Zapiski o kritiški dejavnosti

Zapiski o kritiški dejavnosti

Literatura v živo, 19. februar ― Dandanes smo priča opazni spremembi, povezani s kritičnim mišljenjem, in sicer v obliki široko razširjene uporabe družbenih omrežij. Ali je, kar se tiče širjenja dobre literature, bolje napisati dolgo, prodorno recenzijo, esej o knjigi, in jo objaviti v prestižni literarni reviji, ki ni prisotna na spletu, in imeti sedem ali osem bralcev (skupina, ki vključuje avtorja knjige in njegovega založnika), ali pa skenirati platico knjige in jo objaviti na svoji Facebook strani z besedilom pod sliko, ki pravi »Ta knjiga je sijajna!« in dobiti 75 »všečkov«?

TURKERIJE, Muzejski vikend za družine

Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, 19. februar ― TURKERIJE Dragi otroci in spoštovani starši, vabimo vas na februarski Muzejski vikend, ki bo v soboto, 24. februarja 2018, od 10. do 16. ure, na Ptujskem gradu. V slavnostni dvorani Ptujskega gradu si bomo ogledali znamenito zbirko turkerij, slik s turškimi motivi, ki so nastale v 17. stoletju. Na njih so upodobljeni znameniti turški in […]
Najstarejša veduta Ljubljane

Najstarejša veduta Ljubljane

Ljubljanske slike, 19. februar ― Najstarejša znana upodobitev Ljubljane sega v leta 1639, ko je v mestu živelo nekaj več kot 7000 prebivalcev. Njeno avtor je Giovanni Pieroni, vojaški inženir, ki je v času utrjevanja južnih in zahodnih deželnih meja izdelal serijo načrtov in vedut […]
Girlboss (1. sezona)

Girlboss (1. sezona)

Koridor, 19. februar ― »Serija ohlapno temelji na resničnih dogodkih. Zelo ohlapno«. Tako se začne še ena v nizu Netflixovih adaptacij knjižnih vsebin. Tokrat gre za predelavo avtobiografske izpovedi in nekakšnega podjetniškega priročnika Sophie Amoruso z naslovom #Girlboss. Sophia je pri svojih 23-ih letih na priljubljeni spletni strani eBay pod imenom »Nasty Gal Vintage« pričela prodajati zbirko retro oblačil. […] The post Girlboss (1. sezona) appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

Predavanje Andreja Furlana in Robija Jakomina ”Neorealizem in slovenski fotograf Mario Magajna”

Galerija Fotografija, 19. februar ― Predavanje Andreja Furlana in Robija Jakomina V četrtek, 22. februarja ob 18.00, vas vljudno vabimo v Avditorij Narodne galerije na predavanje Andreja Furlana in Robija Jakomina ”Neorealizem in slovenski fotograf Mario Magajna”. “Za vsako fotografijo, ki jo naredim, vem, da postaja del zgodovine. To je več kot napisati članek. To je nekaj živega, človeka kar […] The post Predavanje Andreja Furlana in Robija Jakomina ”Neorealizem in slovenski fotograf Mario Magajna” appeared first on Galerija Fotografija.
Program projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava

Program projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava

MGLC Ljubljana, 19. februar ― nedeljsko vdostvo po razstavi Švicarija: skupnost, umetnost in narava nedelja, 25. februar, ob 15. uri Enourno vodstvo po razstavi s prilagoditvijo v slovenski jezik. Vodi Matic Ferlan, umetnostni zgodovinar. Projekt Švicarija: skupnost, umetnost in narava, s katerim se Ustvarjalni center Švicarija uvaja v kulturno življenje prestolnice, izhaja iz treh temeljnih elementov, ki so zaznamovali zgodovino stavbe: skupnosti, umetnosti in narave. Projekt sestavljata razstava in obrazstavni program, ki po navdihu stavbe aktualizirata zgodovino Švicarije in tako podajata smernice za njeno delovanje v prihodnosti. Večplastno razstavo tvorijo štirje sklopi: Zgodovina, Spominski atelje Stojana Batiča, Arhitektura in Umetnost. Razstava nas popelje skozi zgodovino in družabno življenje v stavbi, nam predstavi delovanje umetnikov v njej, in nam osvetli nedavno prenovo. Te sklope pa povezujejo umetniška dela. Dragica Čadež: Zgodba o drevesu, 2018. Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.
Tisto

Tisto

Airbeletrina, 19. februar ― Ko sem včeraj v eni homogeniziranih stlouiških pivnic v polmraku spremljala, kako je HBO premierno predstavil Atomic Homefront – dokumentarec o odlagališču jedrskih odpadkov, ki so nastali kot stranski (pravzaprav bistveni, a to je že druga zgodba) proizvod projekta Manhattan, nato pa po urah malomarne nočne vožnje pristali na severnem robu predmestji naše provincialne metropole, sem se nehote spomnila na to

