Kamra.si, 22. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. julija 1880 se je v Ljubljani rodil Rudolf Andrejka, pravnik, pisatelj, statistik, zgodovinar ter propagator planinstva in turizma. Umrl je 19. oktobra 1948 v Ljubljani.  Dr. Rudolf Andrejka je študiral  pravo na Dunaju in ga zaključil z doktoratom leta 1903. Znani dunajski predavatelji pravne stroke so mu dali osnovo, iz katere se je razvil v odličnega poznavalca upravnega prava. Že pred zaključkom študija (1902) se je zaposlil pri deželni vladi v Ljubljani in se kmalu uveljavil kot eden naših najbolj plodovitih pravnih pisateljev. Njegov interes je pogosto posegal tudi na področja zgodovine in planinstva, vseskozi pa je ohranjal tudi stik s slovensko literaturo in jezikom. Leta 1926 je postal predavatelj na ljubljanski pravni fakulteti in to delo kot redno ali honorarno s prekinitvami opravljal skoraj do smrti.

Kamra.si, 21. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. julija 1924  se je rodil Alojz Rebula, pisatelj, dramaturg, esejist in prevajalec. Alojz Rebula, rojen, 21. julija 1924, v Šempolaju pri Trstu, sodi med tiste, danes že redke predstavnike slovenske književnosti v Italiji, ki so ustvarjali vse povojno obdobje.Rebula je med 1936 in 1940 obiskoval italijansko klasično gimnazijo v Gorici in jo od 1940 do 1944 nadaljeval v Vidmu, kjer je tudi maturiral. Leta 1949 je diplomiral iz klasične filologije na Univerzi v Ljubljani, kjer je študiral tudi arheologijo in angleščino. Leta 1960 je v Rimu doktoriral z disertacijo o Dantejevi Božanski komediji v slovenskih prevodih. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Stanoval je na Opčinah, zadnja leta pa večinoma prebiva v Loki pri Zidanem Mostu. Poročen je s pisateljico Zoro Tavčar.

Kamra.si, 20. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. julija 1866 - v bitki pri Visu je avstro-ogrska mornarica premaga italijansko. Bitka pri Visu je bila največja pomorska bitka v Jadranskem morju. Do bitke je prišlo 20. julija 1866, po tem, ko je italijansko ladjevje poizkušalo zasesti otok Vis (Italijansko: Lissa), ki je v tistem času spadal pod Avstrijo. Po priplutju avstrijskega ladjevja, ki mu je v zadnjem trenutku uspelo preprečiti zavzetje otoka, se je vnela srdita pomorska bitka, v kateri je dosti manjšemu in slabše oboroženemu avstrijskemu ladjevju uspelo potopiti dve italijanski ladji, ter tako doseči zmago. Bitka pri Visu je bila prva velika bitka po Trafalgarju ter tudi prva velika bitka, v katero so bile vpletene oklepne bojne ladje. Ugotovitve iz te bitke so naslednjih trideset let pomembno vplivale na gradnjo ladij, topov in taktiko pomorskega vojskovanja po celem svetu.

Kamra.si, 19. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. julija 1858 se je v Gorici rodil Julius Kugy, pravnik, alpinist, častnik, pisatelj in humanist, oče alpinizma v Julijskih Alpah. Umrl je 5. februarja 1944 v Trstu. Oče Pavel je bil koroški trgovec z prvotnim priimkom Kugaj, pozneje Kugi, mati Julija pa je bila najstarejša hči pesnika Jovana Vesela Koseskega. Odraščal je v Trstu, ki je ostal njegov dom do smrti. Počitnice je pogosto preživljal v očetovi rodni vasi Lipi pri Podkloštru, kjer naj bi se rodila njegova ljubezen do botanike in gora. Osnovno šolo in gimnazijo je zaključil v Trstu, pravo je študiral na Dunaju, kjer je doktoriral leta 1882. Po vrnitvi v Trst je prevzel vodenje očetovega trgovskega podjetja za uvoz kave, sadja in olja. Prvo svetovno vojno je preživel kot vojaški planinski referent avsto-ogrske armade v Zahodnih Julijcih, kjer je ustanovil tudi plezalno šolo. Po vojni je opustil podjetniško dejavnost, prodal nekatere nepremičnine in si s tem zagotovil dosmrtno rento.  Julius Kugy je že zelo zgodaj kazal umetniški čut ter ljubezen do gora in narave. Veliko zaslug pri vzgoji njegovih pisateljskih nagnenj je imel družinski prijatelj Rudolf Baumbach, njegov botaniški mentor pa je bil Muzio de Tommasini. Napisal in izdal je sedem knjig. Ukvarjal se je tudi s petjem in igranjem orgel. 

