Kamra.si, 26. november ― Septembrskim dogodkom novomeške pomladi pred 100 leti je novembra sledila njihova delna ponovitev v Ljubljani. V tem duhu bo Novo mesto med 23. in 29. novembrom 2020 simbolno Mesto v gosteh na virtualnem Slovenskem knjižnem sejmu. Vabimo vas, da si ogledate spletne vsebine, ki bodo simbolično proslavile 100. obletnico te kulturno-umetniške manifestacije. - 27. novembra bo ob 12. uri na sporedu posnetek soareje Nekaj dni v septembru  - 28. novembra prav tako ob 12. uri literarni večer ob 120. obletnici rojstva pesnika Mirana Jarca,  - ostale dogodke kot je sprehod po razstavah Mladi, neznani, avantgardni in Let novomeške pomladi Dolenjskega muzeja Novo mesto, posnetka predstav Anton Podbevšek Teatra Človeka z bombami in Izumitelj na zemlji, in spot Razvojnega centra Novo mesto pa si boste lahko obiskali kadarkoli v tednu sejma s klikom na povezavo www.knjiznisejem.si. Dobrodošli, da obiščete tudi vsebine knjigotržcev, ki se bodo predstavili na spletnem razstavišču letošnjega Slovenskega knjižnega sejma. Naslednje leto se srečamo v Cankarjevem domu. Podporniki projekta 100 let novomeške pomladi so Zavarovalnica Sava, zavarovalna družba, d.d., BTC d.d., Telekom Slovenije d.d., Krka, tovarna zdravil, d.d., skupina TPV, Renault in Petrol d.d.

Kamra.si, 26. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. novembra 1912 je v Ljubljani umrl Fran Orožen, geograf, zgodovinar in prvi predsednik SPD. Rodil se je 17. decembra 1853 v Laškem.   Njegov oče Fran je bil trgovec, brat znanega zgodovinarja Ignacija Orožna. Fran Orožen ml. je gimnazijo končal v Celju ter študiral zemljepis in zgodovino na Dunaju, kjer je tudi poslušal predavanje znanega raziskovalca vzhodnih Alp prof. Friderika Simonyja. Po končanem študiju je učil na učiteljiščih v Novem mestu, Kopru in Ljubljani, kjer je živel do smrti.Njegova prva strokovna prispevka sta nastala ob prihodu v Ljubljano. To sta bili poljudnoznanstveni razpravi: "S čim in kako so pisali stari narodi in kako pišemo zdaj" in "O početku in razvoju pisem", obe objavljeni v Ljubljanskem zvonu. V svojem poklicnem delu se je soočil s potrebo po učbenikih geografske in zgodovinske stroke. Začel je delati v tej smeri in tako so nastala številna knjižna dela. Ukvarjal se je tudi z zemljevidi. Za slovenske šole je priredil globus s slovenskim besedilom in več stenskih zemljevidov. Za ljudske šole pa je priredil Haardtov zemljepisni atlas. Iz prve polovice njegovega strokovnega delovanja sta še dve razpravi v Ljubljanskem zvonu, in sicer "Praznovanje sv. Jurija na Štajerskem" in "Stanley Henry Moreton", ki je bila objavljena v več delih

Kamra.si, 26. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. novembra 1904 je v Motniku umrl Gašper Križnik, slovenski etnolog in jezikoslovec. Rodil se je 5. januarja 1848 v Motniku. Gašper Križnik se je rodil 5. januarja 1848 kot prvi otrok siromašnih kmečkih staršev na Beli št. 3 pri Motniku. Rojstna hiša, po domače pri "Španu" stoji med ruševinamu motniškega gradu in farno cerkvijo sv. Jurija ter podružnično cerkvijo sv. Magdalene. Že leta 1850 se je to naselje preimenovalo v Zgornji Motnik. Hiša v kateri še vedno živijo potomci njegovega brata, ima sedaj številko Motnik 28. Gašper Križnik ni hodil v šolo, ampak se je sam naučil pisati in brati. Sam v pismu omenja, da je bil samouk in da so ga vzgajale knjige in revije. V Motniku je takrat bila organizirana šola, vendar jo je bilo treba plačevati, za kar pa ni na revni kmetiji ni bilo denarja. Že v mladosti je Križnik, morda pod vplivom motniškega učitelja Franceta Sajovica, začel izpisovati stare motniške listine, zbirati slovstveno folkloro in zapisovati ustno izročilo, ki se nanaša na zgodovino in šege trga Motnik in njegove okolice. V Motniku se je priučil čevljarskega poklica, ki ga je pogosto opravljal po hišah na gorskih kmetijah, kjer so bile številne kmečke družine. Znan je bil kot dober čevljar, ki je znal narediti tudi nove čevlje in škornje. Ker je zaslužek zadoščal le za preživetje, je čevljarsko delo dopolnjeval z zbiranjem pesmi in pripovedk, zgodovinskih podatkov, izvorov imen, skratka zapisal je vse, kar se mu je zdelo zanimivo. Za zapise, ki jih je dobival je le redko dobival plačilo. Zbrano gradivo je v pošiljal različnim ustanovam, ki so v njegovem času zbirale in objavljale narodno blago, največ pa Slovenski matici, ki je bila kot društvo za izdajanje znanstvenih in leposlovnih del ustanovljena leta 1864. Bil je tudi član zagrebškega Društva za povestnicu jugoslavensku (hr), ki je bilo predhodnik 1866 ustanovljene Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti (danes Hrvaška akademija znanosti in umetnosti).

