3. aprila 1900 se je v Čadramu pri Slovenskih Konjicah rodila Anica Černej, slovenska pedagoginja, pisateljica in pesnica

Kamra.si, 3. april ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. aprila 1900 se je v Čadramu pri Slovenskih Konjicah rodila Anica Černej, slovenska pedagoginja, pisateljica in pesnica. Umrla je 3. maja 1944 v Neubrandenburgu.  Rojena je bila v učiteljski družini, zato se je pogosto selila. Njeno šolanje se je začelo v Grižah leta 1905, ko je bila stara komaj pet let. Po končanem osnovnem šolanju je odšla v Maribor (1915), kjer je obiskovala žensko učiteljišče šolskih sester. Po končanem učiteljišču (1919) se je vrnila najprej v Griže, kjer je na tamkajšnji šoli dobila prvo službo. Že leto kasneje pa se je preselila v Celje.Želja po nadaljnjem šolanju jo je leta 1924 pripeljala na Višjo pedagoško šolo v Zagreb, kjer se je v dveh letih usposobila za poučevanje matematike, fizike in kemije na meščanskih šolah. Po vrnitvi v Slovenijo jo je pot najprej vodila v Ormož in nato Maribor, kjer je poučevala omenjene predmete. Ponovno je odšla na šolanje v Zagreb, kjer je leta 1930 diplomirala iz pedagogike, psihologije in matematike.Kot profesorica je svojo delovno pot nadaljevala najprej na meščanski šoli v Ljubljani v Mostah (do 1937), nato pa do usodnega leta 1943 na ljubljanskem učiteljišču.Čeprav Ljubljane nikoli ni vzela za svojo, je bilo ljubljansko obdobje njeno najplodnejše, saj je v tem času izdala vsa svoja knjižna dela in napisala večino strokovnih razprav.

2. april - svetovni dan etnologije

Kamra.si, 2. april ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. april - svetovni dan etnologije Etnologija (iz grščine ethnos - ljudstvo) je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega načina življenja in kulturo etničnih skupin. V Evropi se je začela etnologija kot veda pojavljati od konca 18. stoletja. V 19. stoletju so pri raziskovanju ljudstev ločevali raziskovanje enega (navadno lastnega) ljudstva (pri nas imenovano narodopisje) in primerjalno obravnavanje etničnih skupin (pri nas imenovano etnologija). Po drugi svetovni vojni se začne razvoj sodobne etnologije, ki raziskovalno problematiko iz "ljudske kulture" razširi na raziskovanje "načina življenja". S tem se raziskovanje razširi na celotno kulturo. Pri nas kot eden prvih začne z raziskovanjem delavske kulture Slavko Kremenšek. Oddelek za etnologijo je bil na Filozofski fakulteti v Ljubljani ustanovljen leta 1940. Raziskovalna dejavnost na področju etnologije pri nas je organizirana predvsem v okviru Etnografskega muzeja, Inštituta za Slovensko narodopisje ZRC SAZU, Glasbeno narodopisnega inštituta, v oddelkih za etnologijo v slovenkih muzejih in Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Pomembno središče etnoloških študij v slovenskem zamejstvu je Etnološki inštitut Urban Jarnik v Celovcu, čigar duševni oče je bil Pavle Zablatnik. Med novejše avtorje štejemo Bojana-Ilija Schnabl, ki je vpeljal v koroški interkulturni oz. slovenski znanstveni diskurz osrednji koncept inkulturacije, kot fenomen kulturnih procesov in ki je tako premostil etnocentičnost v raziskavah, ne da bi zanikal etničnosti kot takšno.[1] Ponekod po svetu, predvsem v ZDA in Združenem kraljestvu, jo imenujejo socialna ali kulturna antropologija. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Etnologija  

