Kamra.si, 25. marec ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. marca 1845 se je v Krašnji rodil Josip Podmilšak, imenovan tudi Andrejčkov Jože, slovenski pisatelj. Umrl je  24. decembra 1874 v Ljubljani. Po domači šoli, ki jo je oskrboval župnik Jurij Varl, je Jože ostal doma, šele ko je Varl obljubil svojo podporo, so dečka poslali v Lj.; 1859/60 je pod Martinom Ivanetičem dovršil 4. razr. normalke in 1860 stopil v gimn. Ker ga niso sprejeli v Alojzijevišče, se je preživljal z instrukcijami. Začetki slov. političnega življenja so močno vplivali na precej starega gimnazijca; v 4. šoli je začel pisati za Tomšičevo Torbico in A. Janežiča; učil se je tudi češčine in poljščine, a manj uspešen je bil njegov šolski napredek: v 1. poll. 7. šole 1867 je padel v grščini in naravoslovju, in ker je neopravičeno izostajal, je imel slab red tudi v vedenju. Že je hotel šolo obesiti na klin, A. Janežič pa ga je pregovoril, da je sklenil dovršiti gimnazijo (prim. pismo 17. 2. 1867, LZ 1884, 602).   

Kamra.si, 25. marec ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. marca 1906 se je v kraju Brunshaupten/Kühlungsborn (Nemčija) rodila Thea Schreiber Gamelin.  Umrla je 26. maja 1988 v Celju.  Rodila se je v družini protestantskega pastorja v Brunshauptnu, ki so ga nacisti l. 1938 preimenovali v Kühlungsborn. Po končani privatni šoli je kolebala med študijem germanistike, medicine in slikarstva, odločila se je za študij slikarstva. Študirala je na kraljevi umetniški akademiji v Stockholmu in bivala najprej pri daljni očetovi sorodnici, grofici Dagmar Sparre, nato pa jo je sprejela v svoj krog kiparka in slikarka, grofica Ellen Roosval. Med študijem je opravila študijsko potovanje po Italiji. Kot pravi v svoji knjigi Dvoje življenj - en cilj je l. 1931 po radiu slišala za knjigo Einsame Weltreise  Alme M. Karlin in se tako navdušila nad popotnico iz Celja, da je z njo navezala najprej pismene stike, potem pa jo je v letih 1931-1934 trikrat obiskala v Celju. Za stalno se je preselila  k Almi l. 1934 in kot jugoslovanska državljanka ostala v Celju vse do svoje smrti. Za časa Alminega življenja je Thea opravljala vlogo Almine tajnice, lektorice, korespondentke, ilustrirala je nekaj njenih knjig ter vodila gospodinjstvo.

Kamra.si, 23. marec ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. marca 1898 se je v graščini Praproče (Spodnje Blato pri Grosupljem) rodil  Louis Adamič, slovensko-ameriški pisatelj, prevajalec in politik. Umrl je 4. septembra 1951 (Milford, New Jersey, ZDA). Izhajalje iz kmečke družine, ki je cenila izobrazbo. Gimnazijo je obiskoval vLjubljani, v 3. letniku pa je bil izključen zaradi sodelovanja vprotiavstrijskem gibanju. Leta 1913 je odšel v Ameriko, kje je delal kotfizični delavec in pri slovenskem dnevniku Glas naroda. Z zaslužkom si jeplačeval ure angleščine, da bi se čim hitreje naučil jezika, da bi lahko vangleščini tudi pisal. Od 1917-1920 je služil v ameriški vojski, potem pa je spet delal kot novinar, uslužbenec in nato kotsocialistično usmerjen poklicni književnik v ZDA. Predsednik Roosevelt ga jeleta 1940 povabil za svetnika v Common Council for American Unity. Med drugosvetovno vojno je v ZDA podpiral  NOB in novo Jugoslavijo. Sodeloval je vorganizacijskem delu jugoslovanskih izseljencev, od 1942 do 1946 je bil častnipredsednik Slovensko ameriškega narodnega sveta. Dvakrat je bil vJugoslaviji, prvič 1932 in drugič 1949. Tega leta je postal dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. V svojih delih kaže zanimanjeza obe domovini, staro in novo, in njuna socialna in politična vprašanja. Od1924. leta dalje je pisal predvsem v angleščini, prevajal je v angleščinoslovenska in srbohrvaška dela (npr. Cankarjevega Hlapca Jerneja). V Ameriki seje uveljavil z delom Dynamite (Dinamit, 1931), v katerem je raziskal zgodovinosocialnih bojev v ZDA, in zanj dobil Guggenheimovo nagrado.Ko je bil leta 1932 11 mesecev v Jugoslaviji, je tu dobil snov za knjigo Thenative's return (Vrnitev v rodni kraj, 1934). Sledila je vrsta pretežnomemoarsko publicističnih del, ki obravnavajo socialna, nacionalna, politična inmultikulturalna vprašanja ameriškega življenja. Prejel je več književnihnagrad. Ko je bil drugič v Jugoslaviji, je napisal knjigo The Eagel and the Roots (Orel in korenine

Kamra.si, 22. marec ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. marca 1875 se je rodil Anton Codelli, izumitelj, veleposestnik, plemič in politik. Umrl je 28. aprila 1954.  Izumiteljevo polno ime je Anton III. Codelli. Rodil se je leta 1875 v Neaplju, kjer sta bila starša, oče Karel in mama Rozalija, na klimatskem okrevanju. Gimnazijo je obiskoval na Dunaju v Terezianumu, zavodu za plemiške otroke, kjer je spoznal grofico Ano Krane, ki ga je navdušila za mecenstvo. Po srednješolski maturi je po vzoru očeta stopil v vojno mornarico. Veliko je potoval (Indija, Japonska, Kitajska) in se naučil nekaj tujih jezikov. Iz zdravstvenih razlogov je leta 1897 izstopil iz mornarice in pričel študirati pravo, a ga je kmalu opustil. Iz zanimanja in vedoželjnosti se je kot samouk raje posvetil študiju elektrotehnike in strojništva. Od svojega starega očeta Karla I. je podedoval graščino Turn. Leta 1906 je opravil šestmesečni strokovni tečaj pri elektropodjetju Telefunken v Berlinu.