Odprtje razstave Celjski 87. pehotni polk

Kamra.si, 19. februar ― Ob 100-letnici konca 1. svetovne vojne vas vljudno vabimo na odprtje razstave Celjski 87. pehotni polk v četrtek, 22. februarja 2018, ob 18. uri v Galeriji Mozirje. O razstavi in zgodovinskih dogodkih ob koncu 1. svetovne vojne bo spregovoril Srečko Maček iz Osrednje knjižnice Celje, ki je skupaj z Janjo Jedlovčnik soavtor razstave. V kulturnem programu bo nastopil Moški pevski zbor Kulturnega društva Mozirje pod vodstvom Antona Petka. Razstava bo na ogled do 15. marca 2018.
Nagrado bafta za najboljši film prejel Trije plakati pred mestom

Nagrado bafta za najboljši film prejel Trije plakati pred mestom

Misli, 19. februar ― Na nedeljski podelitvi filmskih nagrad bafta so za najboljši film razglasili dramo režiserja Martina McDonagha Trije plakati pred mestom. Zmagovalec zlatih globusov je prejel tudi bafto za glavno žensko vlogo (Frances McDormand), za izjemni britanski film, najboljšega stranskega igralca (Sam Rockwell) in najboljši originalni scenarij (McDonagh).

Mariborski baletniki z Romeom in Julijo v torek v Trstu

Misli, 19. februar ― Ansambel SNG Opera in Balet Maribor bo v torek gostoval v Trstu s predstavo, ki jo podpisuje letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada, koreografinja Valentina Turcu. V baletu Romeo in Julija na glasbo Sergeja Prokofjeva bo na povabilo Slovenskega stalnega gledališča nastopil v dvorani Generali gledališča Rossetti.
68.Berlinale: Rupert Everett kot Oscar Wilde na Berlinalu

68.Berlinale: Rupert Everett kot Oscar Wilde na Berlinalu

Natalija Pihler, 19. februar ―   Rupert Everett, oseminpetdesetletni britanski filmski (Druga Dežela, Moj bivši se poroči, Zaljubljeni Shakespeare, Druga najlepša stvar…) in gledališki igralec ( Druga dežela, The Judas Kiss…) ter bivši pevec ( pop album Generation Of Loneliness) si je zadal še dve, nič kaj lahki nalogi: napisati scenarij ter posneti film o irskem pisatelju in dramatiku Oscarju […]
ZGOŠČEVANJE / DENSIFYING

ZGOŠČEVANJE / DENSIFYING

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 19. februar ― Razstava nadaljuje razstavno in teoretično raziskovanje sodobne slovenske skulpture z izborom del nekaterih najvidnejših slovenskih akademskih kipark in kiparjev različnih generacij. V sklopu razstave se predstavljajo: Polona Demšar, Aleksandra Saška Gruden, Zoran Srdić Janežič, Anže Jurkovšek, Spiro Mason, Mojca Smerdu, Jožef Vrščaj, Tomaž Zarifa. Motrenje sodobnega slovenskega kiparskega ustvarjanja je potovanje v materialni, oblikovni, miselni in čutni sistem. Vpeto je v razmerja, ko posebno navežemo na obče ali ko posameznega ustvarjalca in njegovo poetiko vpnemo v celovitost kulturnega delovanja oziroma umetniški zgodovinski trenutek. Tudi danes, tako kot vedno in povsod, se postavljajo različna vprašanja o smotrnosti kiparskega početja, vezana na subjektivne sistematične enotnosti, a tudi raznolikosti znotraj skulptur, ki vsaj v umetnosti nihajo med realnostjo in fikcijo, med biti (zaznavati) in čutiti (predstavljati). Prav takrat nastopi razlikovanje med delujočo kiparsko materijo in reflektirajočo kiparsko strukturo, ki v končnosti postavitve predstavljata določeno lepoto, ujeto v sistematično organizacijo, vezano na spoznavno in receptivno zmožnost, obe pa se povezujta z ugodjem in občasno neugodjem ter skupaj tvorita estetsko spoznanje oziroma energijo (sosledne ali raznolike) lepote. Priznavamo umetnost, verjamemo ji, da nas bogati, zaupamo pogledom nanjo, hočemo, da izpoveduje, dokazuje, opozarja, spreminja, želimo si, da je prijetna ali manj prijetna igra; nikakor ni treba, da je koristna, temveč da sporoča in nam raznoliko dograjuje življenje in je v biti tudi izrazito intimna izkušnja. Tudi tokratna kiparska razstava z naslovom Zgoščevanje je intimna izkušnja, saj živimo znotraj sveta metafor, pojmov in odnosov, nekaterih izključno občih, a drugih subjektivnih. V svetu mnogoterosti individuumov pomenijo skulpture mnoštvo vzorcev, arhetipov, simbolov in idej, ki niso vezani na religiozne, ideološke ali metafizične sisteme, temveč so svobodne materializ
še novic