'Lepa stara gospa' - hommage knjižnici ob njeni 70-letnici

Kamra.si, 25. marec ― Do 26. aprila 2019 je v razstavišču knjižnice na ogled razstava, ki na prav poseben način govori o poslanstvu Koroške osrednje knjižnice. Razstava kolažev na platnu predstavlja oseben pogled avtorice Zlatke Strgar na vlogo Koroške osrednje knjižnice ter izpostavlja nekatere detajle kot ključne gradnike njene vloge v prostoru in duhu časa. Zlatka Strgar, novinarka in nekdanja viška knjižničarka strokovne knjižnice Železarne Ravne, je ob prazničnem letu Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika kot hommage knjižnici pripravila minimalistično zasnovano razstavo, ki kot ilustrativna zgodba skuša obiskovalce spomniti na dragocenosti in skrivnosti grajskih soban. Podobe, ki jih beremo, poleg dopisanih sporočil odpirajo vedno nove plasti. Branje med vrsticami pa slutnjo drobne, a velike zgodbe.
Boris Pahor – pričevanja

Boris Pahor – pričevanja

Fototeka MNZS, 25. marec ― Boris Pahor je med najpomembnejšimi slovenskimi pisatelji, za Dragom Jančarjem tudi med najbolj prevajanimi, Prešernov nagrajenec, prejemnik najvišjega francoskega državnega priznanja Red legije časti, prejemnik najvišjega avstrijskega priznanja tujcem Častni križ za znanost in umetnost, prvi slovenski častni meščan Trsta in nominiranec za Nobelovo nagrado. V častitljivem stotem letu starosti je nastal video posnetek pričevanja, ki je izraz pisateljeve izkušnje italijanskega vojaka, interniranca v...

25. marca 1845 se je v Krašnji rodil Josip Podmilšak, imenovan tudi Andrejčkov Jože, slovenski pisatelj.

Kamra.si, 25. marec ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. marca 1845 se je v Krašnji rodil Josip Podmilšak, imenovan tudi Andrejčkov Jože, slovenski pisatelj. Umrl je  24. decembra 1874 v Ljubljani. Po domači šoli, ki jo je oskrboval župnik Jurij Varl, je Jože ostal doma, šele ko je Varl obljubil svojo podporo, so dečka poslali v Lj.; 1859/60 je pod Martinom Ivanetičem dovršil 4. razr. normalke in 1860 stopil v gimn. Ker ga niso sprejeli v Alojzijevišče, se je preživljal z instrukcijami. Začetki slov. političnega življenja so močno vplivali na precej starega gimnazijca; v 4. šoli je začel pisati za Tomšičevo Torbico in A. Janežiča; učil se je tudi češčine in poljščine, a manj uspešen je bil njegov šolski napredek: v 1. poll. 7. šole 1867 je padel v grščini in naravoslovju, in ker je neopravičeno izostajal, je imel slab red tudi v vedenju. Že je hotel šolo obesiti na klin, A. Janežič pa ga je pregovoril, da je sklenil dovršiti gimnazijo (prim. pismo 17. 2. 1867, LZ 1884, 602).   

25. marca 1906 se je v kraju Brunshaupten/Kühlungsborn (Nemčija) rodila Thea Schreiber Gamelin

Kamra.si, 25. marec ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. marca 1906 se je v kraju Brunshaupten/Kühlungsborn (Nemčija) rodila Thea Schreiber Gamelin.  Umrla je 26. maja 1988 v Celju.  Rodila se je v družini protestantskega pastorja v Brunshauptnu, ki so ga nacisti l. 1938 preimenovali v Kühlungsborn. Po končani privatni šoli je kolebala med študijem germanistike, medicine in slikarstva, odločila se je za študij slikarstva. Študirala je na kraljevi umetniški akademiji v Stockholmu in bivala najprej pri daljni očetovi sorodnici, grofici Dagmar Sparre, nato pa jo je sprejela v svoj krog kiparka in slikarka, grofica Ellen Roosval. Med študijem je opravila študijsko potovanje po Italiji. Kot pravi v svoji knjigi Dvoje življenj - en cilj je l. 1931 po radiu slišala za knjigo Einsame Weltreise  Alme M. Karlin in se tako navdušila nad popotnico iz Celja, da je z njo navezala najprej pismene stike, potem pa jo je v letih 1931-1934 trikrat obiskala v Celju. Za stalno se je preselila  k Almi l. 1934 in kot jugoslovanska državljanka ostala v Celju vse do svoje smrti. Za časa Alminega življenja je Thea opravljala vlogo Almine tajnice, lektorice, korespondentke, ilustrirala je nekaj njenih knjig ter vodila gospodinjstvo.

