Novo mesto, Mesto v gosteh na Slovenskem knjižnem sejmu 2020/2021 - Ali jo čuješ pomladno pesem?

Kamra.si, 26. november ― Septembrskim dogodkom novomeške pomladi pred 100 leti je novembra sledila njihova delna ponovitev v Ljubljani. V tem duhu bo Novo mesto med 23. in 29. novembrom 2020 simbolno Mesto v gosteh na virtualnem Slovenskem knjižnem sejmu. Vabimo vas, da si ogledate spletne vsebine, ki bodo simbolično proslavile 100. obletnico te kulturno-umetniške manifestacije. - 27. novembra bo ob 12. uri na sporedu posnetek soareje Nekaj dni v septembru  - 28. novembra prav tako ob 12. uri literarni večer ob 120. obletnici rojstva pesnika Mirana Jarca,  - ostale dogodke kot je sprehod po razstavah Mladi, neznani, avantgardni in Let novomeške pomladi Dolenjskega muzeja Novo mesto, posnetka predstav Anton Podbevšek Teatra Človeka z bombami in Izumitelj na zemlji, in spot Razvojnega centra Novo mesto pa si boste lahko obiskali kadarkoli v tednu sejma s klikom na povezavo www.knjiznisejem.si. Dobrodošli, da obiščete tudi vsebine knjigotržcev, ki se bodo predstavili na spletnem razstavišču letošnjega Slovenskega knjižnega sejma. Naslednje leto se srečamo v Cankarjevem domu. Podporniki projekta 100 let novomeške pomladi so Zavarovalnica Sava, zavarovalna družba, d.d., BTC d.d., Telekom Slovenije d.d., Krka, tovarna zdravil, d.d., skupina TPV, Renault in Petrol d.d.

26. novembra 1912 je umrl Fran Orožen, geograf, zgodovinar in prvi predsednik SPD

Kamra.si, 26. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. novembra 1912 je v Ljubljani umrl Fran Orožen, geograf, zgodovinar in prvi predsednik SPD. Rodil se je 17. decembra 1853 v Laškem.   Njegov oče Fran je bil trgovec, brat znanega zgodovinarja Ignacija Orožna. Fran Orožen ml. je gimnazijo končal v Celju ter študiral zemljepis in zgodovino na Dunaju, kjer je tudi poslušal predavanje znanega raziskovalca vzhodnih Alp prof. Friderika Simonyja. Po končanem študiju je učil na učiteljiščih v Novem mestu, Kopru in Ljubljani, kjer je živel do smrti.Njegova prva strokovna prispevka sta nastala ob prihodu v Ljubljano. To sta bili poljudnoznanstveni razpravi: "S čim in kako so pisali stari narodi in kako pišemo zdaj" in "O početku in razvoju pisem", obe objavljeni v Ljubljanskem zvonu. V svojem poklicnem delu se je soočil s potrebo po učbenikih geografske in zgodovinske stroke. Začel je delati v tej smeri in tako so nastala številna knjižna dela. Ukvarjal se je tudi z zemljevidi. Za slovenske šole je priredil globus s slovenskim besedilom in več stenskih zemljevidov. Za ljudske šole pa je priredil Haardtov zemljepisni atlas. Iz prve polovice njegovega strokovnega delovanja sta še dve razpravi v Ljubljanskem zvonu, in sicer "Praznovanje sv. Jurija na Štajerskem" in "Stanley Henry Moreton", ki je bila objavljena v več delih

26. novembra 1904 je v Motniku umrl Gašper Križnik, slovenski etnolog in jezikoslovec

