IGOR ANDJELIĆ: CASA COME ME

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 24. julij ― Ob stoletnici umetniške šole Bauhaus se Igor Andjelić predstavlja z novim umetniškim projektom. Andjelić se po uspešni razstavi Cinecittà (Galerija Fotografija, 2018), ki je črpala navdih v črno-belem svetu italijanskega neorealizma, tematsko naslanja na véliko tradicijo nemškega Bauhausa. Na Bauhaus se ne navezuje skozi dobesedni prenos motivov, pač pa ga interpretira ideološko. Glavno vodilo pri ustvarjanju njegovega novega projekta je slavna ideja Walterja Gropiusa, ki izpostavi povezovanje vseh področij ustvarjanja, rušenje meja med »visoko« in »obrtno« umetnostjo, ki šele lahko pripelje do končnega cilja vseh vizualnih umetnosti oziroma gesamtkunstwerk-a. Tako se tudi Andjelić v svojem delu ne omejuje na en sam medij, temveč s svojo univerzalnostjo stopa na različna področja ustvarjanja. Razstava vključuje dela, ki so nastala v najrazličnejših kontekstih Andjelićevega umetniškega življenja. Predstavlja fotografska dela, v katera intervencijsko posega in jih spreminja v reliefne, skoraj arhitekturne konstrukcije. Njegov vir navdiha pri kolažnih podobah je prav minimalistična in funkcionalistična arhitektura, kakršno je promoviral tudi Bauhaus, pod njegovim objektivom pa se spremeni v abstrahirane kompozicije in geometrijske forme. A Bauhaus, posebej v arhitekturi, nikakor ni glavni vir navdiha za umetnika – arhitekturo nemške šole vseskozi navezuje tudi na funkcionalizem Malapartejeve hiše na otoku Capri, objektom Andjelićeve večne fascinacije. Temu posveti tudi maketo lastne arhitekture, ki se v Malapartejevi maniri dviga s tal in živi v simbiozi z vzhajanjem in zahajanjem sonca. Odmev italijanske povojne umetnosti je opazen tudi v kolesih, ki jih umetnik razstavlja kot intervencijske objekte – z njimi se je v obliki fotografije predstavil v projektu Cinecitta v povezavi z De Sicinim filmom Tatovi koles, tokrat pa je tematika drugačna. Na italijanski neorealizem se navezuje v smislu kolesa kot družbenega objekta, predmeta z veliko in podcenjeno vrednostjo. Kole

Agata Tomažič: Slovenija med Kazahstanom in Kašmirjem

ARS Esej na radiu, 24. julij ― Novinarka, prevajalka in pisateljica Agata Tomažič je izdala več knjig: zbirko kratkih zgodb z naslovom Česar ne moreš povedati frizerki, izbor reportaž Zakaj potujete v take dežele in roman Tik pod nebom. Novinarka, prevajalka in pisateljica Agata Tomažič je izdala več knjig: zbirko kratkih zgodb z naslovom Česar ne moreš povedati frizerki, izbor reportaž Zakaj potujete v take dežele in roman Tik pod nebom. Na spletni strani LUD Literatura je več njenih besedil, v oddaji pa lahko poslušate enega izmed njih: Slovenija med Kazahstanom in Kašmirjem. Objavljen je bil na spletnem naslovu LUD Literatura marca 2019. Besedilo bereta Mateja Perpar in Ivan Lotrič, bogatijo pa ga odlomki iz glasbene slike V stepah Srednje Azije Aleksandra Borodina v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, pod vodstvom dirigenta Marka Muniha. Oblikovalec zvoka je bil Vojko Frelih, urednika oddaje pa sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.

Za nami je 8. teden kitare v Postojni

SIGIC - Novice, 23. julij ― Radostni poklon kitari je letos potekal v drugem tednu julija v Postojni, ko so domači in tuji profesorji kitare ves teden vodili mojstrske tečaje za aktivne udeležence festivala, ob večerih pa so se vrstili koncerti uglednih kitaristov in kitarskih ansamblov.

Recenzije muzejskih razstav

Zapiski (Alenka Pirman), 23. julij ― Dieta od aprila 2019: enkrat mesečno recenzija muzejske razstave v časopisu Dnevnik. Razstave so v muzejski dejavnosti le vrh ledene gore, a tudi o njem je treba razmišljati. Za naslove in gladkost člankov je soodgovorna Tanja Lesničar Pučko, urednica rubrike za kulturo. [april] Moja Ljubljanica Bogata preteklost, nasmetena sedanjost Moja Ljubljanica na Vrhniki je edina stalna muzejska razstava, posvečena slovenski reki. Obiskovalcu ponuja topografski vpogled v civilizacijske dosežke prebivalstva, ki je živelo oziroma še živi v njenem porečju od prazgodovine do danes … https://www.dnevnik.si/1042883865 Razstavišče: Kulturni center Vrhnika Producent: Muzej in galerije mesta Ljubljane Kustosinja: Irena Šinkovec http://mojaljubljanica.si/ [maj] Šport …

Hana Černivec: Opravek

Koridor, 23. julij ― Še zmeraj nisem zašil luknje v žepu svojega plašča. Vsako šesto, sedmo jutro pozabim nanjo, in ko na poti, kamorkoli že, sežem po vžigalniku, moja dlan zatipa le mrzel zrak. Ne bom je zašil danes. The post Hana Černivec: Opravek appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

THE BODY

Radio Študent, 23. julij ― V začetku julija smo se mudili po Madžarski z namenom uzreti koncert zasedb Full Of Hell in The Body, ki sta nastopili v Budimpešti, v Durer Kertu. V tokratnem terminu bomo prisluhnili intervjuju z legendarnim frontmanom Chipom zasedbe The Body. 

