5. julija 1996 je umrl Avgust Lavrenčič, slovenski slikar in scenograf

Kamra.si, 5. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. julija 1996 je v Celju umrl Avgust Lavrenčič, slovenski slikar in scenograf. Rodil se je 24. februarja 1925 v Rogaški Slatini.  Rodil se je v Rogaški Slatini, star štiri leta pa se je preselil v Celje. Že v vrtcu je spoznal gledališče, ki je naredilo nanj močan vtis. Obiskoval je mestno šolo, nato pa je šolanje nadaljeval na gimnaziji, kjer je imel najraje risanje, prirodopis in fiziko. Dosti časa pa je posvetil tudi delu v modelarskem krožku Aerokluba. Že v obdobju gimnazije je pod vplivom znanih likovnih umetnikov (Cvetka Ščuke, Miroslava Modica in Alberta Sirka) izoblikoval odnos do slikanja. 

4. julija 1994 je v Ljubljani umrl Ferdo Godina, slovenski pisatelj in urednik

Kamra.si, 4. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. julija 1994 je v Ljubljani umrl Ferdo Godina, slovenski pisatelj in urednik. Rodil se je 17. oktobra 1912 v Dolnji Bistrici.Klasično gimnazijo je obiskoval v Mariboru in Ljubljani. Po maturi je nekaj časa študiral pravo, med leti 1930 in 1935 pa je v Mariboru opravil še nedeljsko dramsko šolo. Pod psevdonimom Bistrički Ferko je prve zgodbe začel objavljati v Kleklovih Novinah, v prekmurščini, nekaj pa tudi že v knjižni slovenščini. Bil je včlanjen v več takratnih kmečkih društev in pod njihovim okriljem po Prekmurju prirejal gledališke igre. Kasneje se je pridružil liberalneje usmerjenim študentom, ki so ustanovili Klub prekmurskih akademikov. Godina je postal urednik njihovega glasila Mladi Prekmurec. V svoji miselnosti se je vse bolj bližal marksizmu. Njegove ideje je prenašal tudi na dogajanje v Prekmurju in o tem pisal v liberalnih časopisih Jutro in prilogi Mariborski večernik. Prozo pa so mu pred 2. sv. vojno objavljali še v Ljubljanskem zvonu, Modri ptici, Sodobnosti in mariborskih Obzorjih. 

Četrtkovi zeleni popoldnevi - Uporabnost čebeljih pridelkov

Kamra.si, 3. julij ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 9. julija 2020, ob 17. uri vabi na vrtno teraso Knjižnice Ormož na predavanje Uporabnost čebeljih pridelkov, drugo prireditev iz cikla Četrtkovi zeleni popoldnevi. Letos bomo spregovorili tudi o čebelah, saj na knjižnični terasi spremljamo njihovo življenje in predano delo. Za njih skrbi Jože Brumen, predsednik Čebelarskega društva Ormož, ki bo predstavil uporabnost, lastnosti in zdravilnost čebeljih pridelkov. Med, propolis, cvetni prah, matični mleček, čebelji vosek so živila, prehranska dopolnila in naravna zdravila, ki jih človek uživa že od nekoč. A jih dovolj dobro poznate? Vabljeni!

Zgodbe Knežjega mesta - voden ogled Celja za otroke

Kamra.si, 3. julij ― Pokrajinski muzej Celje vabi v sobota, 22. avgusta 2020,  10:15–11:30, na voden ogled Celja za otroke. Celje v svoji zgodovini skriva veliko zanimivih zgodb, ki jih bomo na igriv in kreativen način odkrivali ob sprehodu skozi mesto.Vabljeni otroci od 6. do 10. leta starosti (spremstvo staršev po želji). Voden ogled je brezplačen. V primeru dežja ogled odpade oz. se prestavi na drug termin. V skupino sprejmemo max. 15 otrok, zato prosimo da se prijavite.Prijave sprejemamo na:Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. document.getElementById('cloak236818a4e2482cc488e104b74bc41ce7').innerHTML = ''; var prefix = 'ma' + 'il' + 'to'; var path = 'hr' + 'ef' + '='; var addy236818a4e2482cc488e104b74bc41ce7 = 'muzej' + '@'; addy236818a4e2482cc488e104b74bc41ce7 = addy236818a4e2482cc488e104b74bc41ce7 + 'pokmuz-ce' + '.' + 'si'; var addy_text236818a4e2482cc488e104b74bc41ce7 = 'muzej' + '@' + 'pokmuz-ce' + '.' + 'si';document.getElementById('cloak236818a4e2482cc488e104b74bc41ce7').innerHTML += ''+addy_text236818a4e2482cc488e104b74bc41ce7+''; 031 612 618

