21. avgusta 1866 je umrl Henrik Freyer, slovenski botanik, zoolog ...

Kamra.si, 21. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. avgusta 1866 je v Ljubljani umrl Henrik Freyer, slovenski botanik, zoolog, paleontolog (ukvarjal se je s fosilnimi ribami in foraminiferami), farmacevt, kartograf in naravoslovec in preparator. Rodil se je 8. julija 1802 v Idriji.  Henrik Freyer se je rodil v lekarniški družini v Idriji. Leta 1815 je šel na gimnazijo, ki jo je začel v Ljubljani in končal na Reki. Vrnil se je v Ljubljano na licej, opravil je lekarniško prakso in pomočniški izpit (1825) in do leta 1827 pomagal očetu Karlu voditi lekarno v Idriji.  Na Dunaju je med letoma 1827 in 1829 doštudiral farmacijo. Lekarniško službo je opravljal v Zagrebu, Gradcu in v Ljubljani. Da bi z delom v rudniški lekarni, ki jo je leta 1754 ustanovil njegov ded Ernest Freyer, nadaljeval, je bila želja, ki je Henriku ostala izpolnjena; poklicna pot in osebna zanimanja so ga zapeljala na številna področja naravoslovja.

21. avgusta 1780 se je rodil Jernej Kopitar, slovenski jezikoslovec

Kamra.si, 21. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. avgusta 1780 se je v Repnjah pri Vodicah rodil Jernej Kopitar, slovenski jezikoslovec. Umrl je 11. avgusta 1844 na Dunaju. Kopitar se je rodil kot četrti od sedmih otrok Jakoba Kopitarja, kmeta, župana in cerkvenega ključarja, in njegove žene Marije, rojeni Resman, iz Repenj (pri Ocepkovih, številka 17). Oče je užival velik ugled, bil je umen sadjar, soseska ga je izbrala za cerkvenega ključarja, zemljiška gosposka pa ga je imenovala za župana ("Dorfrichter"). To vsekakor pomeni, da je znal brati, pisati in računati in je kot razmeroma izveden mož spremljal tudi terezijansko - jožefinske reforma. Otrokom, trije so že zgodaj umrli, je omogočil tako detinstvo, ki je značilno za podeželje tistega časa: življenje v brezkončni svobodi narave in postopno uvajanje v ciklično obrednost kmečkega dela. "Ko je bilo Jerneju nekako devet let," beremo v avtobiografiji, "in je že pasel čredo svojega očeta in pazil nanjo - in ti davidovski spomini na hrib in hosto še zmeraj sodijo med njegove najprijetnejše - ga je nekoč oče vprašal, ali bi hotel iti v šole." Z desetimi leti je odšel v ljubljansko normalko (osnovno šolo). Tja je prišel proti koncu januarja, šola pa se je začela že z novembrom. Vendar je bil Jernej tako bister, da je razred izdelal v rednem času. Mučilo ga je domotožje, toda zmagal je njegov ponos (da se ne bi iz njega norčevali, če bi šolo pustil). Ves čas šolanja je kot odličen učenec dobival prvo darilo in štipendijo. Pri štirinajstih letih, ko je Jernej Kopitar zaključil 2. razred gimnazije, so mu za kolero umrli starši. Po končani filozofiji ga je baron Žiga Zois vzel za domačega učitelja svojemu nečaku. Zatem je bil več let njegov tajnik, knjižničar in varuh mineroloških zbirk.  Diplomiral je na ljubljanskem liceju in bil najprej zasebni učitelj v Zoisovi hiši. Kasneje je bil tajnik, knjižničar ter varuh mineraloške zbirke. V Zoisovem krožku je spoznal pesnika Valentina Vodnika, dramatika Antona Tomaža Linharta in pe

20. avgusta 1933 so v ljubljanskih Mostah slavnostno odprli za promet prvo civilno letališče na Slovenskem

