21. julija 1924 se je rodil Alojz Rebula, pisatelj, dramaturg, esejist in prevajalec

Kamra.si, 21. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. julija 1924  se je rodil Alojz Rebula, pisatelj, dramaturg, esejist in prevajalec. Alojz Rebula, rojen, 21. julija 1924, v Šempolaju pri Trstu, sodi med tiste, danes že redke predstavnike slovenske književnosti v Italiji, ki so ustvarjali vse povojno obdobje.Rebula je med 1936 in 1940 obiskoval italijansko klasično gimnazijo v Gorici in jo od 1940 do 1944 nadaljeval v Vidmu, kjer je tudi maturiral. Leta 1949 je diplomiral iz klasične filologije na Univerzi v Ljubljani, kjer je študiral tudi arheologijo in angleščino. Leta 1960 je v Rimu doktoriral z disertacijo o Dantejevi Božanski komediji v slovenskih prevodih. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Stanoval je na Opčinah, zadnja leta pa večinoma prebiva v Loki pri Zidanem Mostu. Poročen je s pisateljico Zoro Tavčar.
Žetev pšenice ob Vodnikovi cesti

Žetev pšenice ob Vodnikovi cesti

Fototeka MNZS, 20. julij ― Že leta 1968 nenavaden prizor žetve pšenice ob Vodnikovi cesti s stolpnicami v gradnji v ozadju je danes le še bolj zanimiv.   “Vajeni smo pogledov na nove stolpnice in bloke, okrog njih pa na nabite parkirne prostore in garaže, pa morda še na urejene zelenice in otroška igrišča. Redka pa je za Ljubljano podoba z Vodnikove ceste, kjer tik ob blokih pada snop...

20. julija 1866 - v bitki pri Visu je avstro-ogrska mornarica premaga italijansko

Kamra.si, 20. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. julija 1866 - v bitki pri Visu je avstro-ogrska mornarica premaga italijansko. Bitka pri Visu je bila največja pomorska bitka v Jadranskem morju. Do bitke je prišlo 20. julija 1866, po tem, ko je italijansko ladjevje poizkušalo zasesti otok Vis (Italijansko: Lissa), ki je v tistem času spadal pod Avstrijo. Po priplutju avstrijskega ladjevja, ki mu je v zadnjem trenutku uspelo preprečiti zavzetje otoka, se je vnela srdita pomorska bitka, v kateri je dosti manjšemu in slabše oboroženemu avstrijskemu ladjevju uspelo potopiti dve italijanski ladji, ter tako doseči zmago. Bitka pri Visu je bila prva velika bitka po Trafalgarju ter tudi prva velika bitka, v katero so bile vpletene oklepne bojne ladje. Ugotovitve iz te bitke so naslednjih trideset let pomembno vplivale na gradnjo ladij, topov in taktiko pomorskega vojskovanja po celem svetu.

Učenjak in polihistor Janez Ludvik Schönleben (1618-1681)

Kamra.si, 19. julij ― V Slovanski knjižnici za Bežigradom je med 10. 7. in 31. 8. 2018 na ogled razstava bibliotekarke Erike Marolt ob 400-letnici rojstva velikega novoveškega učenjaka Janeza Ludvika Schönlebna. Vabljeni! Janez Ludvik Schönleben (1618—1681), zgodovinar, pridigar, teolog in polihistor, je imel v času svojega življenja na takratnem Kranjskem, in tudi v širšem prostoru srednje Evrope, zelo pomembno vlogo. V svojem trudu za dobrobit rodne dežele je na veliko področjih oral ledino.Njegovo delo Carniolia antiqua et nova (1680–1681) je prvi poskus zgodovinopisne predstavitve Kranjske. Na zgodovinopisnem področju ga zato lahko štejemo za Valvasorjevega predhodnika in mentorja ter prvega kranjskega polihistorja.

19. julija 1937 je umrl Anton Fazarinc, gostilničar, župan in častni občan Celja

Kamra.si, 19. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. julija 1937 je v Celju umrl Anton Fazarinc, gostilničar, župan in častni občan Celja. Rodil se je 25. maja 1864 v Celju.  Rojen je bil v družini s štirimi otroki na Ostrožnem pri Celju, kjer se priimek v variantah Fasarinc, Fasarin, Fesarinc sledi vse od leta 1624. Družino, v kateri je bilo pet otrok, si je ustvaril z Marijo Zagožen iz Šentpavla pri Preboldu. Domačija na Ostrožnem je še vedno živa, vendar pod priimkom Lenasi.