2. julija 1920 je umrl Mihael Vošnjak, gospodarstvenik, bančnik in politik

Kamra.si, 2. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. julija 1920 je v Glionu pri Territetu (Švica) umrl Mihael Vošnjak, gospodarstvenik, bančnik in politik. Rodil se je 18. septembra 1837 v Šoštanju. Rodil se je v usnjarski družini, ki je dala nekaj pomembnih ljudi (starejši brat Josip je bil znan slovenski politik), v Šoštanju. Šolal se je najprej v domačem kraju, od tretjega razreda normalke pa v Celju. Realko je zaključil v Gradcu, študij politehnike pa na Dunaju. Tam se je veliko družil z bratom Josipom ter Benjaminom in Gustavom Ipavcem, ki sta v tem času študirala medicino. Čeprav se mu je zaradi uspešnega študija odpirala univerzitetna kariera, ga je bolj navduševalo praktično delo – predvsem ga je pritegnila takrat izredno aktualna gradnja železnic. Kot železniški inženir je delal nekaj časa po različnih krajih monarhije in bil celo načelnik velike železniške postaje v Zagrebu, nato pa so ga iz političnih razlogov premestili na Dunaj. Tam je dobil nalogo, da prouči komercialne možnosti za progo Celje – Dravograd, vendar se je zaradi slabega zdravja že leta 1879 upokojil in se za stalno naselil v Celju. Za zgodaj upokojenega inženirja se je začelo novo – gospodarsko politično obdobje.

2. julija 1920 je umrl Mihael Vošnjak, gospodarstvenik, bančnik in politik

Kamra.si, 2. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. julija 1920 je v Glionu pri Territetu (Švica) umrl Mihael Vošnjak, gospodarstvenik, bančnik in politik. Rodil se je 18. septembra 1837 v Šoštanju. Rodil se je v usnjarski družini, ki je dala nekaj pomembnih ljudi (starejši brat Josip je bil znan slovenski politik), v Šoštanju. Šolal se je najprej v domačem kraju, od tretjega razreda normalke pa v Celju. Realko je zaključil v Gradcu, študij politehnike pa na Dunaju. Tam se je veliko družil z bratom Josipom ter Benjaminom in Gustavom Ipavcem, ki sta v tem času študirala medicino. Čeprav se mu je zaradi uspešnega študija odpirala univerzitetna kariera, ga je bolj navduševalo praktično delo – predvsem ga je pritegnila takrat izredno aktualna gradnja železnic. Kot železniški inženir je delal nekaj časa po različnih krajih monarhije in bil celo načelnik velike železniške postaje v Zagrebu, nato pa so ga iz političnih razlogov premestili na Dunaj. Tam je dobil nalogo, da prouči komercialne možnosti za progo Celje – Dravograd, vendar se je zaradi slabega zdravja že leta 1879 upokojil in se za stalno naselil v Celju. Za zgodaj upokojenega inženirja se je začelo novo – gospodarsko politično obdobje.

1. julij 1848 – začele so izhajati Celjske slovenske novine, prvi slovenski časnik v mestu ob Savinji

