Kamra.si, 21. januar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. januar -  god sv. Neže Zgodba sv. Neže (ime v grščini pomeni "čista"), krščanske mučenice, je zelo stara. Neža, ki se je rodila v 3. stoletju v Rimu v krščanski družini, je slovela po svoji lepoti, zato ji je že v rani mladosti dvoril sin mestnega prefekta. Neža je ponudbo zavrnila in se izgovorila, da je že zaročena. Zavrnila je tudi vse nadaljnje ženitne ponudbe, tudi tisto samega mestnega prefekta. Ta naj bi se zaradi odklonitve sila razjezil in dal Nežo odpeljati v bordel. Ko si jo je tam želel njegov sin pridobiti s silo, se je nenadoma mrtev zgrudil po tleh. Mestni prefekt je dekle izročil sodniku, da bi jo sežgali na grmadi. Toda zgodil se je čudež; medtem ko je Neža stala na grmadi, so se plameni ovijali okrog njenega telesa, ki ni zgorelo. Slednjič jo je po naročilu sodnika nek vojak zabodel z mečem. Po izročilu naj bi umrla okoli leta 304. Češčenje sv. Neže se prvič omenja že pol stoletja kasneje, 21. januarja 354. V ljudskem verovanju so mu že od samih začetkov pripisovali velik pomen, kajti sv. Neža je postala zavetnica čistosti, devic, zaročencev, vrtnarjev in otrok. V rimski cerkvi, kjer je mučenica pokopana, vsako leto 21. januarja blagoslovijo dva jagenjčka. Iz njune volne stkejo palije, ki jih papež kot simbol njihove sodne oblasti izroči nadškofom. Za atributa svetnice veljajo jagnje ter dolgi lasje. Jagnje je njen simbol verjetno že zaradi samega imena - Agnes (slovensko Neža), ki zveni podobno kot latinska beseda za jagnje - agnus. Sv. Neža pa je pogosto upodobljena tudi z dolgimi lasmi, ki se ovijajo okrog njenega telesa, saj naj bi ji, legendi sledeč, na koncu odvzeli celo obleko. Vir: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/sv-neza-krscanska-mucenica-in-svetnica.html  

Kamra.si, 16. januar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. januar -  god sv. Antona Puščavnika Sv. Anton Puščavnik goduje 17. januarja in je priprošnjik tudi za zdravje živine. Zelo razširjena je navada, da kmetje na god svetega Antona prinesejo v dar in k blagoslovu prašičje krače, pleča in klobase, ki jih nato »licitirajo«. Posvečenih mu je 11 župnijskih in 20 podružničnih cerkva ter ogromno oltarjev in znamenj.Upodabljajo ga kot starčka s palico in knjigo; včasih nosi palico v obliki črke T, t. i. Antonov križ, na njej pa ima navezan zvonček. Pogosto je upodobljen s svinjo ali tudi demoni.Anton je bil sin bogatih staršev. Rodil se je leta 251 v Srednjem Egiptu. Po smrti staršev, ki so mu prav mlademu umrli, je nekoč slišal pridigo o bogatem mladeniču. Zazdelo se mu je, kakor da je on tisti bogati mladenič, ki mu Gospod naroča: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj revežem, pa boš imel zaklad v nebesih. Nato pridi in hodi za menoj« (Mt 19,21). Anton je tako naredil. Oskrbel je svojo mlajšo sestro, imetje razdal revežem in šel v puščavo.V puščavi ga je hudobni duh skušal z najrazličnejšimi hudimi skušnjavami. Po neki takšni strahotni uri stopi Anton pred svojo celico, vije roke in iz dna srca kliče proti nebu: »Gospod, rad bi bil popoln, pa ne morem, ne morem; moje misli me motijo in kvarijo.« Tedaj zasliši glas: »Če hočeš biti prijeten Gospodu, moli; in če ne moreš moliti, potem delaj! Naj ti ne počiva ne roka ne srce!«»Mož božji«, puščavnik Anton, je zaslovel po vsem rimskem cesarstvu. Sam cesar Konstantin mu je s svojimi sinovi pisal pismo s prošnjo, naj bi ga razveselil s svojim odgovorom. Antonovi učenci so se čudili tako veliki časti, ki je doletela njihovega učitelja. Anton jim je odgovoril: »Kaj bi se čudili, če piše umrljiv človek prav tako umrljivemu človeku. Čudite se, da je sam Bog zapisal nam v svetem pismu svojo postavo in nam govoril po svojem edinorojenem Sinu.«Ko je v devetdesetem letu videl puščavnika Pavla (njegovega godu se spominjamo 15. janu