Novice

aktualno

Dobro vedeti

Airbeletrina, 7. september ― Vsako soboto se dobiva v Grajski in piševa. Večino časa sicer govoriva in listava stare časopise. Trudim se na vse možne načine, da bi iz tebe izbezal, ali raje »pišeš« s fanti ali dekleti. Rad bi ugotovil, kaj ti to najino pisanje pravzaprav pomeni. Ne poznam te dobro, tako kot tudi tvojega pisanja ne. Prijazen si in to cenim. Ne poznam veliko tako vljudnih, pozornih in ustrežljivih ljudi, kot si ti. Še zmeraj ne vem, kaj počneš – nekaj naravoslovnega, morda nekaj z mehatroniko? Nikoli mi nisi povedal, verjetno si presodil, da me ne bi zares zanimalo. Anyways, inteligenten si in precej bogat. Najbolj šarmantnega te dela predvsem dejstvo, da nobena od teh lastnosti ne definira tvojega karakterja in da te še ni prevzel kompleks superiornosti ali pa ga skrivaš na zelo dober način. *** Veliko sprašuješ o LGBTQ+ sceni, o tem, kako se med sabo najdemo, in o podobnih basic stvareh. Jaz ti kot poster child mariborske LGBTQ+ scene z veseljem odgovarjam, pri tem pa skušam biti čim manj sumničav glede tega, zakaj te to pravzaprav zanima. To je tudi ena od lastnosti, ki mi je na tebi tako zelo všeč: radoveden si in ljudje ter njihova življenja te dejansko zanimajo. Kar zase večino časa ne morem reči. Vprašanja tako skušam videti zgolj kot znak tvojega zanimanja in odprtosti brez kakršnega koli podteksta. Ko pa me gledaš s svojimi velikimi očkami, mi vse skupaj precej otežuješ. Govoriva o rekreativnem dejtanju in o tem, kako deluje gaydar. Za par sekund obnemim, ko me vprašaš, kaj mi moj gaydar govori o tebi. Začneva se hihitati, natvezim nekaj o tem, da te premalo poznam, da bi te lahko popredalčkal v eno izmed kategorij. Menjaš temo in meni odleže, kljub temu da mi prija, ko na svoj prefinjen način vrtaš vame. Zanimajo te rutice, ki so si jih v osemdesetih geji zavezovali za kavbojke, da bi z različnimi barvami opozorili na različne seksualne preference. Razmišljam, katero barvo rute bi si moral jaz privezati, da bi nakazal, da imam preferenco do tebe. ***
Nova vas 1967/68 – 3. razred

Nova vas 1967/68 – 3. razred

Stare slike (Cerknica), 7. september ― V šolskem letu 1967/68 slikan 3. razred osnovne šole Nova vas. Z njimi sta se slikali kar dve učiteljici. Učenci so se tokrat slikali na stopnicah pred spomenikom v središču Nove vasi. Z njimi sta razredničarka Boža Turk in mlada učiteljica Mira Dovjak iz Dolenje vasi pri Cerknici. Likovni pouk je učil akademski slikar Milan Rot. […]
1942 Lož – Razmislek ob požganih Hribarjevih hlevih in Mehlančevi hiši

1942 Lož – Razmislek ob požganih Hribarjevih hlevih in Mehlančevi hiši

Stare slike (Cerknica), 6. september ― Tu sta najprej dve od italijanskih slik iz leta 1942, ki ju hrani Muzej novejše zgodovine, tretja pa je iz fotografske zapuščine Franca Trudna iz Podcerkve. Delovanje okupatorske vojske v Loški dolini je veliko fotografiral poveljujoči poročnik Giovanni Chiodi in po vsej verjetnosti napravil tudi prvi dve sliki. Domnevam, da je slikal po službeni dolžnosti, morda pa tudi iz […]
Septembrski knjižni pobegi med Kleopatro in kraljem grozljivk

Septembrski knjižni pobegi med Kleopatro in kraljem grozljivk

Airbeletrina, 6. september ― Če septembra pregovorno pravimo, da morajo šolarji spet sesti »za knjige«, vas Knjigoobet, ki knjižne novosti obeta ne glede na koledar ali generacijo, ponovno vabi k branju. Jesen že šumi v pesmih mladega slovenskega pesnika, pa tudi v novem trilerju vsem znanega avtorja grozljivk, morda pa vas prepriča literarni pobeg v stari Egipt ali na popotovanje domov s Troje. To in še mnogo več je spet novega med policami. Kolaž: Hanna Juta Kozar Vesna Milek, Kleopatra: novi svet (Beletrina) Vesna Milek se vrača z drugim delom zgodbe o zadnji ptolemajski kraljici (prvi, Naj se zgodi, je izšel leta 2024). Sodobni biografski roman se osredotoča na razkol med Zahodom in Vzhodom, politične spletke in osebne dileme kultne glavne junakinje, ob tem pa ponuja tudi ljubezensko zgodbo, skoraj tako slavno, kot je njena protagonistka, med Kleopatro in rimskim politikom Markom Antonijem. Pripoved, ki Kleopatri podeli glas, vstopa tudi v sedanjost ter s premisleki komentira aktualne in večno aktualne teme. Predvsem pa reflektira vlogo ženske, katere kult je premostil stoletja, hkrati pa tudi vlogo ženske v zgodovini in mitu, ki ga o njej ustvarja sedanjost. Suspenz, strast in družbeni komentar – vsega trojega se lahko vnaprej veselite v Novem svetu. Avgust Demšar, Zadnja večerja (Založba Pivec) Zbirka kratkih kriminalnih zgodb Avgusta Demšarja prepleta dve avtorju ljubi področji – kriminalke in sodobno vizualno umetnost. V raznolikih pripovedih se odstirajo dileme našega časa, ki jih umetnost lahko katalizira, poustvarja – ali sproži. Posebnost zbirke je povezava vsake zgodbe z resničnim delom vizualne umetnosti, ki jo je navdihnilo in ki si ga lahko s pomočjo QR-kode v opombah bralci tudi ogledajo. Ta interaktivni nabor kriminalk je napeto in inovativno branje, polno presenečenj v že znanem avtorjevem slogu. Vid Karlovšek, Destrukcije (Črna skrinjica) V pesniški zbirki Destrukcije avtor preigrava univerzalne teme minljivosti, ljubezni in jezika. V fra
Iransko-ameriška vojna ali stoletje konflikta med Iranom in Zahodom