Kamra.si, 20. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. avgusta 1933 so v ljubljanskih  Mostah slavnostno odprli za promet prvo civilno letališče na SlovenskemO dogodku so obširno in navdušeno poročali vsi tedanji pomembni slovenski dnevni časopisi: Slovenski narod 21. 8. 1933, Slovenec na dan odprtja in dva dni pozneje, ter Jutro in Ponedeljsko jutro.   Zapišimo nekaj osnovnih stvari o letališču. Ogromno informacij je v knjigi Zgodovina letalstva na Slovenskem (2008) objavila Darinka Kladnik. Prvo civilno letališče na Slovenskem so zgradili na nekdanjem vojaškem vadišču v Polju. Ker je tedaj vsako letalo zbujalo velikansko radovednost, se je na letališču vedno trlo obiskovalcev in radovednežev. Razvila se je močna športnoletalska dejavnost, ki je bila sicer navzoča že na prejšnjem, manjšem letališču v Šiški. O tem pripoveduje tudi članek Cilji Aerokluba v reviji Ilustracija (1931). V isti številki je dr. Stane Rape odgovarjal na vprašanje, ali Ljubljana potrebuje letališče.

20. avgusta 1933 so v ljubljanskih Mostah za promet odprli prvo civilno letališče na Slovenskem

Kamra.si, 20. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. avgusta 1933 so v ljubljanskih  Mostah za promet odprli prvo civilno letališče na SlovenskemO dogodku so obširno in navdušeno poročali vsi tedanji pomembni slovenski dnevni časopisi: Slovenski narod 21. 8. 1933, Slovenec na dan odprtja in dva dni pozneje, ter Jutro in Ponedeljsko jutro.   Zapišimo nekaj osnovnih stvari o letališču. Ogromno informacij je v knjigi Zgodovina letalstva na Slovenskem (2008) objavila Darinka Kladnik. Prvo civilno letališče na Slovenskem so zgradili na nekdanjem vojaškem vadišču v Polju. Ker je tedaj vsako letalo zbujalo velikansko radovednost, se je na letališču vedno trlo obiskovalcev in radovednežev. Razvila se je močna športnoletalska dejavnost, ki je bila sicer navzoča že na prejšnjem, manjšem letališču v Šiški. O tem pripoveduje tudi članek Cilji Aerokluba v reviji Ilustracija (1931). V isti številki je dr. Stane Rape odgovarjal na vprašanje, ali Ljubljana potrebuje letališče.

19. avgusta 1915 se je rodil Vladimir Lamut, slikar in grafik

Kamra.si, 19. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. avgusta 1915 se je v Čatežu pri Brežicah rodil Vladimir Lamut,  slikar in grafik.  Umrl je  11. marca 1962 v Novem mestu. Rodil se je v učiteljski družini. Ko so leta 1922 očeta premestili v Novo mesto, je Vlado tu obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Starši so si zgradili dom v t. i. Koloniji, na sedanji Cankarjevi ulici. Od prvega do šestega razreda ga je na gimnaziji poučeval risanje akademski slikar Josip Germ.

19. avgusta 1913 se je rodil Vinko Beličič, pesnik, pisatelj, prevajalec in publicist

Kamra.si, 19. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. avgusta 1913 se je Črnomlju rodil Vinko Beličič, pesnik, pisatelj, prevajalec in publicist. Umrl je 27. septembra 1999, na Opčinah. Beličič je leta 1940 diplomiral iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kasneje se je študijsko izpopolnjeval na univerzi v Milanu. Med 2. svetovno vojno je bil srednješolski profesor v Ljubljani. Nazorsko je pripadal protikomunističnemu akademskemu klubu Straža L. Ehrlicha, zato se je leta 1945 umaknil v Trst, kjer je poučeval na slovenskih srednjih šolah in bil sodelavec pri Radiu Trst A. Za potrebe šole je pisal učbenike in prevajal. Sodeloval je z zamejskimi in zdomskimi publikacijami, Sloveniji pa so bile njegove knjige do osamosvojitve prepovedane.