25. marca 1756 je v Mariboru umrl Jožef Straub, baročni kipar

Kamra.si, 25. marec ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. marca 1756 je v Mariboru umrl Jožef Straub, baročni kipar.  Rodil se je 17. marca 1712 v kraju Wiesensteig (Nemčija). Straub izhaja iz pomembne srednjeevropske kiparske družine. Po začetnem šolanju v očetovi delavnici v Wiesensteigu je verjetno nadaljeval delo pri bratu Filipu Jakobu v Gradcu. Na Slovenskem se prvič omenja 1736, ko je delal kot pomočnik ljubljanskega kiparja Henrika Löhra, s katerim pa se je razšel, ker je ustvarjal na svojo roko. Leta 1743 se je kot avtor Kužnega znamenja prvič pojavil v Mariboru. Tu se je leta 1746 poročil z Marijo Jožefo Cowalter. Po Straubovi smrti je kiparsko delavnico prevzel njegov pomočnik Jožef Holzinger.  Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Jožef_Straub  Priporočamo tudi: - https://www.ng-slo.si/si/stalna-zbirka/1700-1800/jozef-straub?tab=collections&authorId=3316 - https://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi617719/

Inventura je lahko tudi poezija

Kamra.si, 23. marec ― Prvi pomladni mesec je bil za Koroško osrednjo knjižnico prav posebno prazničen, saj smo začeli s praznovanji v čast 70. letnici naše ustanove. 3. februarja 1949 je Okrajni ljudski odbor Dravograd izdal odločbo o ustanovitvi Študijske knjižnice na Ravnah, podpisan prepis ustanovne listine pa nosi datum 3. marec 1949, ki ga štejemo kot uradni datum ustanovitve naše knjižnice. Okrogle obletnice so običajno prelomnice, ko obujamo spomine, pišemo kronologijo, objavljamo jubilejne zbornike. Leta 1970 je kot odmev na 30. leto delovanja izšla drobna knjižica Študijska knjižnica Ravne na Koroškem z risbami Franca Boštjana in nezamenljivo poetično nitjo besed dr. Franca Sušnika. 40-letnico je proslavila izdaja celostne publikacije z veznim besedilom takratnega ravnatelja Janeza Mrdavšiča. 50-letnica je z zbornikom njeno ime zapisala v podobo kraja. Deset let kasneje smo govorili, da zgodbo pišemo že 60 let in v zanosu zapisovali, da se nadaljuje. Izšla je Bukvopedija, predstavitev knjižnice v stripovski maniri Cirila Horjaka in tekstom Iztoka Lovriča, ki je poslanstvo Koroške osrednje knjižnice približala tudi mlajšim generacijam. Ob sedmem desetletju delovanja je prišel čas simbolične inventure našega dela in učinkov. Sprašujemo se, kaj naša prisotnost pomeni in vsakodnevno daje prebivalcem te doline, širši Koroški, tudi izven meja. V ta namen bomo zbirali pisne odzive naših članov in drugih obiskovalcev, v goste pa bomo tekom leta povabili tudi nekatere avtorje, ki so zrasli iz tega okolja in ga na en način prerasli s svojim ustvarjanjem.

23. marec – svetovni dan meteorologije

Kamra.si, 23. marec ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. marec – svetovni dan meteorologije Meteorologi na dan, ko je leta 1950 začela veljati konvencija o Svetovni meteorološki organizaciji, obeležujemo svetovni dan meteorologije. Letošnja tema svetovnega dneva meteorologije z naslovom »Sonce, Zemlja in vreme« izpostavlja vir energije, ki napaja podnebni sistem, in vreme kot njegovo vsakodnevno pojavno obliko. Praktično vso energijo, ki je potrebna za vzdrževanje podnebnega sistema in vremensko dogajanje, predstavlja energija Sonca, geotermalni prispevek Zemlje je zanemarljivo majhen. Podnebni sistem in vodni krog sta neločljivo povezana. Tudi vodni krog ne bi deloval brez energije Sonca, saj bi bila vsa voda brez nje zamrznjena. Ne samo vpliv na neživo naravo, brez stalnega dotoka sončne energije na Zemlji ne bi bilo življenja, ne bi bilo rastlin, živali in ljudi.

