Nagib k samobitnem

Kriterij.si, 3. april ― Nagib k samobitnem Klemen Janežič: Postaja samobitno Urednik Fri, 04/03/2020 - 14:55 Nagib k samobitnem Zadnja avtorska predstava plesalca in igralca Klemna Janežiča Postaja samobitno je bila premierno izvedena 12. marca v Stari elektrarni. Osrednja tema predstave, ki jo enigmatični naslov Postaja samobitno dosledno priklicuje, jemlje svoj navdih iz šamanizma in nadrealističnega dela Postaja Perpignan Salvadorja Dalíja. Osnovni obrisi predstave so se Janežiču izrisali po obisku muzeja Ludwig v Kölnu, kjer si je ogledal omenjeno Dalíjevo sliko. Postajo Perpignan je Dalí videl kot bodoče prizorišče konvergence vesolja; slika tako uprizarja kozmično ekstazo in središče univerzuma. V Janežičevi interpretaciji je postaja prizorišče ponotranjene ekstaze, ki se izteče v vzpostavitev osebnega središča lastne samobitnosti. Z elementi šamanizma se je avtor seznanil v času svojega raziskovanja in razvijanja plesnega izraza buto, od šamanizma pa prevzema nekatere miselne vzorce, ki jih nato uprizori s svojim avtentičnim gibom, brez potrebe po posnemanju šamanskih plesnih ritualov. Predstava je prej gibalna kakor plesna in premislili jo bomo v petih prizorih oziroma slikah. Začetek predstave se izteče v pripravo scene: posipa se pepel, izrisuje se prizorišče, vzpostavlja se oder na odru. Opravka imamo z močno metaforo metamorfoze: nekaj gre v nič, v prah in pepel, ali pa se iz pepela rojeva novo življenje kot feniks, ki zgori in se rodi ponovno ali na novo. Prva slika. Na pepelnem obzorju nastopa kreatura amorfne podobe. Nekakšno bitje s težkim kožuhom. Sprva ne vemo, kaj in kakšno pravzaprav to bitje je. Lahko rečemo le to, da se giblje in se skriva pod ogrinjalom, ki ni toliko pokrivalo, ampak predvsem organski del njega samega. Konture plašča so nedefinirane. V enem trenutku spominjajo na orjaško sipo, v drugem na dvojna kolesa, v tretjem na radovedno žuželko … odvisno od položaja, v katerem se nam bitje kaže. In to kazanje je nestanovitno in spreminjajoče se. Je gi
Incident by a Bank

Incident by a Bank

Kinodvor, 3. april ― Devetdeset ljudi natančno poustvari spodleteli rop banke, ki se je 26. junija 2006 zgodil v Stockholmu. Ruben Östlund (Višja sila, Kvadrat) je za Incident by a Bank (Händelse vid bank, 2010) prejel zlatega medveda za najboljši kratek film. #FilmNaDan
KDO SEM v času pandemije?, zbiranje osebnih zgodb

KDO SEM v času pandemije?, zbiranje osebnih zgodb

SEM, 3. april ― Slovenski etnografski muzej vljudno vabi k sodelovanju v projektu zbiranja odgovorov na vprašanje KDO SEM v času pandemije?. Prisluhniti želimo besedam, mislim in zgodbam o času, ko v boju za zdravje ostajamo sami in doma.     • Kaj  in koga v času pandemije najbolj pogrešam?     • Kaj novega in drugačnega počnem?     • Kaj sem pridobil-a?     • Kaj sem izgubil-a?     • Ali se je moj pogled na svet spremenil?     • Kaj bo po pandemiji drugače v  mojem življenju? K razmisleku nagovarjamo posameznice in posameznike različnih starostnih skupin in z različnimi družbenimi vlogami. Še posebej pa družbene skupine, ki jih je pandemije še dodatno zaznamovala: K razmisleku vabimo mlade, dijake in študente, ki v času pandemije doživljajo svojevrstno izkušnjo življenja za štirimi stenami v ožjem družinskem krogu, odmaknjeni od neposrednih stikov z vrstniki in ob izobraževanju na daljavo. K razmisleku vabimo starostnike, tudi tiste, ki živijo v domovih za starostnike in tako na glas sami spregovorijo o svojih trpkih ali toplih izkušnjah K razmisleku vabimo slušateljice in slušatelje Univerze za III. življenjsko obdobje Vaše zgodbe zbiramo na elektronski naslov tjasa.brecko@etno-muzej.si Izbrane zapise bomo z dovoljenjem avtoric in avtorjev objavili na spletnih straneh Slovenskega etnografskega muzeja. Vse zgodbe pa bodo ostale v arhivu muzeja kot zgovoren dokument življenja v času krize. Hvala, ker z nami delite vaše misli!