24. marca 1993 je umrl Anton Peterlin, slovenski fizik

Kamra.si, 24. marec ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. marca 1993 je Ljubljani umrl Anton Peterlin,  slovenski fizik. Rodil se je 25. septembra 1908 v Ljubljani.   Peterlin je doktoriral iz fizike leta 1938 na Humboldtovi Univerzi v Berlinu. Leta 1939 je postal docent fizike na Univerzi v Ljubljani, kjer je ostal 22 let. Leta 1945 je postal izredni in januarja 1946 redni profesor fizike. Poleg poučevalskih dolžnosti je leta 1947 sprejel nalogo, da ustanovi Inštitut Jožef Stefan v Ljubljani in bil njegov upravnik do leta 1955, nato pa do konca leta 1958 predsednik njegovega Znanstvenega sveta. Leta 1960 je Peterlin nastopil profesuro na Tehniški visoki šoli v Münchnu in istočasno postal vodja Fizikalnega inštituta. Leta 1961 je odšel v ZDA, kjer je postal ustanovni direktor Laboratorija Camille Dreyfus (CDL) v sklopu Inštituta Research Triangle v Durhamu, Severna Karolina. Leta 1973 je po obvezni upokojitvi zapustil Severno Karolino in postal sodelavec Narodnega urada za standarde in tehnologijo (NIST) v Washingtonu, kjer je bil med letoma 1975 in 1984 pomočnik direktorja Sekcije za polimere. Tu je ostal do maja 1992.

24. marca 1972 je v Ljubljani umrl Milko Kos, slovenski zgodovinar in geograf

Kamra.si, 24. marec ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. marca 1972 je v Ljubljani umrl Milko Kos, slovenski zgodovinar in geograf. Rodil se je 12. decembra 1892 v Gorici. Rodil se je v Gorici očetu Francu in materi Mariji. V Gorici je obiskoval osnovno šolo in nato gimnazijo, ki jo je končal leta 1911. Na Dunaju je študiral zgodovino in geografijo; doktoriral je leta 1916. Kasneje je na Dunaju in v Parizu študiral še pomožne zgodovinske vede. Zgodovinar je bil že njegov oče, Franc Kos, in M. Kos se je za študij zgodovine odločil zgodaj. Njegova prva objava je bila razprava Zemljiške razmere po Selški dolini leta 1630, ki jo je kot srednješolec objavil leta 1911. Po študiju je v času prve svetovne vojne delal v arhivu na Dunaju, potem odšel na izpopolnjevanje v Pariz. Po vrnitvi je delal v rokopisnem oddelku knjižnice (današnje NUK), od tu pa se je začela akademska pot, ki je trajala dobrih štirideset let. Najprej kot docent za pomožne zgodovinske vede v Beogradu (1924), zatem kot izredni profesor na filozofski fakulteti v Zagrebu (1925). Leto kasneje je v Ljubljani na Filozofski fakulteti postal najprej izredni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede, leta 1934 pa redni profesor. Nekaj let je predaval tudi zgodovino Slovencev do 1918 in srednjeveško zgodovino Slovencev. Na fakulteti je delal do upokojitve. Poleg profesorskega dela je opravljal še številne druge funkcije: bil je dekan, prodekan, rektor, prorektor. Sodeloval je pri nastanku Slovenske akademije znanosti in umetnosti, bil je predstojnik oddelka za zgodovino na fakulteti, član združenj, društev in ustanov, sodelavec številnih zgodovinskih časopisov in publikacij, sodeloval je na kongresih in mednarodnih forumih. Upokojil se je leta 1965, vendar je potem predaval še dve leti. Umrl je v Ljubljani leta 1972. Dela:Pisal je knjige, ocene, clanke, razprave; bogata bibliografija obsega preko 350 del. Tu je omenjenih le nekaj: Brižinski spomeniki: uvod, paleografski in foneticni prepis (prevod

