SEM, 18. november ― Rokodelci, oblikovalci in ustvarjalci vabljeni k sodelovanju na razstavi Trienale rokodelstva 2026, ki bo od 18. junija do 30. avgusta 2026 v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Rok za prijavo je 16. februar 2026. Na razstavi sodobnih in inovativnih izdelkov na temeljih bogate kulturne dediščine Slovenije želijo organizatorji poleg tradicionalnih izdelkov in predstavljanja mojstrskega znanja, spretnosti in veščin izpostaviti tudi izdelke in projekte, ki temeljijo na uporabi naravnih in lokalno pridobljenih materialov, ki inovativno in konceptualno uporabljajo rokodelske tehnike in simboliko ter tiste, ki se skozi raziskovanje ročnih procesov izdelave ukvarjajo s socialnimi, političnimi in okoljevarstvenimi problematikami. K sodelovanju so vabljeni ustvarjalci različnih profilov, ki z ročnimi načini izdelovanja oživljajo tradicionalna znanja rokodelskih panog in hkrati razvijajo lastno prakso ter rokodelstvo razumejo kot vir idej in še neodkritih invencij. Razstava želi izpostaviti prožnostni potencial rokodelstva in obrti ter njuno relevantnost za današnjo spreminjajočo se družbeno in okoljsko situacijo, ter prispevati k razumevanju rokodelskih panog v kontekstu časa in družbe 21. stoletja. Nova edicija trienala rokodelstva želi odražati spremenjena razmerja na področju kultur ročnega izdelovanja in izpostaviti aktualnost ter relevantnost tovrstnih procesov. Organizatorji želijo na trienalu predstaviti izdelke, materiale in prototipe, ki temeljijo na ročni izdelavi in izhajajo iz tradicionalnih rokodelskih panog. Vzpodbuditi želijo produkcijo sodobnih rokodelskih izdelkov, ki odražajo preplet mojstrskih znanj in veščin ter dovršene oblikovalske pristope. Rokodelstvo opredeljujejo kot različna tradicionalna znanja, spretnosti in veščine, ki se ohranjajo in prenašajo iz preteklosti ter predstavljajo pomemben del nesnovne kulturne dediščine. Rokodelstvo je tudi sodobno umetniško in oblikovalsko ustvarjanje rokodelskih izdelkov. Rokodelski izde

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 18. november ― Umetnica se na razstavi predstavlja s slikarskimi deli moškega telesa, tako akti kot portreti. Gre za tehniko olja na platnu z dodajanjem peska. Slike so grajene, dejanja, ki jih sestavljajo pa sodelujejo v tem, da jih osmišljajo. Poteze čopiča v delih s svojo zabrisanostjo namigujejo na brisanje mej med subjektom in gledalcem. Prav tako je prej omenjeni nanos peska kot tančica kože, ki pozdravlja in pomni vsako sled dotika. Ob tem se odraža tudi subtilnost barve kot zavedanje o čutnosti in intimi, ki je predstavljena. V delih je pomemben in tudi namemben trenutek, v katerem je subjekt ujet - gre za trenutek v vrhuncu užitka in izraža zanos po nečem že znanem a še vedno željnem.Tako je gledalec kot ob padcu zakulise soočen z bitnostjo trenutka in morda soočenjem s samim sabo. Subjekti na slikah so zabrisani, identiteta, ki se skriva za barvo in zanosom čopiča, je neznana. Ravno ta anonimnost pa išče pomen in ime v opazovalcu. S tem tudi sam opazovalec postane igralec v makrokozmusu umetničinega sveta, kjer postane opazovan on. Dela Ane Malnar gledalca zapeljejo tudi v njen svet gole izpostavljenosti. Prepletajo se občutki v v odnosih, ki jih gradi v svojem življenju, kar se kaže predvsem v ranljivosti del samih. Tovrstni odnosi in občutja do nas samih in do sočloveka za umetnico predstavljajo prehode med lastno in tujo izkušnjo, predvsem med njeno in moško intimo. Skozi raziskovanje ključnih vprašanj o ljubezni, frustraciji in odvisnosti pronica čustvena surovost umetničinega razmišljanja. Tako lahko trenutki ujete na slikah Ane Malnar delujejo kot zajem diha. Zajet in ujet je trenutek, ko človek ne pričakuje zunanje perspektive, kar ustvarja tenzično dinamiko med pravzaprav tremi osebami – likom, gledalcem in umetnico – njenim razmišljanjem, opazovanjem in raziskovanjem človeške reakcije. Portreti in akti tako s tehniko kot izpovednostjo gradijo plasti in rušijo meje med lastnim zavedanjem in esenco slike. Soočajo nas z nesigurnostjo, šokirajo in hkrati vabijo k po

SEM, 17. november ― Letošnja prejemnica Murkovega priznanja, ki ga podeljuje Slovensko etnološko društvo za znanstvene in strokovne dosežke na področju etnologije na Slovenskem, je dr. Bojana Rogelj Škafar, muzejska svetnica in kustosinja za ljudsko likovno umetnost v SEM. Iz utemeljitve: Dr. Bojana Rogelj Škafar je avtorica razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda, ki predstavlja enega od vrhuncev njenega raziskovanja razmerja med podobami, predmeti in nacionalno identiteto. S tem projektom je avtorica pomembno prispevala k etnološki vedi in muzeologiji. Na inovativen način je pokazala, kako se skozi umetniške podobe oblikuje, ohranja in preoblikuje predstava o narodu. Njeno delo združuje raziskovalno poglobljenost, muzejsko interpretacijo in jasno vizualno pripoved, ki etnološke vsebine približuje širši javnosti. Zaradi izjemnega strokovnega pristopa, raziskovalne poglobljenosti in velikega prispevka k razumevanju nacionalne identitete skozi likovno umetnost Slovensko etnološko društvo dr. Bojani Rogelj Škafar podeljuje Murkovo priznanje. Letošnja prejemnica Murkove nagrade je Jelka Pšajd, prejemnika Murkovih listin pa Anže Habjan in Pustno društvo Cerknica.  Nagrajencem čestitamo!