Kamra.si, 26. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. novembra 1904 je v Motniku umrl Gašper Križnik, slovenski etnolog in jezikoslovec. Rodil se je 5. januarja 1848 v Motniku. Gašper Križnik se je rodil 5. januarja 1848 kot prvi otrok siromašnih kmečkih staršev na Beli št. 3 pri Motniku. Rojstna hiša, po domače pri "Španu" stoji med ruševinamu motniškega gradu in farno cerkvijo sv. Jurija ter podružnično cerkvijo sv. Magdalene. Že leta 1850 se je to naselje preimenovalo v Zgornji Motnik. Hiša v kateri še vedno živijo potomci njegovega brata, ima sedaj številko Motnik 28. Gašper Križnik ni hodil v šolo, ampak se je sam naučil pisati in brati. Sam v pismu omenja, da je bil samouk in da so ga vzgajale knjige in revije. V Motniku je takrat bila organizirana šola, vendar jo je bilo treba plačevati, za kar pa ni na revni kmetiji ni bilo denarja. Že v mladosti je Križnik, morda pod vplivom motniškega učitelja Franceta Sajovica, začel izpisovati stare motniške listine, zbirati slovstveno folkloro in zapisovati ustno izročilo, ki se nanaša na zgodovino in šege trga Motnik in njegove okolice. V Motniku se je priučil čevljarskega poklica, ki ga je pogosto opravljal po hišah na gorskih kmetijah, kjer so bile številne kmečke družine. Znan je bil kot dober čevljar, ki je znal narediti tudi nove čevlje in škornje. Ker je zaslužek zadoščal le za preživetje, je čevljarsko delo dopolnjeval z zbiranjem pesmi in pripovedk, zgodovinskih podatkov, izvorov imen, skratka zapisal je vse, kar se mu je zdelo zanimivo. Za zapise, ki jih je dobival je le redko dobival plačilo. Zbrano gradivo je v pošiljal različnim ustanovam, ki so v njegovem času zbirale in objavljale narodno blago, največ pa Slovenski matici, ki je bila kot društvo za izdajanje znanstvenih in leposlovnih del ustanovljena leta 1864. Bil je tudi član zagrebškega Društva za povestnicu jugoslavensku (hr), ki je bilo predhodnik 1866 ustanovljene Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti (danes Hrvaška akademija znanosti in umetnosti).

Razstava: 100. obletnica rojstva Staneta Habeta in 70. rojstni dan Glasbene šole Domžale

Kamra.si, 25. november ― Letos praznuje častitljivi jubilej glasbeni pedagog in kulturnik Stane Habe. Njegov prihod iz rojstne Vrhnike v Domžale je bil izrednega pomena za napredek glasbene kulture na vseh območjih domžalske občine, lotil pa se je tudi reševanja kulturne problematike na drugih področjih. Med drugim se je uveljavil kot ravnatelj glasbene šole v Domžalah, ki letos praznuje sedemdeset let svojega delovanja.Obeh obletnic se bomo spomnili z razstavo, ki predstavlja Habetovo življenjsko pot in delovanje domžalske glasbene šole.  Avtorica razstave je Tjaša Medved.org.: Glasbena šola Domžale

25. november - god sv. Katarine

Kamra.si, 25. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. november - god sv. Katarine Aleksandrijske Čeprav je ta mučenka zelo češčena in obstajajo o njej številni življenjepisi, vemo o njenem življenju zelo malo zanesljivega. Najstarejše takšno poročilo, ki ima izrazito legendarni značaj, pravi, da je cesar Maksencij ali Maksimin, ko se je odpravljal iz Aleksandrije, ukazal, da morajo vsi prebivalci darovati bogovom. Katarina, ki je bila kraljevskega rodu, je odšla v svetišče in podžigala kristjane k odporu. Cesar jo je poklical na odgovor in Katarina mu je pogumno dejala, naj neha pogubljati ljudi s čaščenjem malikov in naj se uči spoznavati Boga in Kristusa. Cesar pa si je na vse načine prizadeval, da bi jo uklonil. Poklical je filozofe in govornike, ki naj bi jo spametovali, obljubljal darila in jo celo zasnubil. Toda Katarina je ostala neomajna in cesar jo je vrgel v ječo.Katarine tudi ječa ni uklonila, zato jo je cesar obsodil na smrt s kolesi. Toda angeli so Katarino rešili in kolesa so strla mnogo poganskih vojakov. Po njeni čudežni rešitvi sta se za Katarino zavzela sama cesarica in dvorjan Porfirij. Oba sta se spreobrnila in pretrpela mučeniško smrt. Ko so Katarino peljali iz mesta, da bi jo doletela enaka kazen, je molila za vse verne in Bog sam ji je odgovoril iz oblaka. Angeli so odnesli njeno truplo na Sinaj, kjer je iz njenega groba pritekalo mleko in olje s čudežno zdravilno močjo.Spomin na sv. Katarino je ohranjen tudi v slovenskih legendah in v ljudski pesmi. Na naših tleh je svetnici posvečenih petintrideset cerkva, od tega šest župnijskih. Svetnico običajno upodabljajo s kolesom in z mečem. Slovita sliki Raffaella v londonski Nacionalni galeriji in Carravaggia v zbirki Thyssen v Luganu. Tudi na Slovenskem spada Katarina med najbolj pogostno upodobljene svetnice. Časte jo kot zavetnico deklet, mladine sploh, tiskarjev, bibliotekarjev, filozofov, pravnikov in znanstvenikov in kot priprošnjico v raznih boleznih. Vremenski pregovori: - Katarina (25.11.) nam ne laž