24. marca 1993 je umrl Anton Peterlin, slovenski fizik

Kamra.si, 23. marec ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. marca 1993 je Ljubljani umrl Anton Peterlin,  slovenski fizik. Rodil se je 25. septembra 1908 v Ljubljani.   Peterlin je doktoriral iz fizike leta 1938 na Humboldtovi Univerzi v Berlinu. Leta 1939 je postal docent fizike na Univerzi v Ljubljani, kjer je ostal 22 let. Leta 1945 je postal izredni in januarja 1946 redni profesor fizike. Poleg poučevalskih dolžnosti je leta 1947 sprejel nalogo, da ustanovi Inštitut Jožef Stefan v Ljubljani in bil njegov upravnik do leta 1955, nato pa do konca leta 1958 predsednik njegovega Znanstvenega sveta. Leta 1960 je Peterlin nastopil profesuro na Tehniški visoki šoli v Münchnu in istočasno postal vodja Fizikalnega inštituta. Leta 1961 je odšel v ZDA, kjer je postal ustanovni direktor Laboratorija Camille Dreyfus (CDL) v sklopu Inštituta Research Triangle v Durhamu, Severna Karolina. Leta 1973 je po obvezni upokojitvi zapustil Severno Karolino in postal sodelavec Narodnega urada za standarde in tehnologijo (NIST) v Washingtonu, kjer je bil med letoma 1975 in 1984 pomočnik direktorja Sekcije za polimere. Tu je ostal do maja 1992.

22. marca 1951 je umrl Anton Novačan, slovenski politik, dramatik in novelist

Kamra.si, 22. marec ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. marca 1951 je v Posadasu (Argentina) umrl Anton Novačan, slovenski politik, dramatik in novelist. Rodil se je 9. julija 1887 v Zadobrovi pri Celju. Malo je tako pestrih in razburljivih biografij med slovenskimi literati, kakor je Novačanova. Rojen v družini desetih otrok na skromni kmetiji v Zadobrovi je komaj šestnajstleten odšel v veliki svet, najprej v Zagreb. Že pred prvo vojno je preživel nekaj časa v svetovnih prestolnicah tedanjega časa – v Parizu, Berlinu, Moskvi in Pragi, kjer se je navzel svetovljanskega duha, liberalnih pogledov na družbo, se naučil velikih jezikov in se iz prve roke seznanil z njihovimi kulturami. Že zelo zgodaj je nihal med literaturo in politiko, po študiju je bil pravnik, nekaj let je imel tudi samostojno odvetniško pisarno v Celju (1928–1933), a je pristal v diplomaciji. Vzkipljive nravi, kakor pravijo, da je bil, in pa trmast in svojeglav, ni znal dolgo vzdržati na enem mestu. Po krajši epizodi v Pragi in Varšavi se je vrgel v politiko, kjer je pogorel, se prelevil iz liberala v monarhista in se skušal ustaliti doma, v Celju, tudi s poroko, a nemirni duh ga je vlekel dalje. Postal je konzul v Kairu, kasneje v Celovcu in na koncu v Bariju. Drugo vojno je preživel večji del v izgnanstvu v Jeruzalemu in Kairu, šest let ločen od svoje ljubljene žene Pepuše, ki jima bog ni naklonil otrok, ki sta si jih želela, da bi po vojni sprejel odločitev in se z ženo za vedno preselil v Argentino. Tu je tudi umrl. Žara z njegovim pepelom počiva na vojniškem pokopališču, kamor jo je po mnogih peripetijah skrivoma prenesla njegova vdova l. 1966, ko se je vrnila v domovino.

19. marca 1937 se je rodil Jože Privšek, slovenski jazzovski pianist, skladatelj in dirigent

Kamra.si, 19. marec ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. marca 1937 se je rodil Jože Privšek, slovenski jazzovski pianist, skladatelj in dirigent. Umrl je 11. junija 1998. Izobraževal se je na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, tri leta privatnega študija kompozicije pa je prejel v Ljubljani pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Izpopolnjeval se je na ustanovi Berklee College of Music v Bostonu (ZDA) pri slovitem profesorju Herbu Pomeroyu, ki je bil sicer mentor slavnih mojstrov, kot so Quincy Jones, Arif Mardin in Mike Gibbs.