19. julija 1906 je bila rednemu prometu predana Bohinjska proga

Kamra.si, 19. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. julija 1906 je bila rednemu prometu  predana Bohinjska proga. Na slovesnim odprtju je bil navzoč tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand. Bohinjska železniška proga (v italijanščini Ferrovia Transalpina, v nemščini Wocheinerbahn) je 144 kilometrov dolg del sicer 717 kilometrov dolge železniške povezave Praga-Jesenice-Gorica-Trst. Zgrajena je bila med letoma 1900 in 1906 kot povezava srednje Evrope z Jadranskim morjem. Podobno kot italijansko poimenovanje (Transalpina), tudi slovensko (Bohinjska proga) pogosto vključuje tako 89 km dolgo Bohinjsko (Jesenice-Gorica) kot 55 km dolgo t. i. Kraško progo (Gorica-Trst).Prve zamisli o tej železniški povezavi datirajo v sedemdeseta leta devetnajstega stoletja. Poseben konzorcij, ki so ga ustanovili v Ljubljani, v tedanji kranjski trgovinski in obrtni zbornici, je namreč leta 1872 pripravil spomenico, v kateri so opozorili, »da je ozemlje nekdanjega Ilirskega kraljestva« – slednje naj bi obsegalo največji del današnje Slovenije in pa tudi del tedaj še pretežno s Slovenci naseljenega današnjega zamejstva – »po dograditvi Južne železnice (Dunaj–Trst, leta 1857) ostalo brez železniških povezav«. Polnih dvajset let so nato razpravljali o treh variantah »najkrajše proge do Mediterana«: o t. i. »Loški« progi prek Ljubelja in Škofje Loke ter v dolino Soče, o »Predilski« varianti iz Trbiža prek Predil ali skozi njega in potem naprej proti jugu ter o »Bohinjski progi«, ki je bila realizirana 34 let pozneje. Tako dolgo razpravo pred dokončno izbiro je opravičevala – na kar so opozarjali zlasti geologi – izredna težavnost gradbenih del, in to tudi v primeru, če bi progo izpeljali prek Trbiža, ob Savi Dolinki do Jesenic in nato ob Savi Bohinjki do Črne prsti, kjer naj bi se ta »bohinjska« varianta šele začela. Odločitev o Bohinjski progi je bila sprejeta pod vplivom nemških veleposestnikov, predvsem zaradi plavžarske industrije v okolici Trsta in železarske na Jesenicah.

19. julija 1858 se je rodil Julius Kugy, pravnik, alpinist, častnik, pisatelj in humanist, oče alpinizma v Julijskih Alpah

Kamra.si, 19. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. julija 1858 se je v Gorici rodil Julius Kugy, pravnik, alpinist, častnik, pisatelj in humanist, oče alpinizma v Julijskih Alpah. Umrl je 5. februarja 1944 v Trstu. Oče Pavel je bil koroški trgovec z prvotnim priimkom Kugaj, pozneje Kugi, mati Julija pa je bila najstarejša hči pesnika Jovana Vesela Koseskega. Odraščal je v Trstu, ki je ostal njegov dom do smrti. Počitnice je pogosto preživljal v očetovi rodni vasi Lipi pri Podkloštru, kjer naj bi se rodila njegova ljubezen do botanike in gora. Osnovno šolo in gimnazijo je zaključil v Trstu, pravo je študiral na Dunaju, kjer je doktoriral leta 1882. Po vrnitvi v Trst je prevzel vodenje očetovega trgovskega podjetja za uvoz kave, sadja in olja. Prvo svetovno vojno je preživel kot vojaški planinski referent avsto-ogrske armade v Zahodnih Julijcih, kjer je ustanovil tudi plezalno šolo. Po vojni je opustil podjetniško dejavnost, prodal nekatere nepremičnine in si s tem zagotovil dosmrtno rento.  Julius Kugy je že zelo zgodaj kazal umetniški čut ter ljubezen do gora in narave. Veliko zaslug pri vzgoji njegovih pisateljskih nagnenj je imel družinski prijatelj Rudolf Baumbach, njegov botaniški mentor pa je bil Muzio de Tommasini. Napisal in izdal je sedem knjig. Ukvarjal se je tudi s petjem in igranjem orgel. 