23. marca 1898 se je v graščini Praproče (Spodnje Blato pri Grosupljem) rodil Louis Adamič, slovensko-ameriški pisatelj, prevajalec in politik

Kamra.si, 23. marec ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. marca 1898 se je v graščini Praproče (Spodnje Blato pri Grosupljem) rodil  Louis Adamič, slovensko-ameriški pisatelj, prevajalec in politik. Umrl je 4. septembra 1951 (Milford, New Jersey, ZDA). Izhajalje iz kmečke družine, ki je cenila izobrazbo. Gimnazijo je obiskoval vLjubljani, v 3. letniku pa je bil izključen zaradi sodelovanja vprotiavstrijskem gibanju. Leta 1913 je odšel v Ameriko, kje je delal kotfizični delavec in pri slovenskem dnevniku Glas naroda. Z zaslužkom si jeplačeval ure angleščine, da bi se čim hitreje naučil jezika, da bi lahko vangleščini tudi pisal. Od 1917-1920 je služil v ameriški vojski, potem pa je spet delal kot novinar, uslužbenec in nato kotsocialistično usmerjen poklicni književnik v ZDA. Predsednik Roosevelt ga jeleta 1940 povabil za svetnika v Common Council for American Unity. Med drugosvetovno vojno je v ZDA podpiral  NOB in novo Jugoslavijo. Sodeloval je vorganizacijskem delu jugoslovanskih izseljencev, od 1942 do 1946 je bil častnipredsednik Slovensko ameriškega narodnega sveta. Dvakrat je bil vJugoslaviji, prvič 1932 in drugič 1949. Tega leta je postal dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. V svojih delih kaže zanimanjeza obe domovini, staro in novo, in njuna socialna in politična vprašanja. Od1924. leta dalje je pisal predvsem v angleščini, prevajal je v angleščinoslovenska in srbohrvaška dela (npr. Cankarjevega Hlapca Jerneja). V Ameriki seje uveljavil z delom Dynamite (Dinamit, 1931), v katerem je raziskal zgodovinosocialnih bojev v ZDA, in zanj dobil Guggenheimovo nagrado.Ko je bil leta 1932 11 mesecev v Jugoslaviji, je tu dobil snov za knjigo Thenative's return (Vrnitev v rodni kraj, 1934). Sledila je vrsta pretežnomemoarsko publicističnih del, ki obravnavajo socialna, nacionalna, politična inmultikulturalna vprašanja ameriškega življenja. Prejel je več književnihnagrad. Ko je bil drugič v Jugoslaviji, je napisal knjigo The Eagel and the Roots (Orel in korenine

Večer v spomin na Metodo Žgeč

Kamra.si, 22. marec ― Osrednja knjižnica Celje vabi v ponedeljek, 25. 3. 2019, ob 17. 30 na spominski večer in odprtje razsteve ob prvi obletnici smrti celjske ljubiteljske slikarke Metode Žgeč (1930-2018), ki bo v Levstikovi dvorani knjižnice.  Po dogodku se bomo preselili v preddverje knjižnice, kjer si bomo ogledali likovno razstavo Celjske vedute.   

Matej Hohkraut: predavanje o družinskih rodovnikih in predstavitev knjig o rodbinah Slanšek in Hochkraut

Kamra.si, 22. marec ― V petek, 29. marca 2019, ob 18. uri vabljeni v Večnamenski dom Rimske Toplice, kjer bo Matej Hohkraut pripravil predavanje o družinskih rodovnikih in predstavil svoji knjigi o rodbinah Slanšek in Hochkraut. Na večeru v knjižnici, posvečenem rodoslovju, bomo ob družinskih kronikah prisluhnili tudi drobcem zgodovine našega območja. Ob tem pa bomo spoznali, kako nastajajo družinski rodovniki in kronike.

Tomo Zupan - veliki prešernoslovec

Kamra.si, 22. marec ― Ob 180. obletnici rojstva smo razstavo v pritličju Mestne knjižnice Kranj posvetili življenju in delu prešernoslovca Toma Zupana, ki je bil tudi vodja cerkvenega dijaškega zavoda Alojzijevišče, odličen, dosleden in napreden vzgojitelj, narodni in kulturni delavec, pisatelj, urednik, pridigar, rodoslovec.  