Iransko-ameriška vojna ali stoletje konflikta med Iranom in Zahodom

Zgodovina na dlani, 5. september ― Sedanji neposredni vojaški spopad med Iranom in ZDA ni nastal čez noč, ampak je rezultat skoraj stoletja zapletenih geopolitičnih prepletov. Od britansko-ameriškega državnega udara leta 1953 in islamske revolucije 1979 do propada jedrskega sporazuma ter zadnje stopnjevane vojne – spoznajte ključne zgodovinske prelomnice, ki razkrivajo, zakaj je ta bližnjevzhodni konflikt tako težko rešljiv. Iran med... Read More
Gajin svet 3

Gajin svet 3

MMC Gledamo, 5. september ― Če je bil Gajin svet v prvem delu zmes romantične komedije in prvin kriminalke, nas tokrat preseneti njegova skoraj dvodelnost, nekako v prvi tretjini in sklepu spremljamo Gajino zgodbo o njeni prvi srednješolski romanci.
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 5. september ― Pri založbi Sanje so nabor knjig obogatili s prevodom 634 načinov, kako ubiti Fidela: Kako vse sta CIA in mafija načrtovali umor Fidela Castra avtorja Fabiana Escalanteja Fonta. Pri KUD Sodobnost so izdali prevod slikanice Miška avtorjev Edwarda van de Vendela in Anousha Elmana, založba Miš pa z roman Do Lune in naprej Milana Mandeljca.

Zlati avgustovski večeri

Airbeletrina, 5. september ― Visoko poletje, sezonska špica, kot se reče v turizmu. Zgodnjeavgustovski večer. Vročinski val oziroma cunami. Razbeljena kugla oranžnozlate barve se dotakne gričkov, čez katere se kot brodura vijejo kilometri vinske trte. Kič. Dotakne se teh gričkov, kugla, in za trenutek se zdi, da jih bo raztopila, da se je ogenj vrezal vanje. Zeleni grički se zdijo v tej vročini ranljivi kot pistacijev sladoled. In tudi so. Ranljivi. Ampak v tem trenutku še ne razmišljajmo o tem. V tem trenutku skupaj doživljajmo lepoto, vredno poezije, ali pesniški navdih. Kliše. V tem trenutku doživljamo romantiko poletja in podeželskega življenja. Še en. Kliše. Septembra se ne čutim kot polnovredna celota, če vsako poletje vsaj za nekaj dni ne pobegnem v Prlekijo, v njeno osrčje, na griček sredi vinogradov, kjer stoji hiša moje babice. * Nekateri bežimo tja od koder ne kateri bežijo. * Babica se je zaradi gibalne oviranosti morala pred kratkim preselit v dom za starejše občane, tako da me v hiši pričakata moj bratranec in stric. Pa zraven tista dva soseda, ki sta tako rekoč že del družine. In eden od teh dveh sosedov ima v dolini ali, po prleško, »dol v grabi« pod hišo moje babi nasajenih okoli 700 breskovih dreves. In ta drevesa rodijo najbolj sladke breskve, kar sem jih kdaj jedla. Konec julija in v začetku avgusta sem prepojena s sladkorjem teh žlahtnih sadežev vseh sort. Najbolj sladke so zato, ker ni bolj sladke breskve, kot je tista, ki jo odtrgaš že mehko direktno dol z drevesa ali celo pobereš že malce nagnito pod drevesom. In te, ki spadajo v ti dve kategoriji, nikoli ne končajo na prodajnih policah ali kje na tržnici. V najboljšem primeru preživijo pot iz grabe do babičine hiše in, če se res potrudijo, še vožnjo v avtu do mojega stanovanja v Ljubljani. Kjer jih – seveda še mehkejše kot pri obiranju v grabi – nad umivalnikom kot materino mleko posesam s peške direktno v svoj želodec. Včasih jih prej vtaknem za deset minut v skrinjo, kjer hladne razvijejo nenad
1928 Rakek – Vojaška kapelica

1928 Rakek – Vojaška kapelica

Stare slike (Cerknica), 5. september ― Na sliki je izrez razglednice iz leta 1928. Na njem je dobro vidna vojaška kapelica in na zgornjem delu pokopališča toten kamra. Cela razglednica je v prispevku 1928 Rakek – Razglednica. Leta sem spraševala in iskala podatke kdaj in čemu je bila postavljena vojaška kapelica na rakovškem pokopališču. Pred dnevi sem te informacije našla. Kot običajno […]
še novic