Kaja Kosmač in Sava Kosmač - Nosferatu (2006) Eksperimentalni video/ Avtorski video

DIVA nove pridobitve, 20. julij ― Poklon F. W. Murnau-u. Ob glasbi Björk se v pretežno nočnih prizorih izmenjujejo črno-beli in barvni posnetki urbanih prizorišč in zasnežene gozdne pokrajine. Spremljamo okorno gibanje neopredeljene osebe, ki ga potencira dinamična kamera. Vrteče in dinamične prizore prekinjajo bližnji posnetki obraza, oči in rdeča gaz v snegu, ki skupaj tvorijo atmosfero nerealnosti in se približajo ekspresionistični simfoniji groze.(Diva)

Kaja Kosmač in Sava Kosmač - Please Don't Follow Me Into the Sun (2006) Eksperimentalni video/ Glasbeni video/ Avtorski video

DIVA nove pridobitve, 20. julij ― Ob glasbi banda Intimn Frizurn se gradi video, ki ga na eni starni opredeljuje ekološka tematika in urbana subkultura, na drugi pa pop estetika z potenciranimi barvnimi poudarki. Montaža sledi glasbeni kompoziciji in tvori kompozicijske matrice, posluži se tudi računalniških video efektov, najopazneje zrcalne podvojitve (mirror). Dinamične barvne posnetke industrijskega pejsaža, mimibežečega vlaka in plesnih korakov prekinjajo črno-beli prizori obraza, silhuetne figure in modri...

Kaja Kosmač in Sava Kosmač - To Paul & Friends (2009) Eksperimentalni video/ Glasbeni video/ Avtorski video

DIVA nove pridobitve, 20. julij ― Ob glasbi The Beatles se nejasni upočasnjeni posnetki odkrivajo kot fragmenti telesa in barvitega oblačila. Ko v igro stopi rumena cestna linija se hitrost pospešuje in posnetek približuje. Usmerjena svetloba, ki spremlja človeško figuro, izolira podobo in jo postavi v kontrapunkt z bogastvom barvnih fragmentov, kar ustvari melanholično atmosfero. (Diva)

Kaja Kosmač & Sava Kosmač - Marzidovšek Minimal Laboratorium (2013) Dokumentarni video

DIVA nove pridobitve, 20. julij ― Marzidovšek Minimal Laboratorium (MML) je portret (o)kultnega slovenskobistriškega minimalista, zvočnega eksperimentatorja in vsestranskega kreativca Maria Marzidovška (1961-2011). S svojo neodvisno založbo kasetne produkcije MML je bil Mario vozliščna figura mariborskega podtalja 80-ih: glasbenik, eksperimentator, laboratorijec, inovator, performer, provokator. Bil je vseprisoten in visoko produktiven: v pičlih nekaj letih je na provizorični opremi sproducir...

Kuratorka Yunnia Yang gostja Postaje DIVA (2019-07-10)

DIVA video arhiv, 20. julij ― Yunnia Yang, tajvanska kuratorka, je za Projektno sobo SCCA pripravila enouren program videa z naslovom Vmesno stanje duha. Pred dvema letoma je pri nas predstavila sodobni tajvanski video, zdaj je izbrala enajstih del, ki reflektirajo obdobje komunizma in socializma v državah zahodnega Balkana, vzhodne Evrope in Rusije. Kmalu zatem je ta program predstavila še v formi razstave v galeriji Easttopics v Budimpešti. več