Kamra.si, 1. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. julij 1848 – začele so izhajati Celjske slovenske novine, prvi slovenski časnik v mestu ob Savinji Začetke slovenskega časnikarstva na Štajerskem lahko postavimo v leto 1848, ko je mirno življenje tudi v Savinjski dolini prekinila vest o revolucionarnih dogodkih na Dunaju. V Celju je že 1. julija istega leta gimnazijski profesor Valentin Konšek začel izdajati prvi slovenski politični list Celske slovenske novine. Osnovni uredniški koncept je bil predvsem obveščati Slovence v Celju in okolici o aktualnih političnih dogodkih, kar je bilo zapisano tudi v uvodniku prve številke. Takole pravi: "Vsi Slovenci se glasijo, zakaj bi sami mi v Celjskimu krogu molčali! Tudi mi se hočemo pogovoriti, kar je nam potrebno in koristno, in si povedati, kar od daljnih krajov slišimo. Posebno Vam pa v imenovanih novinah razložiti hočemo, kako se vaši poslanci alj poročniki na Dunaju za Vas ponašajo. Tudi bote od nas hitro vse zvedeli, kar bo na Dunaju sklenjeno." V Celskih novinah so sodelovali domala vsi najpomembnejši slovenski intelektualci tistega časa, tudi prva slovenska pesnica Fany Hausmann, sicer po rodu Nemka. Zanimivost prvega slovenskega časnika na Štajerskem je tudi bila, da je zagovarjal sožitje med Slovenci in Nemci. Podobno usmeritev je imel tudi vsebinsko soroden, v nemščini pisan Cillier Wochenblatt, ki je začel izhajati že aprila 1848. Več kot očitno pa je, da je imela pisana beseda v nepismenosti v tej dobi še preveč močno sovražnico, da bi lahko močneje in dolgotrajneje zaživela, saj so Celske slovenske novine zaradi pomanjkanja naročnikov že konec leta 1849 prenehale izhajati, isto usodo pa je doživel tudi nemški časnik, vendar že leto pred tem (konec l. 1848). Vir: http://ook.knjiznica-celje.si/zgodilo/celske.htm (avtor prispevka mag. Branko Goropevšek) Dostop do digitaliziranega časopisa Celjske slovenske novine v Digitalni knjižnici Slovenije http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dCeljske+slovenske+novine%27&p

Četrtkovi zeleni popoldnevi - Pomen in vrednost ekološkega kmetovanja

Kamra.si, 1. julij ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 2. julija 2020, ob 17. uri vabi na vrtno teraso Knjižnice Ormož na predavanje Pomen in vrednost ekološkega kmetovanja, prvo prireditev iz cikla Četrtkovi zeleni popoldnevi. Ekološko kmetovanje je sinonim za visoko kakovostno in varno hrano, ki po najkrajši poti pride iz njive na krožnik. Vse večji pomen pridobiva tudi v našem lokalnem okolju. Z nami bo delil svoje izkušnje in znanje Iztok Luskovič iz ormoškega Zavoda 100% naravno Botanik. Vabljeni!

Akustični koncert Špele Cesar in Domna Brodariča

Kamra.si, 1. julij ― Mini butične koncerte INJA SESSIONS otvarjamo z glasbenico Špelo Cesar – mlado, sončno predstavnico novega novomeškega vala glasbe, ki se je pred kratkim predstavila s tretjim singlom Smisel, ki je bil tako kot prejšnja Za hip in Ostani radijsko odlično sprejet. Nadaljujemo v akustični maniri. Domen Brodarič je 22 letni Novomeščan, pevec, kitarist in besedilopisec. V jeseni bo pri založbi Inja music izšel njegov prvi singel, ki ga je zapeljal po indie-rock vodah. Pravi, da je zanj muzika pravo veselje in sproščanje, in da jo bo ustvarjal do konca življenja. Produkcijska hiša in založba INJA MUSIC RECORDS je sveža, butična založba iz Novega mesta, ki deluje pod okriljem producenta Igorja Iliča in glasbenice ter izvedenke za stike z mediji Anje Pavlin.

1. julija 1893 se je v Gorici rodil Alojzij Res, pisatelj, kulturni delavec in posrednik ter literarni zgodovinar

Kamra.si, 1. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. julija 1893 se je v Gorici rodil Alojzij Res, pisatelj, kulturni delavec in posrednik ter literarni zgodovinar. Umrl je 17. maja 1936 je v Benetkah.  Alojzij Res je kot otrok izgubil očeta, mati je ostala sama s tremi otroki. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Gorici. Na materino željo je tu začel tudi študij bogoslovja, vendar ga je študij izčrpal, zato ga najprej odložil, nato pa dokončno opustil. Med prvo svetovno vojno so ga vpoklicali v vojaško službo na Dunaj, kjer se je vpisal tudi na univerzo, vendar je študij nadaljeval najprej v Zagrebu, potem v Firencah in v Ljubljani. Leta 1921 je doktoriral z disertacijo Bistvo narodne pesmi; skupaj z Antonom Bajcem sta bila prva doktorja slavistike na Univerzi v Ljubljani.