Kresilo na verigi, Mali grad

Medobčinski muzej Kamnik, 3. april ― Lečasto kresilo na verigi, železo, 13. stoletje, Mali grad. Gre za pogosto srednjeveško obliko kresila. Kresila imajo poleg praktičnega tudi simbolni pomen. Pri južnih Slovanih, npr., kresilnik simbolizira nebo, kresilo zemljo, ogenj, ki nastane kot rezultat, pa je simbol posrednika med nebom in zemljo. Pogosto so zato kresila pridana v grobove. Malograjsko kresilo  je najbolj […] The post Kresilo na verigi, Mali grad appeared first on MM:K.
Navodila za spletni vpis

Navodila za spletni vpis

Knjižnica Postojna, 3. april ― Na naši spletni strani https://sikpos.si/ v zgornjem desnem kotu poiščite svetlo  modro ikono Cobiss+ in kliknite nanjo. V zgornji modri vrstici najdite Moj profil Cobiss in zopet kliknite, da se odpreta ikoni Prijava in pod njo Spletni vpis. Kliknite na Spletni vpis in v prazno vrstico vpišite Knjižnica Bena Zupančiča Postojna ter kliknite Nadaljuj. Izpolnite...

BREZPLAČNI vpis in dostop do e-virov v času epidemije

Knjižnica Postojna, 3. april ― V teh časih, ko vrata knjižnice ostajajo zaprta in si ni mogoče izposoditi tiskanih knjig, vas želimo spomniti, da lahko brezplačno dostopate do različnih elektronskih virov in knjig v elektronski obliki. Tiste, ki pa še niste naši člani, pa vabimo k brezplačnemu spletnemu vpisu v našo knjižnico in vam s tem omogočamo brezplačen dostop do različnih elektronskih virov.

Šop records kompilacija | Novica

13. brat, 3. april ― Zlati časi za t.i. bedroom muziko. Ko smo vsi zaprti v svojih sobah, katere imajo morda celo posteljo, se lahko igramo. Kompilacijo takšnih glasbenih projektov predstavlja skrivnostna ŠOP Records. Samo slovenska muzika, ker gre za nacionalni interes. Sedaj imate čas, tako da poslušajte.  
Cvetna nedelja

Cvetna nedelja

Loški muzej, 3. april ― Cvetna nedelja je nedelja pred veliko nočjo, ko kristjani v cerkvah blagoslavljajo šopke pomladanskega zelenja. Na ta dan se spominjajo Kristusovega prihoda v Jeruzalem, ko ga je navdušeno pozdravljala množica ljudi in pred njim po tleh polagala palmove veje, ki simbolizirajo zmago vere nad mučeništvom.
Nepozaben okus nonine polente

Nepozaben okus nonine polente

SEM, 3. april ― Tako se Bogdan Petelin spominja none: »Nona Ana, doma smo ji rekli Nanca, je zelo rada brala slovenske knjige in revije. Nona je bila zelo pridna kuharica in njeni brodeti (ribje juhe) ter mineštra iz ribane kisle repe, iz katere je včasih pokukal košček klobase, so mi ostali nepozabni.« Ostal mu je v spominu tudi okus po nonini polenti, ki jo je nono razrezal s sukanem na manjše kose, od katerih je vsak družinski član dobil po enega.

