Kamra.si, 23. september ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23.  september 1864 – imenovan prvi odbor Celjske mestne hranilnice Po vzpostavitvi železniške povezave z Dunajem (1846) in Ljubljano (1859) so se gospodarske razmere in razvojne možnosti Celja hitro spremenile na bolje. Želja po hitrejšem razvoju mesta je narekovala, da so mestni očetje začeli razmišljati tudi o ustanovitvi lastnega denarnega zavoda, katerega mesto takrat še ni imelo. Tako je na seji mestnih odbornikov leta 1847 dvorni in sodni odvetnik dr. M. F. Foregger zbrane opozoril na potrebo po »sodobnem urejanju denarnih zadev« v Celju in se zavzel za ustanovitev občinske hranilnice. Toda Foreggerjeva pobuda je bila podana še v nepravem času in ob očitni nerazgledanosti navzočih odbornikov ni obrodila sadov.  V šestdesetih letih so bile razmere v Celju že povsem spremenjene, misel o ustanovitvi mestne hranilnice pa zrelejša. Tako je na seji mestnega odbora leta 1862 predsednik okrožnega sodišča in odbornik dr. Štefan Rak ponovno obudil Foreggerjevo idejo izpred petnajstih let, prikazal prednosti lastnega denarnega zavoda za razvoj občinskega gospodarstva in za prebivalstvo. Bil je prepričljiv, saj je mestni občinski odbor sklenil ustanoviti hranilnico, ji ponuditi tudi prostore in prevzeti jamstvo za njeno poslovanje. Poimenovali so jo Hranilnica mestne občine Celje (Sparkasse der Gemeinde Cilli).     Ko je oblast v naslednjih dveh letih potrdila hranilniška pravila, je občinski svet na izredni seji 23. septembra 1864 imenoval upravni odbor prvega celjskega denarnega zavoda. Vodil ga je dr. August Schurbi, v odbor ravnateljstva pa so bili poleg dr. Schurbija izvoljeni še: Johann Tappeiner, Franc Kapus, dr. Štefan Kočevar, Josip Wokaun, dr. Karl Hiegersberger, Karl Hartinger in Friedrich Mathes, ki mu je tudi predsedoval. Hranilnica je za komitente začela poslovati 1. januarja 1865.     Vir: https://www.knjiznica-celje.si/domoznanski-spomini/item/celjska-mestna-hranilnica-58

Kamra.si, 22. september ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. septembra 1741 je v Ljubljani umrl Jožef Samassa, star., izdelovalec zvonov. Rodil se je 1692 v Krminu. Samassa, najvažnejša zvonarska rodbina v Ljubljani., kamor je prišla okrog l. 1725 z Beneškega. Jožef Samassa, star je leta 1734 je prevzel zvonarsko livarno pred Pisanimi vrati (kasnejša »Wasserkasärne«, Karlovška c. 13) od umrlega sorodnika Gašperja Franchija (SBL I, 185), ki je tu vlival zvonove že od l. 1688  in čigar največje delo je veliki zvon lj. stolnice. V l. 1734 je postal Jožef S. tudi lj. meščan in se oženil z Ljubljančanko Ano Marijo Steyerer. Po njem je podedoval livarno njegov brat. Vir: http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi533646/

Kamra.si, 21. september ― Slovanska knjižnica vabi vse, ki jih zanima češka književnost, na ogled razstave o izjemni prevajalki Zdenki Škerlj Jerman (1933-2010), ki je v svojem petdesetletnem delovanju v slovenski prostor prenesla neizčrpno število čeških pisateljev. Zaslužna je za prevode leposlovja in otroške književnosti, izdane knjižno, revijalno ali v obliki radijskih iger. Razstavo so pripravili Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Kulturno-umetniško društvo Police Dubove v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana. Projekt je podprlo Veleposlaništvo Češke republike v Ljubljani. Razstava je na ogled od 12. 9. do 5. 11. 2018 v 2. nadstropju na Einspielerjevi cesti 1 za Bežigradom.

Kamra.si, 21. september ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. septembra 1905 je bil v Šentvidu pri Ljubljani odprt Zavod sv. Stanislava Zavod sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani je slovenska rimskokatoliška ustanova, namenjena izobraževanju in vzgoji. Njeni začetki segajo v zadnja leta 19. stoletja, ko je takratni ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič predstavil zamisel o gradnji prve povsem slovenske gimnazije. Po mnogih zapletih, ko mestne oblasti niso dovolile gradnje v središču mesta, je Jeglič 16. julija 1901 blagoslovil temeljni kamen za gradnjo Škofovih zavodov. Gradnja je trajala več kot 4 leta, stroški pa so bili temu primerni. Škof je prostore blagoslovil 21. septembra 1905.

Kamra.si, 20. september ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. september 1875, začel se je pouk na okoliški osnovni šoli v Celju. V drugi polovici 19. stoletja, natančneje v letu 1875, se je začelo poučevanje slovenskih otrok v slovenskem jeziku. Današnja I. osnovna šola se je takrat imenovala Okoliška šola.  Takratna mestna oblast je bila nemška in je nasprotovala prizadevanju slovenskih izobražencev, da bi poučevali slovenske otroke v slovenskem jeziku. Kljub temu, da je leta 1869 izšel Zakon o ljudskih šolah, je občinski odbor leta 1870 sprejel sklep, da je učni jezik v mestni ljudski šoli izključno nemščina. Za Slovence v mestu, predvsem pa za okoliško občino tak sklep ni bil sprejemljiv. Okoliški otroci so namreč morali obiskovati skupno mestno šolo, okoliška občina pa je morala mestni občini za to plačevati prispevek, starši pa za svoje otroke šolnino. Šolski obisk je bil zaradi tega zelo slab in le malo celjskih okoličanov je znalo pisati in brati. Veliko število šoloobveznih otrok, prepolni oddelki mestne šole in uporaba nemščine kot edinega učnega jezika so bili razlogi za ustanovitev prve slovenske šole z imenom Ljudska šola celjske okolice.  Pouk v njej se je začel 20. septembra 1875.