Lara Reichmann: 26° južno1. – 22. oktober 2021otvoritev: 1....

Lara Reichmann: 26° južno1. – 22. oktober 2021otvoritev: 1....

Hiša kulture v Pivki, 27. september ― Lara Reichmann: 26° južno1. – 22. oktober 2021otvoritev: 1. oktober ob 19. uriKustosinja razstave: Mojca GrmekVizualna umetnica najmlajše generacije Lara Reichmann se v svojih umetniški praksi ukvarja s tematiko življenjskega prostora v različnih družbenih kontekstih. Na tokratni razstavi predstavlja dve deli, ki ju povezuje skupni naslov 26° južno.Osrednji galerijski prostor zavzema instalacija A New Voyage Round the World, katere izhodišče je pojav fantomskih otokov, fiktivnih ozemelj, vrisanih na zemljevide iz prejšnjih stoletij. Delo preko prevzemanja in poigravanja s tržnimi modeli nepremičninskih agencij neobstoječe kraje ponovno postavi na zemljevid (in trg) ter jih interpretira kot prostore hrepenenj, ki si jih je, za pravo ceno, možno lastiti.V drugem prostoru je predstavljeno delo The Hole at the Pole, ki se ukvarja z ozemljem Arktike. Z napredovanjem podnebnih sprememb je tudi to – v osnovi transnacionalno – ozemlje postalo cilj tekme za surovine in s tem prizorišče boja za prilaščanje. Ironično pa se severni pol, tako kot zarisovanju novih državnih meja, uspešno izmika tudi reprezentaciji na zemljevidu. Če se je revija Whole Earth Catalog v zgodovino zapisala z objavo prvega satelitskega posnetka celotne Zemlje, pomanjkljive podobe Arktike ponazarjajo »necelost« Zemlje – vse tisto, kar se izgubi med procesom beleženja različnih verzij sveta, ki nam jih ponujajo zemljevidi in satelitski posnetki.Kar povezuje deli, predstavljeni na razstavi, so na eni strani načini označevanja, reprezentacije in razumevanja/branja teritorija preko zemljevidov, na drugi pa strategije prilaščanja, trženja in izkoriščanja ozemelj. V njih umetnica raziskuje vlogo kartografije pri vzpostavljanju oblastnih razmerij in mehanizmov, ki jih za svojo reprodukcijo potrebuje kapitalistični sistem.────────────Lara Reichmann (1995) je zaključila študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in podiplomski študij na Univerzi za uporabne umetnosti na Dunaju,
Mia Paller in Monika Plemen: Sledakcija7. – 24. september...

Mia Paller in Monika Plemen: Sledakcija7. – 24. september...

Hiša kulture v Pivki, 1. september ― Mia Paller in Monika Plemen: Sledakcija7. – 24. september 2021Kustosinja razstave: Mojca GrmekRazstava z naslovom Sledakcija je plod sodelovanja dveh galerij, Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani (MGLC) in Hiše kulture v Pivki (HKP). Galeriji povezuje podoben odnos do klasične grafične produkcije; obe imata v svojih prostorih grafični atelje, v katerem organizirata različne dejavnosti in dosežke predstavljata javnosti v obliki razstav. Tokrat sta povezali svoje produkcijske možnosti in zasnovali skupen projekt. Vsaka od njiju je k sodelovanju povabila umetnico mlajše generacije, to sta Mia Paller in Monika Plemen, ki sta skupaj zasnovali grafično mapo.Naslov Sledakcija najprej izpostavi skupno izhodišče, ki sta si ga umetnici zastavili pri zasnovi mape, in sicer pojem sled. Sled kot dokaz, da je nekaj bilo ali da se je nekaj zgodilo, sled kot steza, kot posledica zoba časa, kot neposredni odtis, sled kot del procesa nastajanja grafike. Grafična mapa se torej poigrava s pojmom sledi v različnih pomenih besede, obenem pa umetnici v njej materializirata svoje lastno pojmovanje sledi. Prvi del naslova dopolnjuje pojem akcija. Tudi tu gre za dva vidika, na eni strani za osebno akcijo obeh umetnic, na drugi pa za njuno skupno delovanje. Po sili razmer sta umetnici namreč sodelovali na daljavo, pri tem pa je bil ključni akcijski moment pošiljanje matric po pošti. Na ta način sta oblikovali dve skupni grafični plošči.Skupno je v mapi osem grafičnih listov, narejenih v šestih grafičnih tehnikah (sitotisk, lesorez, litografija, suha igla, akvatinta in vernis mou). Na razstavi je predstavljena mapa v celoti in nekateri vidiki procesa njenega nastajanja.────────────Mia Paller (1995) je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in maigstrirala iz programa Medijski dizajn: Mediji na osnovi leč  (Lens-based Media Design) na Inštitutu Piet v Rotterdamu na Nizozemskem. Ustvarja v medijih slikarstva, animacije in fotografij
PIVKA45°40′49.63″N14°11′46.98″E13. julij – 13....