18. avgusta 1905 se je rodil Oskar Hudales, pisatelj, prevajalec in učitelj

Kamra.si, 18. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. avgusta 1905 se je v Žagi rodil Oskar Hudales, pisatelj, prevajalec in učitelj.  Umrl je 16. decembra 1968 v Mariboru. Med prvo svetovno vojno se je družina Hudales iz doline Soče, kjer je bil Oskarjev oče v državni službi kot poveljnik carinikov, preselila v Savinjsko dolino, od koder je oče izviral. Oskar se je tako po delu osnovne šole v Gorici šolal še blizu Radmirja ter na nižji gimnaziji v Celju, nato pa na učiteljišču v Mariboru. V 20-ih letih 20. stoletja je služboval kot učitelj na Kozjanskem, nato pa z ženo živel in delal v Šmartnem ob Paki. Med drugim je pisal v Učiteljskem tovarišu, revijah Naš rod in Zvonček ter bil dejaven v vodstvu jugoslovanskega učiteljskega združenja ter v Pedagoški zadrugi. Deloval je tudi kot pevovovdja. Kot zagovornik komunističnih idej je imel težave s predvojnimi jugoslovanskimi oblastmi.Ob nemški okupaciji je bil kmalu zaprt, doživel pa je še javni požig vseh svojih knjig. Nato je bil med izgnanci v Srbijo, kjer je organiziral slovenske partizane, v obdobju ob koncu vojne pa delal v propagandnem oddelku Vrhovnega poveljstva in v zveznem ministrstvu za prosveto.

18. avgust 1934 - zasilni pristanek s stratosferskim balonom pri Ženavljah na Goričkem

Kamra.si, 18. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. avgusta 1934 sta pri Ženavljah na Goričkem s  stratosferskim balonom zasilno pristala belgijska znanstvenika Max Cosyns in njegov asistent Nérée van der Elst.   Zvečer 18. avgusta 1934 se je na nebu nad vasico Ženavlje pojavil balon. Tamkajšnji prebivalci so bili presenečeni, vendar so takoj vedeli, da je balon, kajti nekateri izmed njih so ga že opazovali pred 40 leti, ko je na večji višini preletel njihovo vasico.  V balonu, ki je zasilno pristal v Ženavljah, sta bila stratosferska letalca profesor Max Cosyns in njegov asistent Nere van Elst, ki sta vzletela tisto jutro z letališča Hour-Havenne v Belgiji, dosegla višino 16.000 metrov in po 14 urah letenja pristala, toda ne na načrtovanem kraju. Neugoden veter ju je namreč odnesel iz Avstrije, ki je bil njun cilj, v Ženavlje. Pristala ta na zemljiščih kmetovalcev Duh in Gomboc, domačini pa so pomagali pri pristanku, da ni bil preveč trd. Balonarja sta bila lepo sprejeta, kar dokazuje tudi kolajna takratnega belgijskega kralja Leopolda, ki jo je podelil šolskemu upravitelju Škergetu. 

18. avgusta 1830 se je rodil Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, avstrijski cesar in ogrski kralj

Kamra.si, 18. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. avgusta 1830 se je rodil Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, avstrijski cesar in ogrski kralj. Umrl je 21. novembra 1916.  Franc Jožef (nemško Franz Josef Karl) se je rodil kot najstarejši sin nadvojvodu Francu Karlu, mlajšemu sinu avstrijskega cesarja Franca I. in Zofiji Bavarski v palači Schönbrunn na Dunaju. Ker je bil njegov stric, cesar Ferdinand od 1835 nesposoben, njegov oče pa skromen in upokojen, je mladega nadvojvoda Franca vzgojila mati kot bodočega cesarja, s poudarkom na predanosti, marljivosti in odgovornosti. "Francek" je oboževal in občudoval svojega dedka, dobrega cesarja Franca, ki je umrl tik pred njegovim petim letom, kot idealnega vladarja.

Otvoritev razstave in pogovor o življenju in delu Jureta Detele

Kamra.si, 17. avgust ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vas v sredo, 22. 8. 2018, ob 19. uri vabi na otvoritev razstave in pogovor o življenju in delu Jureta Detele. Sodelujoča: Miklavž Komelj, urednik Zbranih pesmi Jureta Detele, (Baletrina, 2018) in Marko Hren, publicist, vizionar in osebni prijatelj Jureta Detele. Prireditev poteka v okviru festivala Dnevi poezije in vina 2018. Veseli bomo vašega obiska!  