25. novembra 1854 se je na Teharjah rodil Franjo Štor, odvetnik, politik, narodnoobrambni delavec, narodni buditelj in mecen

Kamra.si, 25. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. novembra 1854 se je na Teharjah rodil Franjo Štor, odvetnik, politik, narodnoobrambni delavec, narodni buditelj in mecen. Umrl je 2. oktobra 1919 Gradcu. Dr. Franjo Štor je bil odvetnik, politik, narodni buditelj, ustanovitelj prvih teharskih društev in narodnjak doma iz Teharij, ki je službeno deloval v Ljubljani. Aktivno je sodeloval v ljubljanskem političnem, kulturnem in društvenem življenju. Bil je član Narodne čitalnice v Ljubljani. Izvoljen je bil v čitalniški odbor predsednika in urednika Novic Janeza Bleiweisa, kjer je kot odbornik sodeloval v odseku za besedo in za plese. Kot odbornik je bil tudi član ljubljanske šolske in narodnoobrambne organizacije Družbe sv. Cirila in Metoda.

25. novembra 1844 je v Ljubljani umrl Franc de Paula Hladnik, duhovnik in botanik

Kamra.si, 25. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. novembra 1844 je v Ljubljani umrl Franc de Paula Hladnik, duhovnik in botanik. Rodil se je 29. marca 1773  v Idriji. Botanik Franc de Paula Hladnik se je rodil očetu Mateju, rudarskemu uslužbencu, in materi Doroteji. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, potem v Ljubljani gimnazijo. Šolanje je nadaljeval s filozofskimi študijami, vstopil v bogoslovje in teološki študij končal leta 1795. Delo je dobil v licejski knjižnici, sredi leta 1796 je bil posvečen. Dodelili so mu mesto kaplana, vendar je zaradi zdravstvenih težav prosil za razrešitev s tega mesta.  Jeseni 1796 se je začela njegova pedagoška poklicna pot: nameščen je bil za učitelja četrtega razreda na normalki v Ljubljani, čez nekaj let je dobil še delo učitelja na mehanični šoli. Leta 1802 je postal ravnatelj normalnih šol, leta 1807 ravnatelj gimnazije v Ljubljani in 1810 profesor naravoslovja in botanike Centralnih šol v Ljubljani. Imel je predavanja iz botanike, ki so jih lahko obiskovali tudi gimnazijci od 5. razreda dalje. Eden takih poslušalcev je bil tudi Henrik Freyer, čeprav mu Hladnik iz bojazni, da bi Freyer zanemarjal druge predmete, sprva ni dovoli, da bi ta predavanja obiskoval. 