PIVKA45°40′49.63″N14°11′46.98″E13. julij – 13....

Hiša kulture v Pivki, 1. julij ― PIVKA45°40′49.63″N14°11′46.98″E13. julij13. avgust 2021Kustosinja razstave: Mojca GrmekSodelujoči umetniki in umetnice:Nevena Aleksovski, Urška Alič, Ivana Bajec, Boris Beja, Maks Bricelj, Vesna Bukovec, Nina Čelhar, Deso, Mina Fina, Evgen Čopi Gorišek, Neža Jurman, Neža Knez, Simon Kocjančič, Maria Karnar-Lemesheva, Polonca Lovšin, Petra Matijevič, Erik Mavrič, Tanja Milharčič, Mia Paller, Miha Perne, Oliver Pilič, Zoran Pungerčar, Rone84, Nika Rupnik, Marko Šajn, Helena Tahir, Jaka Vatovec, Sonja Vulpes, Leon ZuodarRazstava predstavlja dela, ki so nastala v okviru večletnega projekta z naslovom PIVKA 45°40′49.63″N 14°11′46.98″E. Projekt je potekal v letih 2015-2021, v obliki vsakoletne delavnice, na kateri so povabljeni umetniki in umetnice ustvarjali grafična dela na določeno temo v izbrani tehniki. V okviru vsakokratne izvedbe smo temo predstavili v sodelovanju z različnimi lokalnimi partnerji (Ekomuzej Pivških presihajočih jezer, Park vojaške zgodovine, Javor Pivka, Pivka Perutninarstvo, Kovod Postojna, Zavod za gozdove Slovenije) in nanjo vezali tudi ustrezno grafično tehniko, v skladu z možnostmi, ki jih nudi naš grafični atelje (sitotisk, lesorez, linorez). Nastala dela smo predstavili na razstavi v galeriji Hiše kulture in v prostorih lokalnega partnerja.Osrednji namen projekta kot celote je bil kritičen razmislek o globalnih družbenih problemih v lokalnem okolju ter iskanje novih idej in rešitev na umetniški način. Želeli smo spodbuditi kreativni pristop k reševanju problemov, predvsem s pomočjo dialoga, ki je potekal med samimi umetniki, umetniki in lokalnimi partnerji, umetnostjo in drugimi področji človeškega delovanja.V sedmih letih izvajanja projekta je sodelovalo 29 umetnikov in umetnic, nastalo je skupno 62 grafičnih del in 7 umetniških publikacij.Projekt sta sofinancirala Ministrstvo za kulturo RS in Občina Pivka.
Zeleni odtis8. – 24. junij 2021sodelujočiUrška Alič, Mina Fina,...

Zeleni odtis8. – 24. junij 2021sodelujočiUrška Alič, Mina Fina,...