Vitrina meseca – Ženske zgodbe; boginja Hera

Gorenjski muzej, 3. april ― Če ne bi bila razglašena epidemija, bi že 24. marca 2020 javnosti predstavili novo Vitrino meseca, ki bi bila posvečena Ženskim zgodbam, s podnaslovom Gospodarice, žene, matere, ljubice, prerokinje, sužnje in čarovnice. Ob izbranih mitoloških likih znamenitih antičnih grških žensk ... Read More
Spominu zapisana čupa Marija

Spominu zapisana čupa Marija

SEM, 3. april ― Čupo Marijo je leta 1898 stesal iz hloda hoje Janez Caharija. Hlod je kupil v Bukovju pri Postojni in ga z volovsko vprego pripeljal v Nabrežino. Čupa Marija je dolga 6,86 m in široka 0,65 m. Z njo so Caharijevi lovili raznovrstne ribe do leta 1942. Leta 1947 so jo predali Slovenskemu etnografskemu muzeju. Spomin na čupo Marijo je v Babčevi družini prehajal iz roda v rod. Danes je prav njihova čupa, shranjena v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, edini popolnoma ohranjen morski deblak, kakršne so stoletja uporabljali slovenski ribiči tržaškega primorja. V spomin na čupo je zadnji družinski ribič izdeloval modele v merilu 1:10. Družina Caharija je kot spomin na ribiško tradicijo ohranila tudi številne dokumente, fotografije in predmete, ki jih je leta 2018 predala Slovenskegmu etnografskemu muzeju.

Peter Stutchbury: Kaj je naša odgovornost?

OUTSIDER, 3. april ― Philip Goad v svoji knjigi New Directions in Australian Architecture Petra Stutchburyja označi kot »liričnega tehnologa«. Težko bi našli boljši, bolj koncizen opis njegove prakse ali njega samega. Stutchbury ima oster in natančen um inženirja in dušo pesnika. Vsak detajl izkazuje predanost učinkovitosti, uporabnosti, trajnosti, a celote, sestavljene iz teh detajlov, so epske pesnitve o… The post Peter Stutchbury: Kaj je naša odgovornost? appeared first on OUTSIDER.

Ali veš? …. Tehnika monotipije in slikar Miha Maleš

Medobčinski muzej Kamnik, 3. april ― Monotipija se je pojavila že v 17. stoletju v delu italijanskega slikarja in grafika Giovannija Benedetta Castiglioneja (1609-64). Bogat razpon je dobila konec 19. oziroma v 20. stoletju z velikimi avtorji, kot je Edgar Degas,  ki je s svojim navdušenjem nad ponovno odkrito grafično tehniko navdušil tudi svoje sodobnike Camilla Pissarra in Paula Gauguina, Pabla […] The post Ali veš? …. Tehnika monotipije in slikar Miha Maleš appeared first on MM:K.

Anja Pirnat bere sodobno slovensko dramo

SiGledal Novice, 3. april ― Anja Pirnat je študentka magistrskega študija slovenistike in pedagogike. Zelo rada sprehaja svoje misli – včasih ob knjigi, ob pisalu in listu papirja, včasih ob skodelici kave in dolgih pogovorih. Najbolj uživa, kadar se njene misli naužijejo svežega zraka – tako kot ob branju dramskega besedila Simone Semenič 5fantkov.si, ki ga je izbrala s pomočjo SiGledalovega iskalnika.
1964 Iga vas – Smuči

1964 Iga vas – Smuči

Stare slike (Cerknica), 3. april ― Vida Brodarič por. Ožbolt in Jožica Hribar por. Novak sta se slikali ob cvetočem grmu med počitnicami po končanem prvem letniku poklicne šole. Vida je obiskovala frizersko, Jožica pa trgovsko šolo. Ker je bila Vida članica fotografskega krožka pod mentorstvom Jožeta Bergleza, ju je najbrž slikal nekdo od članov. Jožica se je za to priložnost […]

Novost, ki ni več novost, Bernays Propaganda | Novica

13. brat, 3. april ― Ker smo prikrajšani za koncertne užitke in še sami bendi ne smejo več vsaj zase igrati, lahko v miru pregledamo, kaj v smo v zadnjih mesecih spregledali. Jeseni so stari znanci Bernays Propaganda izdali novi album Vtora mladost, treta svetska vojna. Na njem ostajajo zvesti zvoku, ki krasi njihovo drugo obdobje delovanja. In seveda obvezna makedonščina, ki vsaj meni vse skupaj še bolj približa. Več pa v recenziji albuma v prihodnjih dneh.  