18. julija 1913 je umrl Karol Glazer, slovenski literarni zgodovinar, prvi slovenski indoevropeist in prevajalec

Kamra.si, 18. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. julija 1913 je v Gradcu umrl Karol Glazer, slovenski literarni zgodovinar, prvi slovenski indoevropeist in prevajalec. Rodil se je 3. februarja 1845 v Zg. Hočah.  Po končani domači ljudski šoli in gimnaziji v Mariboru je na Dunaju študiral klasično filologijo in slavistiko. Leta 1868 je sprejel mesto zasebnega učitelja pri grofu Brandisu, 1869 pa mesto suplenta na gimnaziji v Leobnu in Celju. Bil je stalni učitelj na Ptuju, v Kranju, Vidnavi v Šleziji in Trstu. Po upokojitvi je živel v Gradcu in na Ogrskem Brodu, kjer je bil ravnatelj na zasebni židovski gimnaziji.

18. julija 1591 je umrl Jakob Petelin Gallus, skladatelj

Kamra.si, 18. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. julija 1591 je v Pragi umrl Jakob Petelin Gallus, skladatelj. Rodil se je konec julija 1550, najverjetneje na Šentviški Gori ali v Ribnici. Domnevno se je izobraževal v samostanu v Stični, v mladosti je potoval po Nižji Avstriji in bival v obdonavskih samostanih Zwettl in Melk, kasneje je potoval v Prago, Wroclaw in Olomuc. Gallus je avtor številnih motetov, najbolj znana pa je zbirka 374 motetov, ki je namenjena petju v vsakem dnevu cerkvenega leta. Večja zbirka del je tudi t. i. Harmoniae morales, izbor 53 madrigalov. Gallus je bil sodobnik Giovannija Pierluigija da Palestrine in Orlanda di Lassa. V času svojega življenja je bil uspešen in cenjen skladatelj, vendar je na domačih tleh skozi stoletja utonil v pozabo. V slovenskem prostoru sta nanj ponovno opozorila skladatelja Josip Mantuani in Kamilo Mašek. Med letoma 1985 in 1996 je SAZU izdala njegova dela v dvajsetih zvezkih.

17. julija 1996 je umrl Bratko Kreft, dramatik, pripovednik, publicist, dramaturg, profesor, literarni zgodovinar in režiser

Kamra.si, 17. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. julija 1996 je v Ljubljani umrl Bratko Kreft, slovenski dramatik, pripovednik, publicist, dramaturg, profesor, literarni zgodovinar in režiser. Rodil se je 11. februarja 1905 v Mariboru.  Bratko Kreft je bil rojen v Mariboru, odraščal pa je v Sv. Juriju ob Ščavnici. Gimnazijska leta je preživel v Mariboru, kjer so v gimnazijskem glasilu bili objavljeni njegovi prvi članki. V tem času je vstopil v svet gledališča in še pred maturo režiral predstave, tudi lastne in v njih nastopal. Študijsko pot je začel leta 1924 na Dunaju, sprva s študijem prava, ki ga je kmalu zamenjal za študij slavistike in zgodovine. Poslušal je tudi predavanja o dramaturgiji. Na Dunaju je ostal eno leto, nato je študij nadaljeval na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1929 diplomiral iz slovenske in južnoslovanske književnosti ter svetovne književnosti in literarne teorije. V času študija je objavil roman Človek mrtvaških lobanj, prevzel vodstvo Delavskega odra v Ljubljani, imel predavanje na mariborski Ljudski univerzi na temo ruskega gledališča in bil sourednik Kosovelove Mladine ter objavljal v Ljubljanskem zvonu. Sicer je z objavo člankov, esejev in kritik na temo gledališča, literarne zgodovine in kulturne politike začel že pri dvajsetih letih. Po končanem študiju se je preizkusil v vlogi ravnatelja kina Ljubljanski dvor, po dobrem letu pa je dobil službo režiserja v Narodnem gledališču v Ljubljani. Tam je najprej dve leti režiral v Operi, nato v Drami. Ker se je že na Dunaju seznanil z marksizmom ne preseneča, da je kasneje delal tudi kot urednik in izdajatelj marksistične revije Književnost. Deset let po diplomi je na ljubljanski univerzi še doktoriral. Kmalu zatem, leta 1941 je preko Turnerjeve štipendije odšel na študij ruske literature v Italijo. Tam so ga zaradi komunističnih prepričanj najprej aretirali, nato je v hišnem priporu ostal vse do konca vojne. Po vojni je v ljubljanski Drami sprva delal kot dramaturg in kasneje kot re