25. novembra 1914 je umrl Davorin Jenko, slovenski skladatelj in dirigent

Kamra.si, 25. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. novembra 1914 je v Ljubljani umrl Davorin Jenko, slovenski skladatelj in dirigent, član Srbske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je 9. novembra 1835 v Dvorju pri Cerkljah na Gorenjskem.  Ljudsko šolo je obiskoval v Kranju in Ljubljani. Nižjo gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Višjo gimnazijo je obiskoval v Trstu. Pravo je študiral na Dunaju, kjer je leta 1861 napravil tudi prvi državniški izpit. Glasbe se je v Ljubljani učil pri Mašku in Riharju. V Trstu sta ga poučevala Sinico in Ricci. Med leti 1859-62 je bil prvi pevovodja Slovenskega pevskega društva na Dunaju.V tistem času je napisal nekaj pesmi posebej za zbor in jih tudi izvedel. Prva je bila Pobratimija, sledil ji je Mornar. 16. maja 1860 je napisal znano pesem Naprej, zastava slave!, ki je kasneje postala slovenska himna. Prvič je bila izvedena 22. oktobra 1860 na besedi Slovenskega pevskega društva v dvorani “pri Sperlu” na Dunaju. V četrtem letniku študija prava mu je ravnatelj dunajskega konservatorija Helmsberger ponudil mesto pevovodje pri Srbskem cerkvenem pevskem društvu v Pančevem. Jenko je ponujeno mesto sprejel. Tam je ostal dve leti. Med leti 1865-77 je vodil Beograjsko pevsko društvo. Že leta 1871 pa je postal dirigent v Narodnem gledališču v Beogradu, kjer je ostal do leta 1902. Po letu 1910 se je vrnil nazaj v Ljubljano, kjer je sodeloval v čitalniškem glasbenem življenju. Bil je pomemben za razvoj zgodnjega obdobja srbske glasbe, uvršča se med začetnike srbskega nacionalnega glasbenega stila, ki ga je realiziral S. Mokranjac in slovenske romantike. Na začetku ustvarjalne poti je pisal predvsem zborovske (vokalne) skladbe. Po selitvi v Srbijo je začel pisati tudi instrumentalno in scensko glasbo. Napisal je glasbo za okrog 90 iger, ki jih je uprizarjalo beograjsko gledališče, med drugimi tudi glasbo za Vračara, ki šteje za predhodnico srbske operete in glasbo za igro Pribislav in Božana, ki je bila skoraj že prava romantična opera. Vir: http

Razstava: Domoljub iz našega kraja – Dr. Janez Oražem

Kamra.si, 24. november ― Veliko je storil zanjo in za njene ljudi. Kdo? Dr. Janez Oražem, pred mnogimi leti edini zdravnik v ribniški dolini. Svoj poklic je opravljal s srcem in dušo, zato se ga mnogi še danes z veseljem spominjajo. Njegovo življenje je bilo bogato, polno zanimivih življenjskih zgodb. V knjižnici je v spomin nanj zaživela razstava Domoljub iz našega kraja – Dr. Janez Oražem, ki so jo pripravili učenci 1. razredov pod vodstvom učiteljic Nike Vrbinc Mihelič, Lucije Knavs in Anke Debeljak. Razstava je nastala na podlagi projekta Domoljubje – program medgeneracijskega sodelovanja in sodelovanja med osnovno šolo dr. Franceta Prešerna, zdravstvenim domom dr. Janeza Oražma Ribnica, na pobudo Medgeneracijskega društva za kakovostno starost Ribnica, ki deluje v okviru inštituta Antona Trstenjaka. Ob priložnosti je izšla tudi knjižica o projektu. Razstava je na ogled do konec novembra.   Vljudno vabljeni!

24. novembra 1826 se je v Firencah rodil Carlo Collodi (pravo ime Carlo Lorenzini), italijanski pisatelj, novinar in publicist

Kamra.si, 24. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. novembra 1826 se je v Firencah rodil Carlo Collodi (pravo ime Carlo Lorenzini), italijanski pisatelj, novinar in publicist. Umrl je 26. oktobra 1890 v Firencah. Collodi je psevdonim, ki ga je uporabljal od 1856 dalje, povzel po rojstni vasi svoje matere (Angela Orzali). Najbolj je znan po delu Ostržek. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Carlo_Collodi