Snemi, tukaj in zdaj

Airbeletrina, 23. julij ― Snemi, tukaj in zdaj, z ramen svoj grob in daj življenju še eno priložnost, da popravi zgodbo. Ni vsa ljubezen smrt in zemlja ni večen izgon. Morda bo prišla priložnost in pozabiš na stari medeni pik, kot da bi ljubil dekle, ne vedoč, če te ljubi ali ne, ne vedoč, zakaj te ljubi ali ne ... Ali pa boš začutil, ko sloniš na stopnicah, da si nekdo drug

国米挖意甲蹿升锋霸 标价万欧元

Jazzetna, 23. julij ― 萨帕塔 直播吧7月19日讯 据《罗马体育报》报导,国米故意引进亚特兰大先锋杜万-萨帕塔,而亚特兰大为其标价6000万欧元,国米认为亚特兰大的标价有些太贵。 报导称,国际米兰希望今...

Nagovor direktorja 19/20

Mestno gledališče Ptuj, 23. julij ― ZA!Spet smo se znašli pred izzivom, izzivom generaciji izjemnih umetnikov, ustvarjalcev, organizatorjev. Naše mesto Ptuj se je odločilo za kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture leta 2025. Izziv se je pokril z mojim tretjim začetkom mandata vodenja Mestnega gledališča Ptuj, ko sem se znašel pred izzivom, kako v tem novem mandatu preseči dosežke preteklih dveh, ki sta bila izjemna po sadu. Ja, je res, po sadu spoznamo drevo in naše Mestno gledališče Ptuj je bogato rodilo.

Zgodovina nasilja

Mestno gledališče Ptuj, 23. julij ― Édouard LouisZGODOVINA NASILJADramaKoprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Mini teatra LjubljanaPremiera na Ptuju 7. september 2019Premiera v Ljubljani 25. december 2018Režija IVICA BULJANIgrajo PETJA LABOVIĆ, BENJAMIN KRNETIĆ, SAŠA PAVLIN STOSIĆ, ROBERT WALTL, BORIS VLASTELICA

Hevreka!

Mestno gledališče Ptuj, 23. julij ― Koncept in avtorji Nik Škrlec, Lena Hribar, Urban KuntaričHEVREKA!Znanstveni cirkusPredstava za mlade od 11. leta daljeKoprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Zavoda Margareta SchwarzwaldPremiera na Ptuju 12. september 2019Igrajo NIK ŠKRLEC, LENA HRIBAR, URBAN KUNTARIČ

Zunanji delovni prostori na PIFcampu

PIFcamp, 23. julij ― Imate dovolj zaprtih prostorov? Pridružite se Oliviji Kotsifi in si ustvarite svoj lasten studio v naravi! Olivia Kotsifa je oblikovalka, ustvarjalka in arhitekta, ki veliko potuje, zato je večina njenega umetniškega dela usmerjena v preučevanje in oblikovanje mobilnih delovnih okolij. Na letošnjem PIFcampu se bo osredotočila na izdelavo zunanjega pohištva, ki bo udeležencem tabora omogočalo … Preberi več o Zunanji delovni prostori na PIFcampu The post Zunanji delovni prostori na PIFcampu appeared first on PIFcamp.