Hiša kulture v Pivki, 4. junij ― Zeleni odtis8. – 24. junij 2021sodelujočiUrška Alič, Mina Fina, Mia Paller, Miha Perne, Marko Šajn, Jaka VatovecZeleni odtis je nova izvedba večletnega projekta PIVKA 45°40′49.63″N 14°11′46.98″E (2015–2021), ki se ukvarja z globalnimi družbenimi problemi v lokalnem okolju in vključuje grafično delavnico ter razstavo nastalih del. Osrednja tema letošnje izvedbe projekta je raziskovanje različnih možnosti zmanjševanja ogljičnega odtisa, s posebnim poudarkom na dobrodejnih učinkih gozda. Udeleženci delavnice so tematiko spoznali skozi obisk Gozdne hiše in Gozdne učne poti na Mašunu ter predavanje, ki so ga pripravile umetnostna kritičarka in sociologinja kulture Urška Jurman, vizualna umetnica Polonca Lovšin in filozofinja Mateja Kurir.Na likovni ravni so tematiko obravnavali skozi grafično tehniko sitotiska na les in naknadno intervencijo v odtis (vrezovanje, pirografija, risba, kolaž s furnirjem), pri čemer sitotisk, najbolj »industrijska« grafična tehnika, predstavlja ogljični odtis kot posledico tehnološkega razvoja človeške družbe, intervencija pa človekovo pomoč pri zmanjševanju tega odtisa. Udeleženci so pripravili grafično predlogo, na kateri so predvideli, kaj bo odtis in kaj intervencija. Nato so predlogo odtisnili v določeni zeleni barvi na leseno ploščo velikosti 40 x 50 cm in odtis nadgradili z izbrano intervencijo. Nastalo je 6 grafik, ki so odtisnjene v 6-ih izvodih, vsak izvod pa je z naknadno intervencijo spremenjen v original. Katalog projekta je narejen iz skic, pri čemer so odtisi predstavljeni na navadnem papirju, intervencije na paus papirju, oba skupaj pa predstavljata grafiko kot celoto.Projekt sofinancirata Ministrstvo za kulturo RS in Občina Pivka.
ZELENI ODTISgrafična delavnica in skupinska...

ZELENI ODTISgrafična delavnica in skupinska...

Hiša kulture v Pivki, 29. maj ― ZELENI ODTISgrafična delavnica in skupinska razstavadelavnica30. maj4. junij 2021razstava8. – 24. junij 2021sodelujejoUrška Alič, Mina Fina, Mia Paller, Miha Perne, Marko Šajn, Jaka VatovecZeleni odtis je nova izvedba večletnega projekta PIVKA 45°40′49.63″N 14°11′46.98″E (2015–2021), ki se ukvarja z globalnimi družbenimi problemi v lokalnem okolju. Zasnovan je v obliki delavnice, na kateri 6 povabljenih umetnic in umetnikov ustvarja grafična dela na določeno temo v izbrani tehniki. Temo predstavimo v povezavi z lokalnim partnerjem, nanjo pa vežemo tudi ustrezno grafično tehniko. Dela so predstavljena na razstavi v galeriji Hiše kulture, izide tudi spremna publikacija.Osrednja tema letošnje izvedbe projekta je raziskovanje različnih možnosti zmanjševanja ogljičnega odtisa, s posebnim poudarkom na dobrodejnih učinkih gozda, ki ga je v okolici Pivške kotline veliko. Udeleženci delavnice bodo tematiko spoznali skozi obisk Gozdne hiše in Gozdne učne poti na Mašunu ter predavanje, ki ga bodo pripravile umetnostna kritičarka in sociologinja kulture Urška Jurman, vizualna umetnica Polonca Lovšin in filozofinja Mateja Kurir. Na likovni ravni bodo tematiko obravnavali skozi tehniko sitotiska na les in naknadno intervencijo v odtis (vrezovanje, pirografija, risba, kolaž s furnirjem). Pri tem sitotisk, najbolj »industrijska« grafična tehnika, predstavlja ogljični odtis kot posledico tehnološkega razvoja človeške družbe, intervencija pa človekovo pomoč pri zmanjševanju tega odtisa. Katalog projekta bo narejen iz skic, pri čemer bodo odtisi predstavljeni na navadnem papirju, intervencije na paus papirju, oba skupaj pa bosta predstavila grafiko kot celoto. Vsa dela bodo predstavljena na razstavi v Hiši kulture.Projekt sofinancirata Ministrstvo za kulturo RS in Občina Pivka.
Nina Slejko Blom: Ali bo tako za vedno11. – 28. maj...

Nina Slejko Blom: Ali bo tako za vedno11. – 28. maj...