Kamra.si, 18. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. julija 1913 je v Gradcu umrl Karol Glazer, slovenski literarni zgodovinar, prvi slovenski indoevropeist in prevajalec. Rodil se je 3. februarja 1845 v Zg. Hočah.  Po končani domači ljudski šoli in gimnaziji v Mariboru je na Dunaju študiral klasično filologijo in slavistiko. Leta 1868 je sprejel mesto zasebnega učitelja pri grofu Brandisu, 1869 pa mesto suplenta na gimnaziji v Leobnu in Celju. Bil je stalni učitelj na Ptuju, v Kranju, Vidnavi v Šleziji in Trstu. Po upokojitvi je živel v Gradcu in na Ogrskem Brodu, kjer je bil ravnatelj na zasebni židovski gimnaziji.

Kamra.si, 17. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. julija 1996 je v Ljubljani umrl Bratko Kreft, slovenski dramatik, pripovednik, publicist, dramaturg, profesor, literarni zgodovinar in režiser. Rodil se je 11. februarja 1905 v Mariboru.  Bratko Kreft je bil rojen v Mariboru, odraščal pa je v Sv. Juriju ob Ščavnici. Gimnazijska leta je preživel v Mariboru, kjer so v gimnazijskem glasilu bili objavljeni njegovi prvi članki. V tem času je vstopil v svet gledališča in še pred maturo režiral predstave, tudi lastne in v njih nastopal. Študijsko pot je začel leta 1924 na Dunaju, sprva s študijem prava, ki ga je kmalu zamenjal za študij slavistike in zgodovine. Poslušal je tudi predavanja o dramaturgiji. Na Dunaju je ostal eno leto, nato je študij nadaljeval na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1929 diplomiral iz slovenske in južnoslovanske književnosti ter svetovne književnosti in literarne teorije. V času študija je objavil roman Človek mrtvaških lobanj, prevzel vodstvo Delavskega odra v Ljubljani, imel predavanje na mariborski Ljudski univerzi na temo ruskega gledališča in bil sourednik Kosovelove Mladine ter objavljal v Ljubljanskem zvonu. Sicer je z objavo člankov, esejev in kritik na temo gledališča, literarne zgodovine in kulturne politike začel že pri dvajsetih letih. Po končanem študiju se je preizkusil v vlogi ravnatelja kina Ljubljanski dvor, po dobrem letu pa je dobil službo režiserja v Narodnem gledališču v Ljubljani. Tam je najprej dve leti režiral v Operi, nato v Drami. Ker se je že na Dunaju seznanil z marksizmom ne preseneča, da je kasneje delal tudi kot urednik in izdajatelj marksistične revije Književnost. Deset let po diplomi je na ljubljanski univerzi še doktoriral. Kmalu zatem, leta 1941 je preko Turnerjeve štipendije odšel na študij ruske literature v Italijo. Tam so ga zaradi komunističnih prepričanj najprej aretirali, nato je v hišnem priporu ostal vse do konca vojne. Po vojni je v ljubljanski Drami sprva delal kot dramaturg in kasneje kot re

Kamra.si, 17. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. julija 1879 je v Budimpešti umrl Imre (Emerik) Augustič pl. Razdrtovski (madž. razdertai Agustich Imre), slovenski pisatelj, pesnik, novinar in prevajalec. Rodil se je 29./30. septembra 1837 v Murskih Petrovcih.  Imre (tudi Emerik, Mirko) Agustič (tudi Agustich, Augustič, Augustić, Augustich, Agostich, Augusztich, Avgustinčič), ki je izhajal iz plemiške družine, je šest razredov gimnazije med letoma 1848 in 1854 končal v Szombathelyu, nato pa se vrnil v domači kraj. Pri sedemnajstih letih se je kot oskrbnik zaposlil na nekaterih gospodarskih posestvih; najprej leto in pol pri grofu Szapáryju v Murski Soboti, potem tri leta pri Batthyányjevi vdovi v Oroszlámosu pri Szegedu in še tri ali štiri leta na Dolnjem Seniku pri isti gospodi. Tam se je kot samouk naučil stenografije, potem pa odšel v Budimpešto, kjer je opravil stenografski izpit.

Kamra.si, 14. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. julija 1795 je v Ljubljani umrl Anton Tomaž Linhart, slovenski dramatik, pesnik, zgodovinar in šolnik. Rodil se je  11. decembra 1756 v Radovljici.  Med leti 1767-73 je obiskoval jezuitsko gimnazijo v Ljubljani. Verjetno je obiskoval še humanistčne razrede. Leta 1776 je vstopil v stiški samostan in ga po dveh letih zapustil. Odšel je na Dunaj. Tam je med leti 1778-80 poslušal predavanja J. Sonnenfelsa o finančnih, policijskih in trgovskih vedah. Sprejel je njegov motto: »Manj besed, a več stopinj!«Po vrnitvi v Ljubljano je bil med leti 1781-83 škofijski arhivar v Ljubljani pri škofu K. J. Herbersteinu. Nato je bil protokolist pri kresiji.Vsaj od leta 1781 dalje je bil član prerodnega krožka, ki se je zbiral okrog barona Zoisa. Zois mu je bil mentor in mecen.Bil je dejaven pri obnovitvi Academie operosorum. Imel je govor na otvoritveni slovesnosti. V govoru se je zavzel za iskanje resnice in svobodo mišljenja.