Klementina Golija: Več kot pogled

Kamra.si, 30. junij ― Medobčinski muzej Kamnik vabi v petek, 3. julija 2020, ob 19. uri Galerijo Miha Maleš na odprtje slikarske razstave Več kot pogled, slike 2010 – 2020, akademske slikarke in magistrice likovnih umetnosti Klementine Golija.  V sodelovanju:  - Muzeji radovljiške občine – galerija Šivčeva hiša,- Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož – Miheličeva galerija, - Gorenjski muzej. Razstava bo na ogled od 3. julija do 21. avgusta 2020. Več: https://www.muzej-kamnik-on.net/razstave/klementina-golija-vec-kot-pogled/

Lalabajke: Miran Jarc – skrivnostni iskalec resnice in lepote

Kamra.si, 29. junij ― »A neko uro se je prebudila Beseda, sproščevalka čudotvorna, ki sta vihar in ogenj ji pokorna, in vsega me do dna je presvetlila.« (O pesmi, Novembrske pesmi, 1936) Tako se glasijo verzi pesnika, pisatelja, dramatika, esejista, literarnega kritika in prevajalca Mirana Jarca, čigar 120. obletnico rojstva obeležujemo prav v letu 100-letnice novomeške pomladi. Vse svoje žal prekratko življenje je bil zavezan čudežni moči Besede, ki ne le očiščuje in odrešuje, temveč spreminja svet. Ob tej priložnosti vas vabimo na recital besedil Mirana Jarca v izvedbi zavoda Senzorium v sodelovanju s Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje Ljubljana. Nastopili bodo Barbara Pia Jenič, Ivan Peternelj, Staša Erbežnik, Alenka Fetih in Bogdan Andrejašič. Z recitalom bomo počastili obletnico rojstva Mirana Jarca in hkrati odprli razstavo pred knjižnico z naslovom Miran Jarc – skrivnostni iskalec resnice in lepote.

Knjižničarji širimo samo bralni virus

Kamra.si, 26. junij ― V okviru 25. Slovenskih dnevov knjige, ki so potekali med 27. in 31. majem 2020, se je s promocijskim videom predstavila tudi Mariborska knjižnica. Posnetek je nastal v času trajanja epidemije koronavirusne bolezni, ko so še veljali strožji ukrepi za zajezitev širjenja virusa. Zaradi tega je video tudi spomin na obdobje, ki je gotovo zaznamovalo prav vsakega od nas. Vabljeni k ogledu!

26. junija 1943 je v Ljubljani umrl celjski fotograf Feliks (Srečko) Magolič

Kamra.si, 26. junij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. junija 1943 je v Ljubljani umrl Celjski fotograf Feliks (Srečko) Magolič. Rodil se je 6. aprila 1860 v Ljubljani.   Od leta 1890 je bil tehnični vodja Narodne tiskarne v Celju, ki jo je ustanovil Dragotin Hribar. Bil je tiskarski strokovnjak, slikar samouk in fotoamater.15. oktobra 1896 je v Celju odprl svoj fotografski atelje Apolon na vrtu hotela Pri kroni na Wokaunovem trgu 10. V maju 1897 si je od občine pridobil dovoljenje za postavitev reklamnega okna na hiši v Graški ulici 16, kjer je razstavljal svoje izdelke. Številne njegove fotografije so označene z »odlikovan v Amsterdamu«. V obdobju nacionalnih bojev med Nemci in Slovenci v Celju je bil jasno opredeljen za slovensko stran - je prvi »narodni fotograf« - prav tako kot kasneje njegov naslednik Wilhelm Pick, ki je nasledil njegov atelje leta 1903.Magolič je svojo obrt opravljal do leta 1901, ko jo je prepisal na svojo ženo Uršulo in kasneje, kot že omenjeno, na češkega priseljenca Wilhelma Picka.Leta 1903 se je preselil v Ljubljano. V letih 1891 in 1897 si je veliko dopisoval z dr. Frančiškom Lampetom, teologom, urednikom revije Dom in svet in zavzetim fotografom, na temo različnih tehničnih vprašanj (o povečavah, aparatih, razstavah itd.).Njegove fotografske motive najdemo reproducirane v Domu in svetu, v Ilustrovanem narodnem koledarju, Seidlovi knjigi o Savinjskih Alpah, v Slovanu itd.Bil je tudi založnik razglednic.Biografsko geslo je pripravil Janko Germadnik in je bilo preneseno iz Celjskega biografskega leksikona (2003–2007); za ažuriranje gesla skrbi Osrednja knjižnica Celje. Vir: http://www.celjskozasavski.si/osebe/magoli%C4%8D-sre%C4%8Dko-feliks/299/   Priporočamo tudi: Feliks Magolič - celjski fotograf (1896–1903)
še novic