Hiša kulture v Pivki, 5. maj ― Nina Slejko Blom: Ali bo tako za vedno11. – 28. maj 2021Kustosinja razstave: Mojca GrmekNina Slejko Blom je mednarodno uveljavljena vizualna umetnica, ki v svojem delu povezuje osebno in intimno s kritičnim odnosom do sveta umetnosti in njegovih institucij ter različnih drugih struktur moči.Na tokratni razstavi ironično problematizira situacijo zadnjega leta, ko naše vsakdanje življenje krojijo ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije nove koronavirusne bolezni, s posebnim poudarkom na posledicah, ki jih imajo na področju umetnosti in kulture. Razstava posredno govori tudi o tem, da so ukrepi (vsaj v Sloveniji) selektivni, nesorazmerni in pogosto nerazumljivi, zato pri ljudeh zbujajo odpor in različne oblike nepokorščine; med temi je gotovo najbolj razširjen pojav »odprtih zadnjih vrat«, ko ponudniki strankam omogočajo omejen dostop do svojih storitev in blaga pri zadnjem vhodu. V skladu s tem obiskovalec, ki si želi ogledati razstavo Nine Slejko Blom, obstane pred zaprtimi vrati v galerijske prostore, vendar se z osebjem galerije lahko dogovori za vstop skozi »zadnja vrata« in si v eni od sob ogleda razstavo v omejenem obsegu; pri tem se izraz omejeni obseg nanaša na prvotni koncept razstave, ki ga je umetnica pripravila pred letom dni, ob povabilu galerije, ko je bila situacija povsem drugačna. Na razstavi v omejenem obsegu umetnica predstavlja svojo celotno knjižno produkcijo – umetniške zine in knjige – v prijetnem in udobnem ambientu, ki spominja na dnevno sobo, skratka, v okolju, ki je v zadnjem letu postalo vsakomur od nas naravni habitat.Razstava kot zaokrožena postavitev torej na splošno govori o neznosnosti celotne situacije, v kateri smo ujeti zadnje leto, še posebej pa o vplivu, ki ga ima ta situacija na delovanje umetniškega sistema; o dilemah okrog zaprtja muzejev in galerij, o (ne)smiselnosti razstav brez otvoritev in obiskovalcev, o (ne)možnosti umetniške produkcije v dnevni sobi, o omejenem dostopu do materialov itd., s tem pa tudi o splošnem sta
Leon Zuodar: Iz druge roke13. – 30. april...

Leon Zuodar: Iz druge roke13. – 30. april...

Hiša kulture v Pivki, 4. april ― Leon Zuodar: Iz druge roke13. – 30. april 2021Kustosinja razstave: Mojca GrmekLeon Zuodar je v slovenskem umetnostnem prostoru že dobro uveljavljen slikar, znan po delih, ki nastajajo v komunikaciji s popularno kulturo in v tem okviru še posebej z urbanimi subkulturnimi gibanji. Pri ustvarjanju svojih del se poslužuje značilnih prijemov iz tega okolja, kot so denimo ploskovitost, palimpsestnost, stilizacija, ponavljanje in variiranje motivov, uporaba znakov, sloganov in parol, tipiziranih likov ipd., ki jih avtorsko predela in zaokroži v humoren, včasih tudi ironičen, celo sarkastičen komentar vsakdanjega življenja.Na tokratni razstavi umetnik predstavlja več del, ki jim je skupen motiv mreže, postopek sestavljanja in reciklaža. Delo New Body of Work (2020) sestavlja okrog 170 starejših, neuspelih in zavrženih risb, ki jim je umetnik dodal nov, vsem skupen motiv in jih vmestil v mrežo iz vrvi, s tem pa jim na ironičen način povrnil življenje in mesto v umetniškem sistemu. Serija slik Puzle (2020-21) je nastala z reciklažo ostankov starih (poslikanih) platen, ki jih je umetnik s pomočjo šivalnega stroja sestavil v nova ozadja in z ročno izvezenimi motivi v nove zgodbe, pri čemer se je poigraval z učinki palimpsestnega prekrivanja različnih tehnik in motivov iz svojega slikarskega ustvarjanja skozi čas. Poleg omenjenih serij risb in slik umetnik predstavlja tudi slikarsko instalacijo, ki vključuje napis DRIP, sestavljen iz več manjših neposlikanih slikarskih platen, obešenih na steno (2004), in sliko iz sešitih kosov platna, ki se »razliva« v prostor (2021), v njej pa na ironičen način tematizira dripping kot enega od značilnih slikarskih postopkov (angl. drip = kapljanje).Razstava kot celota je odraz umetnikovih razmišljanj o procesu slikarskega ustvarjanja kot takšnem in v kontekstu celotne umetniške produkcije. Podobno kot ostala področja človekovega delovanja, je dandanes namreč tudi umetnost prenasičena z deli, ki nastajajo z veliko hitrostjo, potujejo z razstav

Erik Mavrič: Slab zrak 9. – 26. marec 2021Kustosinja razstave:...