20. julij 1969 - Neil Armstrong in Edwin Aldrin kot prva človeka stopita na Luno

Kamra.si, 20. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. julij 1969 - Neil Armstrong in Edwin Aldrin kot prva človeka stopita na Luno Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem Programu Apollo. Skupaj s poveljnikom odprave Neilom Armstrongom sta bila v odpravi pilot Komandnega modula CM-107 (Kolumbija (Columbia)) Michael Collins in pilot Lunarnega modula LM-5 (Orel (Eagle)) Edwin Aldrin, imenovan tudi Buzz (vzdevek) t. Štartali so s Kennedyjevega vesoljskega središča 16. julija ob 9. uri 32 minut po tamkajšnjem času in štiri dni prepotovali 400.000 kilometrov do Lune. V lunarni modul sta se vkrcala Armstrong in Aldrin. 20. julija ob 13. uri in 15 minut sta se ločila od matične ladje v kateri je ostal pilot Collins. Po 102 urah in 15 minutah od starta z Zemlje, sta ob 16. uri in 17 minut pristala na Luni v Morju tišine. Potem, ko sta se nekaj ur pripravljala, je Armstrong 20. julija 1969 ob 22. uri in 56 minut (21. julija ob 3. uri zjutraj po srednjeevropskem času) zlezel po lestvi in skočil na Lunina tla. Nato je izgovoril slavni stavek: »That is one small step for man, one giant leap for a mankind. (To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo)«

20. julij 1912 - slavnostna otvoritev tramvajske proge med Piranom in Lucijo

Kamra.si, 20. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. julija 1912 je bila slavnostna otvoritev tramvajske proge med Piranom in Lucijo. 11. septembra 1911 je cesarsko-kraljevo železniško ministrstvo na Dunaju odobrilo prošnjo piranskega Mestnega sveta za gradnjo tramvajske proge med Piranom in Sveto Lucijo. Tramvajsko progo so vzpostavili v šestih mesecih. Tračnice so speljali po trasi trolejbusa, ki je vozil od leta 1909 do 1911. Slavnostna otvoritev tramvajske proge je bila 20. julija 1912. Tramvaj je vozil do 31. avgusta 1953. Več o zgodovini "obalnega tramvaja" v prispevku Piranski tramvaj v spominskem zapisu in slikah Giulia Ruzzierja.

Četrtkovi zeleni popoldnevi: Veronika in Uroš Plantan - Medicina svete Hildegarde

Kamra.si, 19. julij ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 25. julija 2019, ob 17. uri vabi na predstavitev knjige Veronike in Uroša Plantana Medicina svete Hildegarde. Prvič v slovenskem prostoru je pred nami knjiga o modrosti svete Hildegarde, ki ni prevod tujih del, ampak sta jo po sedmih letih raziskovanja, učenja, razmišljanja, poglobljenega študija tekstov svete Hildegarde in preizkušanja, napisala slovenska avtorja, Veronika Plantan in mag. Uroš Plantan. Vabljeni!

Morda poznate vi? (22)

Fototeka MNZS, 17. julij ― Zanima nas, kdo so osebe na fotografijah in tudi kje so fotografije nastale. Če imate tudi kakšne informacije o ozadju nastanka fotografije, so tovrstne informacije tudi dobrodošle. V imenu celotnega kolektiva pa se vam zahvaljujemo že za vse do sedaj posredovane informacije, hvala! Vsi ki bi le-te z nami radi delili oz. bi nam o priloženih fotografijah radi pomagali razjasniti kakšen podatek, vljudno prosimo,...

