Kamra.si, 16. december ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. decembra 1968 je v Mariboru umrl Oskar Hudales, pisatelj, prevajalec in učitelj. Rodil se je 18. avgusta 1905 v Žagi.  Med prvo svetovno vojno se je družina Hudales iz doline Soče, kjer je bil Oskarjev oče v državni službi kot poveljnik carinikov, preselila v Savinjsko dolino, od koder je oče izviral. Oskar se je tako po delu osnovne šole v Gorici šolal še blizu Radmirja ter na nižji gimnaziji v Celju, nato pa na učiteljišču v Mariboru. V 20-ih letih 20. stoletja je služboval kot učitelj na Kozjanskem, nato pa z ženo živel in delal v Šmartnem ob Paki. Med drugim je pisal v Učiteljskem tovarišu, revijah Naš rod in Zvonček ter bil dejaven v vodstvu jugoslovanskega učiteljskega združenja ter v Pedagoški zadrugi. Deloval je tudi kot pevovovdja. Kot zagovornik komunističnih idej je imel težave s predvojnimi jugoslovanskimi oblastmi. Ob nemški okupaciji je bil kmalu zaprt, doživel pa je še javni požig vseh svojih knjig. Nato je bil med izgnanci v Srbijo, kjer je organiziral slovenske partizane, v obdobju ob koncu vojne pa delal v propagandnem oddelku Vrhovnega poveljstva in v zveznem ministrstvu za prosveto.

Kamra.si, 15. december ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. decembra 1977 je v Ljubljani umrl Rudolf Cvetko, slovenski častnik in sabljač. Rodil se je 17. novembra 1880 v Senožečah. Rudolf Cvetko je prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, ko je na olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1912 kot član avstrijske sabljaške reprezentance osvojil srebro v ekipnem tekmovanju s sabljo. Cvetko se je rodil v družini orožnika Janeza Cvetka v Senožečah, vendar se je družina kmalu preselila v Ljubljano, kjer je končal osnovno šolo in nižjo gimnazijo. Leta 1896 je začel obiskovati štiriletno kadetnico v Trstu. Po zaključku šolanja je bil dodeljen 16. ogrsko (hrvaškemu) pešpolku, ki je bil nastanjen v Zagrebu in Bjelovaru. V polku je služil od leta 1900 do leta 1913, ko je kot nadporočnik zaradi poroke izstopil iz vojske. Med vojaško službo se je od leta 1904 večkrat udeležil sabljaških tečajev v telovadni in sabljaški šoli avstro-ogrske vojske v Dunajskem Novem mestu. Od leta 1905 je bil tam nekajkrat tudi inštruktor za sabljo, v letih 1908-1912 pa je bil glavni učitelj na sabljaških tečajih. Po izstopu iz oboroženih sil se je zaposlil kot telovadni učitelj na državni gimnaziji v Gorici. Ob začetku prve svetovne vojne je bil reaktiviran in povišan v stotnika. Služil je v 16. pešpolku in bil leta 1916 odlikovan z bronasto medaljo za zasluge.

Kamra.si, 15. december ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. decembra 1902 je bil odprt odsek železniške proge Porečanke / Parenzane med Bujami in Porečem. Porečanka je z obratovanjem pričela 1. aprila 1902, ko so odprli odsek med Trstom in Bujami. Zanimivo je, da so mnogi takratni prebivalci to novico dejansko vzeli kot prvoaprilsko šalo, saj zaradi desetletja in pol priprav, počasne gradnje in ostalega dejansko niso verjeli, da bo do odprtja sploh prišlo. Mnogi so na ta slavnostni dan ostali doma, tudi posnetkov prvega slavnostnega vlaka na progi ni, z izjemo amaterskih. Odsek med Bujami in Porečem je bil odprt kasneje, 15. decembra istega leta (Brate, 2007).

Kamra.si, 15. december ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. decembra 1865 se je na Vranskem rodil Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski založnik. Umrl je  30. decembra 1952 na Vranskem. Leopold Schwentner je bil drugi sin Leopolda Schwentnerja, za domače in Vranšane je bil Polda. Sam je kasneje spremenil svoje krstno ime Leopold v Lavoslav (poslovanil je svoje krstno ime). Poročil se je z Ljubljančanko Slavo Erbežnikovo, s katero pa nista imela otrok. Po končanem šolanju (osnovno šolo je obiskoval na Vranskem, gimnazijo pa v Celju) se je vrnil v svoj domači kraj, kjer se je v domači trgovini učil knjigovodstva in korespondence. Leta 1888 je prevzel Levakovo knjigarno v Brežicah. Poleg knjigotrštva je tam začel tudi z založniško dejavnostjo. Njegovi založniški prvenci so bili glasbeni tiski. Vseskozi je sodeloval pri raznih narodnih društvih, predvsem v podružnici Ciril Metodove družbe, in se boril proti germanizaciji. Leta 1897 je odpotoval v Nemčijo, da bi spoznal način delovanja takratnega sodobnega nemškega založništva.Na pobudo ljubljanskega župana Ivana Hribarja se je preselil v Ljubljano in že leta 1898 odprl knjigarno na Dvornem trgu. Leta 1904 se je preselil v novo knjigarno na Prešernovo ulico (današnja Čopova ulica).

Kamra.si, 15. december ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. decembra 2007 je v Ljubljani umrl Matjaž Klopčič, slovenski filmski režiser, scenarist in pedagog. Rodil se je 4. decembra 1934 v Ljubljani. Matjaž Klopčič se je rodil v družini pesnika, dramatika in prevajalca Mileta Klopčiča, le slabi dve leti za svojim bratom, poznejšim violinistom in glasbenim pedagogom Rokom Klopčičem (profesorjem na ljubljanski Akademiji za glasbo). V gimnazijskih letih je treniral sabljanje v klubu Ilirija pri Rudolfu Cvetku. V juniorski konkurenci je tekmoval na turnirjih po vsej Evropi (Dunaj, Parizu, Marseileu,...). Na mladinskem evropskem prvenstvu v Cremoni je dosegel tretje mesto in dobil posebno pohvalo za najlepše sabljanje.

Kamra.si, 15. december ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. decembra 1948 je v Zagrebu umrl Risto Savin (s pravim imenom Friderik Širca), slovenski častnik in skladatelj. Rodil se je 11. julija 1859 v Žalcu.  Friderik Širca, z umetniškim imenom Risto Savin, je bil rojen v eni najstarejših trških hiš v Žalcu, saj nosi na polkrožnem portalu letnico 1669. Bil je šesti otrok trgovca Ernesta in Barbare (Babbete), rojene Žuža. Že v otroštvu je rad pel, prve glasbene ure pa mu je dajal upokojeni učitelj Mihael Vučnik kar doma v Žalcu. Kmalu je uglasbil neko cerkveno zborovsko skladbo, ki so jo na žalskem koru »baje radi in pogosto peli«. Ljudsko šolo je obiskoval v Žalcu in Celju, ni pa znano, kje je končal srednjo šolo. Gotovo je le, da je moral zaradi gospodarskega zloma doma šolanje predčasno končati.