Hiša kulture v Pivki, 4. marec ― Erik Mavrič: Slab zrak 9. – 26. marec 2021Kustosinja razstave: Mojca GrmekErik Mavrič je v slovenskem umetnostnem prostoru znan po svojih monumentalnih delih, v katerih se ukvarja z eksistencialno tematiko in v tem okviru še posebej z razmerjem med posameznikom in svetom. Kar povezuje vsa ta dela, naj gre za prepis svetopisemskega besedila na odrabljeno embalažo, pozlatitev 400 kg kruha, poslikavo galerije z barvico, portretiranje 325-ih kamenčkov na lesene ploščice ali preris zvezdnatega neba s kemičnim svinčnikom na časopisni papir, je v osnovi preprost, a dolgotrajen, enoličen in ponavljajoči se postopek njihovega nastajanja. Umetnik je vsako od teh del ustvarjal več mesecev ali celo let, po več ur na dan, iz povsem običajnih materialov in s pripomočki najširše rabe. S tem, ko je ustvarjanje tesno prepletel s svojim vsakdanjim okoljem in običajnim življenjem, pa je vanj vnesel eksistencialno komponento. Podobno kot za monumentalna dela Erika Mavriča, je tudi za njegove risbe, predstavljene na tokratni razstavi, značilno, da jih bolj kot cilj, se pravi, neka zaokrožena podoba, opredeljuje proces njihovega nastajanja. Umetnik je risbe ustvarjal z ogljem, tehniko, ki jo je izbral predvsem zato, ker nosi v sebi prvinskost upodabljanja; poznamo jo namreč že iz prazgodovinskega jamskega slikarstva, ki je imelo najverjetneje ritualni pomen. Izhodišče za nastanek risbe je motiv, ki ga umetnik vzame iz svojega vsakdanjega življenja, sanj ali spleta. Po spominu ga prenese na papir, nato pa sledi asociacijam, ki ga vodijo do drugega, tretjega, četrtega in tako dalje, dokler se ne izriše celota. Risba torej ne nastaja po nekem vnaprejšnjem načrtu, ampak postopno, kot niz motivov, ki asociativno vznikajo drug za drugim iz beline ozadja. Umetnik na tej poti sledi notranji psihološki napetosti, zato podobe, ki se postopoma izvijejo iz njegove (pod)zavesti, večinoma preveva odtujenost, nelagodje ali tesnoba. Zdi se, da njihovo prehajanje iz duhovnega v materialni obstoj za ume
Luka Širok: (Ne)udobje9. – 26. februar 2021Kustosinja razstave:...

Luka Širok: (Ne)udobje9. – 26. februar 2021Kustosinja razstave:...

Hiša kulture v Pivki, 2. februar ― Luka Širok: (Ne)udobje9. – 26. februar 2021Kustosinja razstave: Mojca GrmekLuka Širok je po temeljni izobrazbi slikar, vendar ustvarja v različnih medijih, kot so slika, risba, kolaž, print, fotografija, instalacija ali kombinacije naštetega. Svoj značilno eklektičen pristop uporablja tudi znotraj posameznega medija, v slikarstvu denimo kombinira različne tehnike (pastel, akril, sprej) in sloge, instalacije pa sestavlja iz malih plastik in zavrženih predmetov, ki jih z različnimi materiali poveže v novo celoto. Skozi ta pristop skuša podati avtentične podobe vsakdanjosti, ki se raztezajo med krhkostjo trenutka in brezčasnostjo, s humorne, včasih tudi ironične perspektive.Na tokratni razstavi, kjer predstavlja slike velikih formatov in instalacije, se osredotoča na pojem (ne)udobja. Kot sam pravi, je udobje »dnevna rutina, ki neprestano poudarja, kako ‘lepo’ in kako 'enostavno’ je živeti v krogu stabilne definicije časa in prostora.« To je, kot bi živeli znotraj majhne škatlice, ki jo drži skupaj vse, kar poznamo. Ko pa se nekega dne odpre pokrov v resničnost in se zavemo vseh možnosti, ki so nam na voljo, nastopi (ne)udobje. Začnemo se spraševati, kaj vse bi lahko naredili s svojim življenjem in takrat nenadoma opazimo, da se počutimo nelagodno – pojavi se panika, strah, dvom in negotovost…Čeprav to ni bil umetnikov namen, se kar same od sebe ponujajo vzporednice med razstavo in situacijo, v kateri se nahajamo zadnje mesece – ko naše vsakdanje življenje usmerjajo pojavi, na katere nimamo nobenega vpliva. Lahko bi rekli, da je resničnost z vso močjo vdrla v naše škatlice in jih postavila na glavo. Zaenkrat še ni mogoče reči, kakšna bo pokoronska vsakdanjost, dokler pa se ne izoblikuje, nam ne preostane drugega kot čakanje v (ne)udobju lastnega doma.────────────Luka Širok (1982) je študiral slikarstvo na akademiji v Benetkah, kjer je leta 2007 tudi diplomiral. Vse od takrat svoje delo redno predstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini, n
Tilen Žbona: Rheotaxis8. december 2020 – 29. januar...

