof. France Kralj, SBL I, 522), se jeseni 1934 vpisal na zagrebško AUU (prof. Mujadžić, Kljaković, Krizman), 1938 diplomira (prof. M. Tartaglia). 

Kamra.si, 23. junij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. junija 1938 je v Ljubljani umrl Andrej Gabršček, slovenski publicist, založnik, urednik, politik in časnikar. Rodil se je 26. novembra 1864 v Kobaridu. Andrej Gabršček se je rodil očetu Jožefu in materi Jožefi. Najprej se je šolal v Kobaridu, potem pa nadaljeval v Kopru na učiteljišču. Poklicno pot je začel kot učitelj v domačih krajih. Leta 1889 se je poročil z Rozino; istega leta  se je preselil v Gorico, kjer je na povabilo dr. Antona Gregorčiča začel urejevati list Soča. Z dvema prekinitvama ga je vodil do leta 1915. Bil je politično aktiven, ukvarjal se je z novinarstvom, prevajanjem, založništvom in ustanovil je Goriško tiskarno. Pred prvo svetovno vojno je bil nekaj mesecev interniran v Gorici in drugje, kasneje pa  konfiniran na Dunaju, kjer potem živel še do leta 1933 in med drugim deloval kot dopisnik in sodeloval pri reševanju begunskih vprašanj. Potem je živel v Ljubljani.