Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 26. februar ― Ira Marušič na tokratni razstavi predstavlja izbor večjih slik povečini na platnu. Vodilo umetnice pri nastanku teh del so majhni predmeti, ki so naslikani v središču njenih likovnih podob, v na videz lebdečih prostorih, ki so podobni sami magmi. Zaobjeti v stvarnih podobah ustvarjajo fantazijske zgodbe o pomembnosti rastlin kot so kaktusi, ki v zadnjih letih slikarkinega likovnega ustvarjanja prevladujejo v njenih slikarskih podobah kot rastlinska oblika in vsakdanji predmeti iz človeškega življenja. Tako lahko skozi slikarkino osebno in intimno pripoved prepoznamo nazorski in izrazni svet njenih likovnih in slikarskih upodobitev, ki temelji na vsakodnevnih opazovanjih navidezno nepomembnih dogodkov in opazovanjih navidezno nepomembnih dejanj in pogledov na vsakdanje uporabne predmete in kaktuse, ki so bistven in edinstven element njenega likovnega natančnega opazovanja in likovnega ustvarjanja. Magma pomeni ustvarjanje novega iz nič, iz unićenja, ki ga povzroča lava. V njenih likovnih delih pomeni rojstvo novega sredi uničenja, ki ga pomeni izbruh lave. Pa naj bo ta sredi planeta zemlja ali iz središča srca avtorice razstave. Novo se rojeva lahko iz uničevanja ali iz volje, ljubezni do novega. Naj bo to predmet ali rastlina iz vsakdanjega življenja. Včeraj sem bil snov. Danes sem popolna rastlina ali predmet iz vsakdanjega življenja. Iz same snovi magme sem postal del predmeta kot je likalnik, ki ga je naslikala Ira Marušič. Miloš Bašin