15. julija 1869 se je rodil Ivan Zajec, slovenski kipar

Kamra.si, 15. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. julija 1869 se je v Ljubljani rodil Ivan Zajec, slovenski kipar. Umrl je 30. julija 1952 v Ljubljani. Ivan Zajec, se je rodil v družini kiparja F.K. Zajca materi Josipini rojeni Walland. Po materini smrti (1870) je bil v reji pri teti Josipini Šepic na Igu. V rojstnem mestu je obiskoval ljudsko šolo (1876–1882) in 2 leti večerni vajeniški gradbeni tečaj na realki in se obenem učil kiparstva pri očetu. Šolanje je moral prekiniti, ker je oče obubožal, po njegovi smrti (1888) pa je z denarno podporo sorodnice Josipine Hočevar iz Krškega odšel na Dunaj. Tu je v šolskem letu 1888/1889 obiskoval obrtno šolo in na akademiji študiral kiparstvo: splošni kiparski oddelek (1889-1893) ter specialno kiparsko šolo (1893-1896). Bil je med najboljšimi učenci. Temeljito se je priučil tudi poklicnim veščinam (klesanje, vlivanje, cizeliranje), s katerimi se je spoznal že v Ljubljani. Za nadarjenost je prejel priznanja že na akademiji, med drugimi Fügerjevo medaljo za plastiko Prestrašeni satir (1894), ter leta 1896 še klasicistično, a realistično oblikovano skupino Adam in Eva. Svojemu vzorniku Michelangelu se je poklonil z marmornim kipom Vezalka sandal. Po končanem študiju je dve leti delal na Dunaju v ateljeju kiparja T. Friedla, vmes prebil pol leta v Münchnu, se seznanil z A. Ažbetom in obiskoval muzeje, predvsem bogate gliptoteke, kjer se je srečal z »grandioznimi« mojstrovinami antičnega in renesančnega kiparstva (Michelangelo in drugi). Leta 1899 je potoval v Italijo in istega leta odprl atelje na Dunaju, v katerem je izdeloval pretežno naročila »umetno obrtnega značaja« (stavbna plastika), a ustvaril tudi nekaj pomembnejših del z alegorično, mitološko in žanrsko vsebino. Med bivanjem v Parizu (1906-1909) je obiskal London (1906) in ZDA (1907). Ko se je 1909 vrnil v Ljubljano, ni imel ustreznih pogojev za delo, zato se je 1912 preselil v Trst in 1913 v Rim, kjer je risal za arheologe, kopiral v vatikanskih muzejih in leta 1913 nekaj

Četrtkovi zeleni popoldnevi: Zvonko Pukšič - Modrost narave za odgovorne ljudi

Kamra.si, 12. julij ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 18. julija 2019, ob 17. uri vabi na pogovor z Zvonkom Pukšičem. »Ljudje kot vrsta trenutno s svojim planetom, z Naravo, katere delček smo sami, ravnamo dokaj neodgovorno.  In čeprav se nam kot posamezniku zdi, da nimamo moči narediti nekih velikih premikov glede tega, lahko ob podrobnejšem premisleku ugotovimo, da to ne drži.« (Zvonko Pukšič) *V primeru slabe vremenske napovedi za četrtek, 11. 7., bomo zamenjali termina in bo predavanje Zvonka Pukšiča 11. julija, ogled zeliščne njive pa naslednji četrtek, 18. 7. 2019.

Ohcet po starih šegah v Laškem

Kamra.si, 11. julij ― Zveza Možnar Laško vabi v okviru Festivala Pivo in cvetje v nedeljo, 14. julija 2019, ob 10. uri na občinsko dvorišče na Ohcet po starih šegah. Ohcet po starih šegah bo na letošnjem Pivo in cvetju 50. prava. Ohcetne šege prikazujejo slovo neveste od doma, šranganje, snemanje venčka z nevestine glave, larmo (darovi za nevesto), ohcetne plese in prihod neveste na ženinov dom. Celoten prikaz, skupaj s sklenitvijo zakonske zveze, je malo manj kot dve uri dolga predstava, ki jo že leta vzorno prikazujejo članice in člani Folklorne skupine Anton Tanc iz Marija Gradca in člani Kulturno umetniškega društva Šentrupert. Kot 50. par se bosta na Ohceti po stari šegi v okviru Festivala Pivo in cvetje, vzela nevesta Barbara Knez iz Laškega in ženin Nejc Mašek iz Velenja. 
Morda poznate vi? (21)

Morda poznate vi? (21)

Fototeka MNZS, 10. julij ―   Zanima nas, kdo so osebe na fotografijah in tudi kje so fotografije nastale. Če imate tudi kakšne informacije o ozadju nastanka fotografije, so tovrstne informacije tudi dobrodošle. V imenu celotnega kolektiva pa se vam zahvaljujemo že za vse do sedaj posredovane informacije, hvala! Vsi ki bi le-te z nami radi delili oz. bi nam o priloženih fotografijah radi pomagali razjasniti kakšen podatek, vljudno...
še novic