23. novembra 1990 je umrl Roald Dahl, britanski pisatelj

Kamra.si, 23. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. novembra 1990 je umrl Roald Dahl, britanski pisatelj. Rodil se je 13. septembra 1916. Med letoma 1929 in 1932 je obiskoval Reptonsko šolo, med 1936 in 1945 pa je služboval v Kraljevem vojnem letalstvu. Leta 1953 se je poročil s Patricijo Neal, imela sta pet otrok Svetovno znan je predvsem zavoljo leposlovja za otroke. Zanje je napisal številne zgodbe in tri pesniške zbirke. Veliko del njegovih knjig je prevedenih v slovenščino in so tudi pri našem bralstvu - tako pri otrocih kot pri odraslih - zelo iskano in brano čtivo: Jakec in breskev velikanka (1961), Čarli in tovarna čokolade (1964), Čarli in veliko stekleno dvigalo (1967), Čudoviti lisjak (1970), Danny, prvak sveta (1975), Veliki dobrodušni velikan (1982), Čarovnice (1983), Matilda (1988), Odvratne rime (1982), Gravža (1980)... Po mnogih njegovih zgodbah so bili posneti risani in igrani filmi: Willy Wonka & The Chocolate Factory (1971), Danny, Champion of the World (1989), The BFG (1989), The Witches (1990), Matilda (1996), James and the Giant Peach (1996), Charlie and the Chocolate Factory (2005), Fantastic Mr. Fox (2009). Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Roald_Dahl

22. november - god sv. Cecilije

Kamra.si, 22. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. november - god sv. Cecilije Rimska mučenka Cecilija predstavlja eno od najznačilnejših podob iz prvega obdobja krščanstva. Verodostojna pričevanja o njenem mučeništvu niso ohranjena, obstaja pa pasijon iz 5. stoletja, po katerem naj bi Cecilija živela v času papeža Urbana I. (222–230). Zanesljivo pa je, da mučenka ni legendarna oseba, kajti v Kalistovih katakombah so našli njen grob poleg kripte papežev. Cecilija se je poročila s poganom Valerijanom. Prosila je soproga, naj sprejme vero v enega Boga in se da krstiti. Valerijan je ubogal, ko pa se je vrnil k svoji ženi, je zagledal ob njej angela, ki ji je podajal venec iz lilij in vrtnic. Valerijan je pridobil za krščanstvo tudi svojega brata Tiburcija. Oba sta se ponudila, da bosta pokopala mučence, ki jih je dal usmrtiti mestni prefekt. Bila sta izdana, mučena in obglavljena. Oblastnik je Cecilijo hotel pridobiti za odpad od krčanske vere. Ko se mu to ni posrečilo, jo je dal sežgati, vendar je iz plamenov prišla nepoškodovana, zato je ukazal, naj jo obglavijo. Pasijon pravi, da jo je rabelj trikrat udaril z mečem, vendar je ostala živa še tri dni. V tistem času naj bi razdelila svoje premoženje. Papeža Urbana je prosila, naj njeno hišo spremeni v cerkev. V 15. stoletju so začeli sv. Cecilijo častiti kot zavetnico glasbe, ker je, kakor pripoveduje pasijon, na poročni slovesnosti v svojem srcu opevala Boga. Aleksander Marino je leta 1584 v Rimu ustanovil bratovščino sv. Cecilije kot organizacijo glasbenikov. Tudi francoski glasbeniki so od 16. stoletja dalje Cecilijo častili za svojo patrono in njen god vsako leto obhajali 22. novembra. Kot zaščitnica glasbe je bila prvič upodobljena leta 1420 na sliki, ki jo hranijo v Frankfurtu. Njena najbolj znana upodobitev je Raffaellova slika iz leta 1516 v galeriji v Bologni, ki prikazuje svetnico z raznimi glasbili ob nogah. Župnijska cerkev sv. Cecilije v Celju je edina v Sloveniji, ki ima sv. Cecilijo za svojo zavetnico. Vir: htt

Anonimka v katalogu KUV

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 20. november ― V povezavi s pozivom nacionalnega medresorskega projekta Kulturni bazar, da se v času razglašene epidemije zaradi bolezni Covid-19 okrepi dostop do kakovostnega spletnega gradiva z različnih področij iz kulturno-umetnostne vzgoje (KUV), se v Zgodovinskem arhivu Celje odzivamo s spodbudo po vključitvi projekta Anonimka v okviru ponudbe vsebin na spletni strani KUV na daljavo. Ob izobraževanju […] The post Anonimka v katalogu KUV first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.