Pismenost in kultura Kijevske Rusije

ARS Arsov forum, 23. julij ― Politika, vera in identiteta v najstarejši vzhodnoslovanski državi skozi prizmo pridig, življenjepisov svetnikov in zakonikov, nastalih v 11. stoletju Nekako ob koncu 9. stoletja je v ravnicah vzhodne Evrope, med Baltikom in Črnim morjem, začela nastajati prva državna tvorba vzhodnih Slovanov, tako imenovana Kijevska Rusija. Ta je svoj vrhunec dosegla nekje v sredini 11. stoletja, nato je začela zlagoma slabeti, dokončno pa je propadla pod pritiskom mongolskih vdorov v 13. stoletju. Toda teh 400 let Kijevske Rusije je pustilo neizbrisen pečat v kulturni, verski in politični zgodovini slovanskega vzhoda in še danes se Belorusi, Ukrajinci in Rusi – kadar pač mislijo svojo preteklost in identiteto – sklicujejo natanko na zgodnjesrednjeveško državo v porečju Dnjepra. S čim je torej Kijevska Rusija tako zaznamovala ta prostor, da danes, v času zaostrenih odnosov med Rusijo in Ukrajino, med tamkajšnjimi intelektualci – še bolj pa menda med politiki – plamti debata o tem, čigava naj bi Kijevska Rusija pravzaprav bila, kdo si jo sme lastiti in, kajpada, kakšne politične konsekvence bi morali iz posedovanja te preteklosti potegniti v geopolitičnih razmerah zgodnjega 21. stoletja? To je vprašanje, ki nas zaposluje v tokratnem Arsovem forumu, pri čemer pa se, menda razumljivo, bolj kakor sedanjosti in politiki posvečamo preteklosti in kulturi. Pred nedavnim je namreč pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani izšla knjiga Pismenost in kultura Kijevske Rusije, ki prinaša prevode in komentarje izbranih spomenikov vzhodnoslovanske pismenosti 11. stoletja. Kako je v luči teh dokumentov, zdaj prvič dostopnih v slovenščini, videti Kijevska država, se bomo pogovarjali z Aljažem Glaserjem in dr. Simonom Malmenvallom, ki sta stara besedila prevedla in bogato komentirala, ter z dr. Blažem Podlesnikom, ki je za pričujočo knjigo poskrbel po uredniški plati in ji pripisal spremno besedo. V oddaji bomo ponovili pogovor, ki je bil na sporedu na 1. programu,  5.7.201

Mariborski baletniki s Peer Gyntom v Moskvi

SiGledal Novice, 23. julij ― Balet SNG Maribor s predstavo Peer Gynt koreografa Edwarda Cluga gostuje v slovitem ruskem gledališču Bolšoj v Moskvi. Sodobni balet, ki je praizvedbo doživel leta 2015 v Mariboru, bodo mariborski baletniki v eni najpomembnejših opernih in baletnih hiš na svetu izvedli danes in v sredo. Naslovno vlogo bo odplesal Denis Matvijenko.

Maja Delak in poletna križarjenja po SiGledalovem Repertoarju

SiGledal Novice, 23. julij ― Dragi obiskovalci portala, to poletje se skupaj z vami potapljamo v globine SiGledalovega sklopa Repertoar, ki ga vsebinsko ureja Slovenski gledališki inštitut. Rdeča nit potapljanja so nagrajenci iztekajoče se sezone, današnji zaliv pa je Maja Delak, ki je na festivalu Gibanica prejela nagrado Ksenije Hribar za avtorski koreografski opus. Pri brskanju po Repertoarju je lahko v pomoč iskalnik, ki omogoča tudi navzkrižne poizvedbe. Tako se pred nami razgrne kar nekaj zanimivosti o umetnici Maji Delak.

Sinja Ožbolt in poletna križarjenja po SiGledalovem Repertoarju

SiGledal Novice, 23. julij ― Dragi obiskovalci portala, to poletje se skupaj z vami potapljamo v globine SiGledalovega sklopa Repertoar, ki ga vsebinsko ureja Slovenski gledališki inštitut. Rdeča nit potapljanja so nagrajenci iztekajoče se sezone, današnji zaliv pa je Sinja Ožbolt, letošnja prejemnica nagrade Ksenije Hribar za življenjsko delo. Pri brskanju po Repertoarju je lahko v pomoč iskalnik, ki omogoča tudi navzkrižne poizvedbe. Tako se pred nami razgrne kar nekaj zanimivosti o Sinji Ožbolt.

Na Bledu se začenja 29. festival Okarina

Misli, 23. julij ― S koncertom španske zasedbe Vigüela se drevi na Bledu začenja 29. festival Okarina. Na tradicionalnem festivalu etno glasbe, katerega organizator je Zavod za kulturo Bled, se bo letos do 3. avgusta zvrstilo 12 glasbenih večerov z glasbenimi skupinami in posamezniki z vseh koncev sveta. Vsi koncerti se bodo pričeli ob 20.30 in bodo brezplačni.

1933 Gorenje Otave – Nastopajoči v igri Razvalina življenja

Stare slike (Cerknica), 23. julij ― Gledališka skupina Društva kmečkih fantov in deklet Gorenje Otave, iz leta 1933. Na sredini sedita učitelj Metod Mervič in njegova žena Pavlina. Prva v stoječi vrsti je Marija Repar oziroma Katernova Mima, zadnji v tej vrsti pa je eden od Srnelovih fantov – Kovačič Jože ali Janez. Drugih na fotografiji sedanja generacija ni prepoznala. Za dvig […]

Mariborski baletniki s Peer Gyntom v Moskvi

Misli, 23. julij ― Balet SNG Maribor s predstavo Peer Gynt koreografa Edwarda Cluga gostuje v slovitem ruskem gledališču Bolšoj v Moskvi. Sodobni balet, ki je praizvedbo doživel leta 2015 v Mariboru, bodo mariborski baletniki v eni najpomembnejših opernih in baletnih hiš na svetu izvedli danes in v sredo. Naslovno vlogo bo odplesal Denis Matvijenko.

Esej na radiu

ARS Esej na radiu, 23. julij ― Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja. Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja.
še novic