Novosti pri Geenger Records | Novica

13. brat, 3. april ― Zagrebška glasbena založba Geenger Records nadaljuje s serijskem izdajanjem tako hrvaškim alternativnih bendov kot tudi tujim. Savak so ameriški bend, katerega korenine segajo v zlato obdobje post hardkora. Nekateri ste jih imeli možnost videti pred kakim letom v Gromki, sedaj pa se napoveduje novi album. Geenger že ponuja 3 komade za pokušino. Ne spreglejte pa tudi druge glasbene skupine, ki jih založba ponuja v posluh. Najbolj pregledno je to početi preko njihoveBandcampplatforme, tako sigurno nič ne spustite.  

Waxahatchee na Svetem oblaku | Novica

13. brat, 3. april ― V prisilnem hišnem zaporu se še kako prileže glasba, ki prikliče spomin na brezskrbno pohajkovanje čez občinske meje. Ameriška indie folk pevka z duhovnim imenom Waxahatchee je že v času sredi pandemije, prejšnji petek, izdala novi album Saint Cloud. In res zveni kot bi se premikala na oblaku čez prostrano ameriško pokrajino in si prepevala. Pridružite se ji vsaj s poslušanjem.  

3. aprila 1900 se je v Čadramu pri Slovenskih Konjicah rodila Anica Černej, slovenska pedagoginja, pisateljica in pesnica

Kamra.si, 3. april ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. aprila 1900 se je v Čadramu pri Slovenskih Konjicah rodila Anica Černej, slovenska pedagoginja, pisateljica in pesnica. Umrla je 3. maja 1944 v Neubrandenburgu.  Rojena je bila v učiteljski družini, zato se je pogosto selila. Njeno šolanje se je začelo v Grižah leta 1905, ko je bila stara komaj pet let. Po končanem osnovnem šolanju je odšla v Maribor (1915), kjer je obiskovala žensko učiteljišče šolskih sester. Po končanem učiteljišču (1919) se je vrnila najprej v Griže, kjer je na tamkajšnji šoli dobila prvo službo. Že leto kasneje pa se je preselila v Celje.Želja po nadaljnjem šolanju jo je leta 1924 pripeljala na Višjo pedagoško šolo v Zagreb, kjer se je v dveh letih usposobila za poučevanje matematike, fizike in kemije na meščanskih šolah. Po vrnitvi v Slovenijo jo je pot najprej vodila v Ormož in nato Maribor, kjer je poučevala omenjene predmete. Ponovno je odšla na šolanje v Zagreb, kjer je leta 1930 diplomirala iz pedagogike, psihologije in matematike.Kot profesorica je svojo delovno pot nadaljevala najprej na meščanski šoli v Ljubljani v Mostah (do 1937), nato pa do usodnega leta 1943 na ljubljanskem učiteljišču.Čeprav Ljubljane nikoli ni vzela za svojo, je bilo ljubljansko obdobje njeno najplodnejše, saj je v tem času izdala vsa svoja knjižna dela in napisala večino strokovnih razprav.
Za en bokal muzike

Za en bokal muzike

ARS Za en bokal muzike, 3. april ― Poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta. Poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta.

Izšlo je

ARS Izšlo je, 3. april ― O knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, knjigo pogosto ponazorimo z značilnim […] O knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom
Svet kulture

Svet kulture

ARS Svet kulture, 3. april ― Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko. Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.
Skladatelj tedna

Skladatelj tedna

ARS Skladatelj tedna, 3. april ― Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Premene in prehajanja

Premene in prehajanja

Odzven, 3. april ― Samo Kutin & Ana Kravanja skupaj plujeta po številnih glasbenih krajinah, od svobodnega improviziranja, glasbe za predstave, pripovedovalske večere in filme do obujanj ritmičnih in zvenskih tradicij Afrike ter razpiranja zvočnih usedlin ljudskih godb v triu Širom.
še novic