Iluzije ptujskega gradu

Kamra.si, 22. marec ― Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož vabi na predavanje dddr. Andreja Pleterskega ILUZIJE PTUJSKEGA GRADU, ki bo v torek, 2. aprila 2019, ob 18.uri, Na Ptujskem gradu. Arheolog in zgodovinar dddr. Andrej Pleterski preučuje arheologijozgodnjega srednjega veka, staroslovansko arheologijo, zgodnjesrednjeveško zgodovino, historično geografijo, mitologijo in informatizacijo arheoloških virov. Med njegove novejše raziskave spada tudi preučevanje naselbinskih in grobiščnih struktur s poudarkom na gospodarski in družbeni dinamiki ozemlja Slovenije v zgodnjem srednjem veku. V raziskavo je vključeno tudi obsežno zgodnjesrednjeveško gradivo  s ptujskega gradu, ki ga hrani ptujski muzej. Na predavanju bo dddr. Andrej Pleterski predstavil izsledke raziskave. Zapisal je: »Ptujski grad je bil povod najbolj žgoče arheološke diskusije tega dela Evrope. Pregled arheološke dokumentacije in gradiva kaže, da skoraj nič ni tisto, kar se je zdelo, da je. Prva opažanja.«

Staroslovansko svetišče na Ptuju

Kamra.si, 22. marec ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vabi na predavanje "Staroslovansko svetišče" na Ptuju, ki bo v četrtek, 4. aprila 2019, ob 19. uri v razstavišču knjižnice. Predaval bo Izidor Janžekovič, magister zgodovine in arheologije z magisterijem iz Oxforda. Po drugi svetovni vojni so na ptujskem gradu potekala največja arheološka izkopavanja v takratni Jugoslaviji, pri njih pa so sodelovali vodilni slovenski in hrvaški arheologi ter zgodovinarji. Med izkopavanji so naleteli na objekt, ki so ga takrat interpretirali kot staroslovansko svetišče, kasneje pa kot srednjeveški stolp. Izidor Janžekovič bo predstavil izkopavanja in zloglasni objekt, ter ju umestil v okvir povojne gradnje države, ko so jugoslovanski zgodovinarji, fizični antropologi in arheologi pomagali postavljati novo državo na nove temelje.
PLANICA Z NOVO VELIKANKO IN REKORDOM

PLANICA Z NOVO VELIKANKO IN REKORDOM

Fototeka MNZS, 22. marec ― Marca 1969 so poleti pod Poncami prvič potekali na novi velikanki bratov Gorišek. Tedna planiških poletov, kot se je imenovalo tridnevno tekmovanje, se je udeležilo kar 60 tekmovalcev iz 15 različnih držav. V Planici pa se tistega leta niso veselili samo nove letalnice, temveč tudi vikenda rekordov: v treh dneh so namreč skakalci znamko svetovnega rekorda premaknili kar petkrat. Najdlje od vseh je poletel...

22. marca 1875 se je rodil Anton Codelli, izumitelj, veleposestnik, plemič in politik

Kamra.si, 22. marec ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. marca 1875 se je rodil Anton Codelli, izumitelj, veleposestnik, plemič in politik. Umrl je 28. aprila 1954.  Izumiteljevo polno ime je Anton III. Codelli. Rodil se je leta 1875 v Neaplju, kjer sta bila starša, oče Karel in mama Rozalija, na klimatskem okrevanju. Gimnazijo je obiskoval na Dunaju v Terezianumu, zavodu za plemiške otroke, kjer je spoznal grofico Ano Krane, ki ga je navdušila za mecenstvo. Po srednješolski maturi je po vzoru očeta stopil v vojno mornarico. Veliko je potoval (Indija, Japonska, Kitajska) in se naučil nekaj tujih jezikov. Iz zdravstvenih razlogov je leta 1897 izstopil iz mornarice in pričel študirati pravo, a ga je kmalu opustil. Iz zanimanja in vedoželjnosti se je kot samouk raje posvetil študiju elektrotehnike in strojništva. Od svojega starega očeta Karla I. je podedoval graščino Turn. Leta 1906 je opravil šestmesečni strokovni tečaj pri elektropodjetju Telefunken v Berlinu.
še novic