17. julija 1879 je umrl Imre Augustič pl., slovenski pisatelj, pesnik, novinar in prevajalec

Kamra.si, 17. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. julija 1879 je v Budimpešti umrl Imre (Emerik) Augustič pl. Razdrtovski (madž. razdertai Agustich Imre), slovenski pisatelj, pesnik, novinar in prevajalec. Rodil se je 29./30. septembra 1837 v Murskih Petrovcih.  Imre (tudi Emerik, Mirko) Agustič (tudi Agustich, Augustič, Augustić, Augustich, Agostich, Augusztich, Avgustinčič), ki je izhajal iz plemiške družine, je šest razredov gimnazije med letoma 1848 in 1854 končal v Szombathelyu, nato pa se vrnil v domači kraj. Pri sedemnajstih letih se je kot oskrbnik zaposlil na nekaterih gospodarskih posestvih; najprej leto in pol pri grofu Szapáryju v Murski Soboti, potem tri leta pri Batthyányjevi vdovi v Oroszlámosu pri Szegedu in še tri ali štiri leta na Dolnjem Seniku pri isti gospodi. Tam se je kot samouk naučil stenografije, potem pa odšel v Budimpešto, kjer je opravil stenografski izpit.

17. julija 1887 se je rodil Avgust Friderik Seebacher, slikar

Kamra.si, 17. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. julija 1887 se je v Celju rodil Avgust Friderik Seebacher, slikar. Umrl je 20. decembra 1940 v Celju.  August Friderik Seebacher izhaja iz celjske nemške družine. Po končani gimnaziji v Celju je študiral slikarstvo na Dunaju, kasneje pa izpopolnjeval svoje znanje še v Münchnu in Gradcu. Po vrnitvi v Celje je slikal krajinske in žanrske motive, predvsem olja in pastele, največ pa se je ukvarjal z grafiko, po kateri je tudi najbolj znan.

16. julija 1899 se je rodil Božidar Jakac, slovenski slikar in grafik

Kamra.si, 16. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. julija 1899 se je v Novem mestu rodil Božidar Jakac, slovenski slikar in grafik. Umrl je 20. novembra 1989 v  Ljubljani. Božidar Jakac je bil med najbolj dejavnimi in največkrat predstavljenimi slovenskimi umetniki, zato naš zapis poudarja le njegovo pot in delo v občini Kostanjevica na Krki. Njegova mati je bila Josipina Colaričeva s Slinovc pri Kostanjevici. Od 1969 je bil zaslužni član Dolenjskega kulturnega festivala v Kostanjevici na Krki. Tu so bile odmevne razstave njegovih del v letih: 1969 (ob 70-letnici), 1974 (Avtoportreti), 1999 (ob 100-letnici rojstva in 25-letnici Galerije B. Jakca), 2003 (Risarski dnevniki). V Galeriji Krško je razstavljal leta 1968. 
Vojaški signalni rog 5. dragonskega polka

Vojaški signalni rog 5. dragonskega polka

Fototeka MNZS, 16. julij ― Lastnik signalnega roga je bil štajersko-koroško-kranjski dragonski polk št. 5, ki je bil že leta 1721 ustanovljen kot kirasirski polk, leta 1867 pa je postal dragonski polk. Od srede stoletja do prve svetovne vojne je bil njegov častni pokrovitelj ruski car Nikolaj 1., kot polkovni dan pa je praznoval 16. oktober, dan bitke pri Leipzigu v napoleonskih vojnah leta 1813. Leta 1883 so polku...
še novic