20. novembra 1989 je v Ljubljani umrl Božidar Jakac, slovenski slikar in grafik

Kamra.si, 20. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. novembra 1989 je v  Ljubljani umrl Božidar Jakac, slovenski slikar in grafik. Rodil se je 16. julija 1899 v Novem mestu. Božidar Jakac je bil med najbolj dejavnimi in največkrat predstavljenimi slovenskimi umetniki, zato naš zapis poudarja le njegovo pot in delo v občini Kostanjevica na Krki. Njegova mati je bila Josipina Colaričeva s Slinovc pri Kostanjevici. Od 1969 je bil zaslužni član Dolenjskega kulturnega festivala v Kostanjevici na Krki. Tu so bile odmevne razstave njegovih del v letih: 1969 (ob 70-letnici), 1974 (Avtoportreti), 1999 (ob 100-letnici rojstva in 25-letnici Galerije B. Jakca), 2003 (Risarski dnevniki). V Galeriji Krško je razstavljal leta 1968. 

20. novembra 1598 je umrl Adam Bohorič, slovenski protestant, slovničar in šolnik

Kamra.si, 20. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. novembra 1598 je umrl Adam Bohorič, slovenski protestant, slovničar in šolnik. Rodil se je ok. leta 1520 v okolici Brestanice.  Po končanem študiju jezikoslovja in glasbe v Wittenbergu je v letih 1551–1563 vodil svojo šolo v Krškem. Leta 1565 jo je zaprl in na povabilo Primoža Trubarja in Sebastijana Krelja postal ravnatelj stanovske šole v Ljubljani (sedaj Klasična gimnazija v Ljubljani).[5] Šolo je vodil do upokojitve leta 1582, v obdobju 1595–1598 pa je bil začasni ravnatelj. Šoli je napisal tudi šolski red in določil slovenščino za občevalni in poučevalni jezik na začetni stopnji. Ko so po ukazu nadvojvode Ferdinanda leta 1598 šolo zaprli, je bil Bohorič izgnan iz domovine in je istega leta umrl v Nemčiji. Leta 1584 je v Wittenbergu izdal prvo slovensko slovnico Zimske urice proste (Arcticae horulae succisivae), ki je bila napisana v latinščini (prevedel jo je Jože Toporišič leta 1987). V uvodu brani slovensko jezikovno samostojnost proti nemščini in opozarja na njeno povezavo s slovanskimi jeziki. Zatem sledi v latinščini razložena slovnica slovenskega jezika. Sestavljata jo dva večja dela, od katerih prvi obsega pravopis, besedoslovje in oblikoslovje, drugi pa skladnjo. Našteta so tudi načela črkopisa, ki se po njem imenuje bohoričica. Slovnica je bila napisana po zgledu latinske slovnice Philippa Melanchtona, zato je izpustila nekatere značilnosti slovenščine, vendar je kljub temu ostala v veljavi dobrih dvesto let. Adam Bohorič je okoli leta 1571 revidiral Juričičev prevod Spangenbergove postile, okoli leta 1580 je napisal dva šolska spisa, ki pa dandanes nista ohranjena. To sta Elementale Labacense in Nomenclatura trium linguarum. Prvi spis je latinski, nemški in slovenski abecednik. Nomenclatura trium linguarum pa je slovarček v treh jezikih, ki je bil namenjen učenju latinskih besed ob slovenščini ali nemščini. Napisal je tudi delo Otročja tabla okoli leta 1580 in Otročja pejsem, kedar se zjutra vstane ali zveče
še novic