Tilen Žbona: Rheotaxis8. december 2020 – 29. januar...

Hiša kulture v Pivki, 7. december 2020 ― Tilen Žbona: Rheotaxis8. december 202029. januar 2021Kustosinja razstave: Mojca GrmekTilen Žbona je eden vidnejših umetnikov srednje generacije na Primorskem. Ustvarja na področju slikarstva in novih medijev. V slikarstvu je njegovo izhodišče raziskovanje odnosa med barvo in potezo. Njegova zgodnja dela zaznamuje živahen preplet barv in potez, enakomerno razporejen po celotni površini platna, ki se kasneje vse bolj redči in kulminira v seriji skrajno prečiščenih platen z zgoščenim prepletom barv na belem ozadju. Nadaljnja raziskovanja ponovno pripeljejo do barvne in likovne polnosti, ki se tokrat ustvarja skozi dialog med pretežno monokromnim, nevsiljivim ozadjem in izzivalnimi detajli – zapredki zgoščenih, močnih, tu in tam celo fosforescenčno učinkujočih barv, nanesenih na platno s čopičem, lopatico ali v tehniki drippinga. V najnovejših delih umetnik združuje izsledke svojih prejšnjih raziskovanj v novo sintezo. Na eni strani jih opredeljuje prečiščen izraz, ki izhaja iz skrajno omejene barvne lestvice, na drugi značilna kompozicija, ki se ustvarja skozi dialog, tokrat med monokromnim ozadjem v izbranem peščenem odtenku in zaplatami bele barve ali papirja, iz katerih skozi risbo v oglju vznika preplet abstraktnih figuralnih oblik.Omenjeni procesi ustvarjanja so ključni za razumevanje vsebinske razsežnosti slikarstva Tilna Žbone. Če so njegove starejše slike v kontrastu med belino ozadja in spontanimi nanosi barv ponazarjale napetost med biti in ne-biti, se v kasnejših ta napetost skozi dialog med nesnovnim, fluidnim ozadjem in nasičenimi, zgoščenimi detajli izteče v prelivanje biti-v-svetu, v ponazoritev gibanja, spreminjanja, preoblikovanja. Umetnikove najnovejše slike, ki se porajajo iz njegovega doživljanja aktualnega geopolitičnega dogajanja, to usmeritev nadaljujejo. Kot neposreden odziv na dogajanje so viden dokument časa in njegovih specifičnih družbeno-političnih problematik, obenem pa skozi to posredno odpirajo vprašanja o življenju in smrti, nastanj
Helena Tahir: odtisi/vtisi/zapisi6. – 23. oktober...

Helena Tahir: odtisi/vtisi/zapisi6. – 23. oktober...