Nazaj od blizu, razstava grafičnega oblikovalca Domna Frasa v razstavišču Koroške osrednje knjižnice

Kamra.si, 12. marec ― V razstavišču Koroške osrednje knjižnice smo v petek, 6. marca 2020, odprli razstavo Nazaj od blizu avtorja Domna Frasa, slovenskega grafičnega oblikovalca in tipografa. Na razstavi nam avtor odstira vpogled v svoje tipografske stvaritve s celovito serijo velikoformatnih grafik. “Tipografija sobiva z jezikom na dveh ravneh. Je informacija in je njegova podoba.” je v knjigi Nazaj od blizu – Aparatove črke & oblike 1998 ----- 2018 zapisal avtor. Na razstavi so njegove tipografske stvaritve prevedene v izolirane abstraktne likovne forme. Iz mikro tipografskih mojstrovin, ki so za običajnega bralca zgolj besedilo, se tukaj soočimo s črko, linijami, ploskvami, volumni … v veličastnih makro izvedbah, ki nas presunejo z močjo likovne govorice.  

8. marca 1955 je umrl Josip Vilfan, pravnik, politik in publicist

Kamra.si, 7. marec ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. marca 1955 je v Beogradu umrl Josip Vilfan, pravnik, politik in publicist. Rodil se je 30. avgusta 1878 v Trstu.    Rodil se je očetu Josipu in materi Gabrijeli Jugovic. V rojstnem kraju je obiskoval osnovno šolo in del gimnazije, ki jo je končal Dubrovniku, saj se je družina zaradi očetovega dela tja preselila. Izobraževanje je nadaljeval na Dunaju, kjer je leta 1901 zaključil študij prava.

Razstava Sandija Červeka na Ptuju

Kamra.si, 6. marec ― Galerija mesta Ptuj vabi na odprtje razstave Sandija Červeka 1+1=11, ki bo v torek, 10. marca 2020, ob 19. uri v Galeriji mesta Ptuj (Prešernova 29). Umetnika in njegovo delo bo predstavila kustodinja Irma Brodnjak, razstavo bo odprla Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj. Razstava bo na ogled do 26. aprila 2020. Vljudno vabljeni!

6. marca 2019 je umrl Aleksander Videčnik, višji upravni delavec, zgodovinar, publicist ...

Kamra.si, 6. marec ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. marca 2019 je umrl Aleksander Videčnik, višji upravni delavec, zgodovinar, publicist ... Rodil se je 11. decembra 1920. Aleksander Jakob Videčnik, višji upravni delavec in upokojeni direktor Celjske mestne hranilnice, je bil rojen v Celju. Zaradi bolezni se je leta 1977 preselil v Mozirje, kamor je že v prejšnjih letih zelo rad zahajal.  Že v Celju je raziskoval zadružništvo in hranilništvo, posebno pa delovanje Mihaela Vošnjaka, ki je v Celju ustanovil Zvezo slovenskih posojilnic in tako omogočil proces gospodarskega osamosvajanja Slovencev. Tudi pisati in objavljati je pričel zelo zgodaj. Za Banko Celje je pripravil Zgodovino Celjske mestne hranilnice in Zgodovino hranilnikov. Poleg tega je pisal tudi za Savinjski tednik in sodeloval na radiu Celje v številnih oddajah, predvsem ko je pogovor potekal o celjski preteklosti. V Celju je bil dolga leta pred drugo svetovno vojno in po njej aktivni član pevskega zbora in gledališke skupine.

Vroče kompostiranje

Kamra.si, 5. marec ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vabi na predavanje VROČE KOMPOSTIRANJE, ki bo v četrtek, 12. marca 2020 ob 17. uri v razstavišču knjižnice. Danilo Kolar nam bo predstavil, kako pripraviti dober kompost in brez neprijetnega vonja uspešno vroče kompostirati tudi "prepovedane" ostanke.
še novic