Kamra.si, 25. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. novembra 1854 se je na Teharjah rodil Franjo Štor, odvetnik, politik, narodnoobrambni delavec, narodni buditelj in mecen. Umrl je 2. oktobra 1919 Gradcu. Dr. Franjo Štor je bil odvetnik, politik, narodni buditelj, ustanovitelj prvih teharskih društev in narodnjak doma iz Teharij, ki je službeno deloval v Ljubljani. Aktivno je sodeloval v ljubljanskem političnem, kulturnem in društvenem življenju. Bil je član Narodne čitalnice v Ljubljani. Izvoljen je bil v čitalniški odbor predsednika in urednika Novic Janeza Bleiweisa, kjer je kot odbornik sodeloval v odseku za besedo in za plese. Kot odbornik je bil tudi član ljubljanske šolske in narodnoobrambne organizacije Družbe sv. Cirila in Metoda.

Kamra.si, 25. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. novembra 1844 je v Ljubljani umrl Franc de Paula Hladnik, duhovnik in botanik. Rodil se je 29. marca 1773  v Idriji. Botanik Franc de Paula Hladnik se je rodil očetu Mateju, rudarskemu uslužbencu, in materi Doroteji. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, potem v Ljubljani gimnazijo. Šolanje je nadaljeval s filozofskimi študijami, vstopil v bogoslovje in teološki študij končal leta 1795. Delo je dobil v licejski knjižnici, sredi leta 1796 je bil posvečen. Dodelili so mu mesto kaplana, vendar je zaradi zdravstvenih težav prosil za razrešitev s tega mesta.  Jeseni 1796 se je začela njegova pedagoška poklicna pot: nameščen je bil za učitelja četrtega razreda na normalki v Ljubljani, čez nekaj let je dobil še delo učitelja na mehanični šoli. Leta 1802 je postal ravnatelj normalnih šol, leta 1807 ravnatelj gimnazije v Ljubljani in 1810 profesor naravoslovja in botanike Centralnih šol v Ljubljani. Imel je predavanja iz botanike, ki so jih lahko obiskovali tudi gimnazijci od 5. razreda dalje. Eden takih poslušalcev je bil tudi Henrik Freyer, čeprav mu Hladnik iz bojazni, da bi Freyer zanemarjal druge predmete, sprva ni dovoli, da bi ta predavanja obiskoval. 

Kamra.si, 20. november ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. novembra 1598 je umrl Adam Bohorič, slovenski protestant, slovničar in šolnik. Rodil se je ok. leta 1520 v okolici Brestanice.  Po končanem študiju jezikoslovja in glasbe v Wittenbergu je v letih 1551–1563 vodil svojo šolo v Krškem. Leta 1565 jo je zaprl in na povabilo Primoža Trubarja in Sebastijana Krelja postal ravnatelj stanovske šole v Ljubljani (sedaj Klasična gimnazija v Ljubljani).[5] Šolo je vodil do upokojitve leta 1582, v obdobju 1595–1598 pa je bil začasni ravnatelj. Šoli je napisal tudi šolski red in določil slovenščino za občevalni in poučevalni jezik na začetni stopnji. Ko so po ukazu nadvojvode Ferdinanda leta 1598 šolo zaprli, je bil Bohorič izgnan iz domovine in je istega leta umrl v Nemčiji. Leta 1584 je v Wittenbergu izdal prvo slovensko slovnico Zimske urice proste (Arcticae horulae succisivae), ki je bila napisana v latinščini (prevedel jo je Jože Toporišič leta 1987). V uvodu brani slovensko jezikovno samostojnost proti nemščini in opozarja na njeno povezavo s slovanskimi jeziki. Zatem sledi v latinščini razložena slovnica slovenskega jezika. Sestavljata jo dva večja dela, od katerih prvi obsega pravopis, besedoslovje in oblikoslovje, drugi pa skladnjo. Našteta so tudi načela črkopisa, ki se po njem imenuje bohoričica. Slovnica je bila napisana po zgledu latinske slovnice Philippa Melanchtona, zato je izpustila nekatere značilnosti slovenščine, vendar je kljub temu ostala v veljavi dobrih dvesto let. Adam Bohorič je okoli leta 1571 revidiral Juričičev prevod Spangenbergove postile, okoli leta 1580 je napisal dva šolska spisa, ki pa dandanes nista ohranjena. To sta Elementale Labacense in Nomenclatura trium linguarum. Prvi spis je latinski, nemški in slovenski abecednik. Nomenclatura trium linguarum pa je slovarček v treh jezikih, ki je bil namenjen učenju latinskih besed ob slovenščini ali nemščini. Napisal je tudi delo Otročja tabla okoli leta 1580 in Otročja pejsem, kedar se zjutra vstane ali zveče