Hiša kulture v Pivki, 27. september 2020 ― Helena Tahir: odtisi/vtisi/zapisi6. – 23. oktober 2020Kustosinja razstave: Mojca GrmekHelena Tahir je umetnica najmlajše generacije, ena redkih, ki se osredotoča na raziskovanje izraznih možnosti klasičnih grafičnih tehnik, še posebej linoreza. Njene grafike nastajajo skozi dolgotrajen proces dela, ki se začne z izjemno dodelano risbo, polno prefinjenih detajlov, nadaljuje z izdelavo matrice s pomočjo različnih tehnik (npr. frotaža) ter zaključi z odtisom, ki nastane kot kolaž različnih delov iste matrice ali več matric. Končni rezultat tega procesa je grafika na papirju ali filcu, ki učinkuje kot gostobesedna vizualna pripoved; njena vsebina se gledalcu razkriva postopno, preko simbolike, asociacij in aluzij, ki nagovarjajo njegovo nezavedno. Kompleksen proces nastajanja grafike se torej zrcali v njeni percepciji in interpretaciji. Na tokratni razstavi je to razmerje še posebej poudarjeno; umetnica namreč svojo izkušnjo telesne multimodalnosti pri ustvarjalnem procesu gledalcu predstavi tako, da percepcijo grafike spremeni v večdimenzionalno izkušnjo, ki ni samo vidna, pač pa tudi otipna in slušna. V ta namen izbrane grafike na filcu v galeriji predstavi brez okvirjev in ob spremljavi zvoka, v katerem lahko slišimo sledi ustvarjalnega procesa. S tem želi preseči razosebljenje, zanikanje osebne (telesne) izkušnje tako v umetniškem ustvarjanju kot v percepciji, obenem pa gledalcu odpreti vpogled v poetičnost grafičnega procesa. ────────────Helena Tahir (1992) je zaključila dodiplomski študij grafike in podiplomski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V času študija se je izpopolnjevala na Faculty of Fine Arts v Portu in na Hochschule für Grafik und Buchkunst v Leipzigu. Svoje delo je predstavila na več samostojnih razstavah, med drugim v Lamutovem salonu v Kostanjevici na Krki (2018) in Mednarodnem grafičnem centru v Ljubljani (2020), ter številnih skupinskih predstavitvah v Sloveniji in tujini. Živi in dela na Jesenicah in
Grafično na kvadrat4. – 25. september 2020otvoritev: 4....

Grafično na kvadrat4. – 25. september 2020otvoritev: 4....

Hiša kulture v Pivki, 31. avgust 2020 ― Grafično na kvadrat4. – 25. september 2020otvoritev: 4. september ob 19. uriKustosinja razstave: Mojca GrmekV Hiši kulture septembra izvajamo program Odprta hiša, namenjen predstavitvi osebnih projektov članov društva, naših sodelavcev in sopotnikov. Tokrat smo v okviru tega programa pripravili razstavo grafičnih del, ki so jih umetniki in umetnice iz našega kroga ustvarili v času svojega (so)delovanja v Hiši kulture, naj je bilo to v okviru razstav, delavnic ali rezidenc. Na razstavi z naslovom Grafično na kvadrat je predstavljenih 35 del, med katerimi so poleg klasičnih grafik na papirju v različnih tehnikah (sitotisk, linorez) tudi grafične slike, zini, tekstilije, plakati, ovitki gramofonskih plošč, nalepke in podobno, vsa dela pa so nastala v grafičnem ateljeju Hiše kulture v obdobju zadnjih sedem let. Razstava kot celota odpira vpogled v grafično ustvarjanje mlajše generacije slovenskih umetnikov in umetnic, obenem pa predstavlja tudi, kaj vse je lahko grafika in kakšne možnosti nudi grafični medij.Kot del razstave bo v Zinko Tičku predstavitev nove grafike tandema Beli sladoled, ki se navezuje na njun projekt z naslovom Snow White, predstavljen v Hiši kulture v letu 2019.
Vojska v mestu3. julij – 27. avgust 2020otvoritev: 3. julij ob...

Vojska v mestu3. julij – 27. avgust 2020otvoritev: 3. julij ob...

Hiša kulture v Pivki, 26. junij 2020 ― Vojska v mestu3. julij27. avgust 2020otvoritev: 3. julij ob 19. urikustosinji razstaveLela Angela Mršek Bajda, Mojca GrmeksodelujejoMina Fina, Denis Kraškovič, Lela B. Njatin, Klara Sax, Marko Šajn, Bruno Toič, Jaka Vatovec, Leon ZuodarRazstava z naslovom Vojska v mestu povezuje Pivko in Kočevje, dve mesti, ki sta zaznamovani z zgodovinsko prisotnostjo vojske. Ta je v obeh mestih vplivala na urbanistično strukturo, njuno naravno okolje, vsakdanje življenje in gibanje ljudi, odnos prebivalstva do vojske, nenazadnje pa tudi na umetniško produkcijo. Kustosinji razstave sta k sodelovanju povabili umetnike in umetnice, ki so tako ali drugače povezani z enim od obeh mest. V delih, ki so jih prispevali za razstavo, prikazujejo vojsko iz drugačne, predvsem humorno-ironične perspektive, kar spodbuja nov in svež način razmišljanja o njej. Vse to povzema tudi naslov razstave, ki se nanaša na znano TV serijo Seks v mestu (1998-2004); če serija na zabaven način prikazuje življenje sodobne urbane ženske in njen pogled na spolnost, si razstava ogleduje fenomen vojske (v mestu) kot specifično moško zadevo, ki ima korenine v seksualnosti. Če je serija v času, ko je nastala, razbijala tabuje o spolnosti, razstava postavlja pod vprašaj stereotipe o pomenu vojske nasploh in njeni vlogi v vsakdanjem življenju.
KRPANKA ALI CESARSKI PRAŽENEC grafična delavnica in skupinska...