Dnevi poezije in vina - otroški program

Kamra.si, 17. avgust ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vabi na pripovedovalske urice v okviru festivala Dnevi poezije in vina. Odvijale se bodo na Vrazovem trgu 2 na Ptuju, vsak dan ob 17. uri. Program:  - sreda, 22. 8. 2018: Pehar Suhih hrušk (Ivan Cankar, Lidija Osterc) in druge bolj sadne, - četrtek, 23. 8. 2018: Pika – Poka (Lili Novy, Marjan Manček) in druge bolj živalske, - petek, 24. 8. 2018: Zlata vrtnica (Armenska pravljica, Tone Žnidarič) in druge bolj rožne. Pripoveduje knjižničarka in pravljičarka Liljana Klemenčič.  Vljudno vabljeni!  

17. avgust - dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Kamra.si, 17. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. avgust - dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni je slovenski praznik, ki ga praznujemo 17. avgusta,  na dan, ko je Prekmurje po določilih Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, s tem pa so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti znova združeni z matičnim narodom. Po koncu prve svetovne vojne je Prekmurje 12. avgusta 1919 zasedla jugoslovanska vojska, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju.Po Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji je državni praznik v Republiki Sloveniji, ne pa tudi dela prost dan.[2] Uveden je bil leta 2006, od leta 2009 se uradna državna proslava prireja vsakih pet let. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Združitev_prekmurskih_Slovencev_z_matičnim_narodom_po_prvi_svetovni_vojni

17. avgusta 1961 je umrl Jakob Savinšek, slovenski kipar, risar in pesnik

Kamra.si, 17. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. avgusta 1961 je v Kirchheimu (Nemčija) umrl Jakob Savinšek, slovenski kipar, risar in pesnik. Rodil se je  4. februarja 1922 v Kamniku.  odil se je leta 1922 v Kamniku. V Ljubljani je dokončal gimnazijo. Diplomiral je leta 1949 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani in nato eno leto obiskoval specialko pri profesorju Borisu Kalinu. Od leta 1951 se je študijsko izpopolnjeval na Dunaju, v Italiji in Švici, pomembno zanj je bilo bivanje v Parizu in Londonu leta 1955. Leta 1960 se je udeležil mednarodnega kiparskega simpozija v Sankt Margarethnu v Avstriji in z Janezom Lenassijem pripravljal podobno prireditev v Sloveniji v Seči pri Portorožu in v Kostanjevici na Krki leta 1961 (Forma viva). Od leta 1948 je razstavljal doma in v tujini, samostojno v Ljubljani in Beogradu.

17. avgusta 1908 se je rodil Ivan Rob, slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in satirik

Kamra.si, 17. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. avgusta 1908 se je Trstu rodil Ivan Rob, slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in satirik.  Umrl je 12. februarja 1943 v Veliki Ligojni pri Vrhniki. Njegova starša sta bila doma iz Kreda na Kobariškem. Oče Andrej in mati Karolina (rojena Mišič) sta se spoznala v Trstu, kjer je oče po odsluženem vojaškem roku postal ladijski čuvaj, mati pa je bila šivilja. Nekaj let pred prvo svetovno vojno se je oče upokojil in družina se je preselila v Šempeter pri Gorici, kjer je Ivan leta 1914 dočakal vstop v osnovno šolo in obenem tudi začetek prve svetovne vojne. Zaradi bojev na soški fronti so tudi Robovi odšli v begunstvo in se leta 1915 zatekli na Gorenjsko. Ustavili so se v Primskovem, kjer je nadaljeval osnovno šolanje, leta 1919 pa je začel obiskovati kranjsko gimnazijo. Naslednje leto se je družina vrnila na Primorsko, v Šempeter, a ker je bilo mesto skoraj popolnoma porušeno, hiša pa požgana, so se morali zateči k Ivanovi teti v Kred, kjer so njegovi starši preživeli polna tri leta, on pa je nadaljeval s šolanjem na klasični gimnaziji v Ljubljani, ki jo je končal leta 1926. Ves čas gimnazijskega šolanja je bival v dijaškem domu – internatu duhovnikov lazaristov, kjer je imel brezplačno bivanje in hrano, saj bi mu starši zaradi revščine le stežka plačevali šolanje. V Kred se je vračal le poleti. Počitniški meseci so se mu vtisnili globoko v spomin, saj jih je Nini (tako so ga imenovali domači) rad podoživljal v svojem literarnem ustvarjanju.
še novic