Kamra.si, 21. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. avgusta 1866 je v Ljubljani umrl Henrik Freyer, slovenski botanik, zoolog, paleontolog (ukvarjal se je s fosilnimi ribami in foraminiferami), farmacevt, kartograf in naravoslovec in preparator. Rodil se je 8. julija 1802 v Idriji.  Henrik Freyer se je rodil v lekarniški družini v Idriji. Leta 1815 je šel na gimnazijo, ki jo je začel v Ljubljani in končal na Reki. Vrnil se je v Ljubljano na licej, opravil je lekarniško prakso in pomočniški izpit (1825) in do leta 1827 pomagal očetu Karlu voditi lekarno v Idriji.  Na Dunaju je med letoma 1827 in 1829 doštudiral farmacijo. Lekarniško službo je opravljal v Zagrebu, Gradcu in v Ljubljani. Da bi z delom v rudniški lekarni, ki jo je leta 1754 ustanovil njegov ded Ernest Freyer, nadaljeval, je bila želja, ki je Henriku ostala izpolnjena; poklicna pot in osebna zanimanja so ga zapeljala na številna področja naravoslovja.

Kamra.si, 21. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. avgusta 1780 se je v Repnjah pri Vodicah rodil Jernej Kopitar, slovenski jezikoslovec. Umrl je 11. avgusta 1844 na Dunaju. Kopitar se je rodil kot četrti od sedmih otrok Jakoba Kopitarja, kmeta, župana in cerkvenega ključarja, in njegove žene Marije, rojeni Resman, iz Repenj (pri Ocepkovih, številka 17). Oče je užival velik ugled, bil je umen sadjar, soseska ga je izbrala za cerkvenega ključarja, zemljiška gosposka pa ga je imenovala za župana ("Dorfrichter"). To vsekakor pomeni, da je znal brati, pisati in računati in je kot razmeroma izveden mož spremljal tudi terezijansko - jožefinske reforma. Otrokom, trije so že zgodaj umrli, je omogočil tako detinstvo, ki je značilno za podeželje tistega časa: življenje v brezkončni svobodi narave in postopno uvajanje v ciklično obrednost kmečkega dela. "Ko je bilo Jerneju nekako devet let," beremo v avtobiografiji, "in je že pasel čredo svojega očeta in pazil nanjo - in ti davidovski spomini na hrib in hosto še zmeraj sodijo med njegove najprijetnejše - ga je nekoč oče vprašal, ali bi hotel iti v šole." Z desetimi leti je odšel v ljubljansko normalko (osnovno šolo). Tja je prišel proti koncu januarja, šola pa se je začela že z novembrom. Vendar je bil Jernej tako bister, da je razred izdelal v rednem času. Mučilo ga je domotožje, toda zmagal je njegov ponos (da se ne bi iz njega norčevali, če bi šolo pustil). Ves čas šolanja je kot odličen učenec dobival prvo darilo in štipendijo. Pri štirinajstih letih, ko je Jernej Kopitar zaključil 2. razred gimnazije, so mu za kolero umrli starši. Po končani filozofiji ga je baron Žiga Zois vzel za domačega učitelja svojemu nečaku. Zatem je bil več let njegov tajnik, knjižničar in varuh mineroloških zbirk.  Diplomiral je na ljubljanskem liceju in bil najprej zasebni učitelj v Zoisovi hiši. Kasneje je bil tajnik, knjižničar ter varuh mineraloške zbirke. V Zoisovem krožku je spoznal pesnika Valentina Vodnika, dramatika Antona Tomaža Linharta in pe

Kamra.si, 18. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. avgusta 1905 se je v Žagi rodil Oskar Hudales, pisatelj, prevajalec in učitelj.  Umrl je 16. decembra 1968 v Mariboru. Med prvo svetovno vojno se je družina Hudales iz doline Soče, kjer je bil Oskarjev oče v državni službi kot poveljnik carinikov, preselila v Savinjsko dolino, od koder je oče izviral. Oskar se je tako po delu osnovne šole v Gorici šolal še blizu Radmirja ter na nižji gimnaziji v Celju, nato pa na učiteljišču v Mariboru. V 20-ih letih 20. stoletja je služboval kot učitelj na Kozjanskem, nato pa z ženo živel in delal v Šmartnem ob Paki. Med drugim je pisal v Učiteljskem tovarišu, revijah Naš rod in Zvonček ter bil dejaven v vodstvu jugoslovanskega učiteljskega združenja ter v Pedagoški zadrugi. Deloval je tudi kot pevovovdja. Kot zagovornik komunističnih idej je imel težave s predvojnimi jugoslovanskimi oblastmi.Ob nemški okupaciji je bil kmalu zaprt, doživel pa je še javni požig vseh svojih knjig. Nato je bil med izgnanci v Srbijo, kjer je organiziral slovenske partizane, v obdobju ob koncu vojne pa delal v propagandnem oddelku Vrhovnega poveljstva in v zveznem ministrstvu za prosveto.

Kamra.si, 17. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. avgust - dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni je slovenski praznik, ki ga praznujemo 17. avgusta,  na dan, ko je Prekmurje po določilih Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, s tem pa so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti znova združeni z matičnim narodom. Po koncu prve svetovne vojne je Prekmurje 12. avgusta 1919 zasedla jugoslovanska vojska, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju.Po Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji je državni praznik v Republiki Sloveniji, ne pa tudi dela prost dan.[2] Uveden je bil leta 2006, od leta 2009 se uradna državna proslava prireja vsakih pet let. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Združitev_prekmurskih_Slovencev_z_matičnim_narodom_po_prvi_svetovni_vojni

Kamra.si, 17. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. avgusta 1961 je v Kirchheimu (Nemčija) umrl Jakob Savinšek, slovenski kipar, risar in pesnik. Rodil se je  4. februarja 1922 v Kamniku.  odil se je leta 1922 v Kamniku. V Ljubljani je dokončal gimnazijo. Diplomiral je leta 1949 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani in nato eno leto obiskoval specialko pri profesorju Borisu Kalinu. Od leta 1951 se je študijsko izpopolnjeval na Dunaju, v Italiji in Švici, pomembno zanj je bilo bivanje v Parizu in Londonu leta 1955. Leta 1960 se je udeležil mednarodnega kiparskega simpozija v Sankt Margarethnu v Avstriji in z Janezom Lenassijem pripravljal podobno prireditev v Sloveniji v Seči pri Portorožu in v Kostanjevici na Krki leta 1961 (Forma viva). Od leta 1948 je razstavljal doma in v tujini, samostojno v Ljubljani in Beogradu.