KRPANKA ALI CESARSKI PRAŽENEC grafična delavnica in skupinska...

Hiša kulture v Pivki, 2. junij 2020 ― KRPANKA ALI CESARSKI PRAŽENEC grafična delavnica in skupinska razstava delavnica 1. – 5. junij 2020 razstava 9. – 26. junij 2020 sodelujejoNevena Aleksovski, Maria Karnar-Lemeschewa, Oliver Pilić, Zoran Pungerčar, Marko Šajn, Helena Tahir Krpanka ali cesarski praženec je nova izvedba večletnega projekta PIVKA 45°40′49.63″N 14°11′46.98″E (2015–2021), ki se ukvarja z globalnimi družbenimi problemi v lokalnem okolju. Osrednja tema letošnje izvedbe projekta je ekvivalentna menjava med delodajalci in delojemalci, ki so jo udeleženci preučili na primeru zgodbe o Martinu Krpanu, v okviru njegovih pogajanj s cesarjem in cesarico za ustrezno plačilo, ker je rešil cesarstvo pred Brdavsom. Strukturo ekvivalenčnih razmerij iz zgodbe so prenesli v sodobni družbeni kontekst in v tem okviru raziskali tudi možnosti ekonomskega ravnovesja, enakosti in enakovrednosti v sodobni družbi.Tematiko so na likovni ravni obravnavali skozi grafično tehniko lesoreza. Izdelali so grafično matrico iz lesene plošče in jo v dveh barvah (škrlatni in sivi) odtisnili na papir z uporabo tiskarske preše. Nastalo je 6 grafik, ki so odtisnjene v 12-ih izvodih in zložene v grafične mape iz lepenke. Iz skic za grafike, ki so jih v črni barvi ročno odtisnili na papir s pomočjo barena, je nastala grafična knjiga, ki je hkrati tudi katalog projekta. Lesorez v projektu ponazarja proces blagovne produkcije, dve barvi razmerje delodajalec-delojemalec, dva postopka tiskanja strategije pritiska in pogajanj v procesu doseganja ekvivalentne menjave. Vsa nastala dela so predstavljena na razstavi v prostorih Hiše kulture.Projekt sofinancirata Ministrstvo za kulturo RS in Občina Pivka.
KRPANKA ALI CESARSKI PRAŽENECgrafična delavnica in skupinska...

KRPANKA ALI CESARSKI PRAŽENECgrafična delavnica in skupinska...

Hiša kulture v Pivki, 27. maj 2020 ― KRPANKA ALI CESARSKI PRAŽENECgrafična delavnica in skupinska razstavadelavnica1. – 5. junij 2020razstava9. – 26. junij 2020sodelujejoNevena Aleksovski, Maria Karnar-Lemeschewa, Oliver Pilić, Zoran Pungerčar, Marko Šajn, Helena Tahir Krpanka ali cesarski praženec je nova izvedba večletnega projekta PIVKA 45°40′49.63″N 14°11′46.98″E (2015–2021), ki se ukvarja z globalnimi družbenimi problemi v lokalnem okolju. Zasnovan je v obliki delavnice, na kateri 6 povabljenih umetnic in umetnikov ustvarja grafična dela na določeno temo v izbrani tehniki. Temo predstavimo v povezavi z lokalnim partnerjem, nanjo pa vežemo tudi ustrezno grafično tehniko. Dela so predstavljena na razstavi v galeriji Hiše kulture, izide tudi spremna publikacija. Osrednja tema letošnje izvedbe projekta je ekvivalentna menjava med delodajalci in delojemalci, ki jo bodo udeleženci preučili na primeru zgodbe o Martinu Krpanu, v okviru njegovih pogajanj s cesarjem in cesarico za ustrezno plačilo, ker je rešil cesarstvo pred Brdavsom. Strukturo ekvivalenčnih razmerij iz zgodbe bodo prenesli v sodobni družbeni kontekst in v tem okviru raziskali tudi možnosti ekonomskega ravnovesja, enakosti in enakovrednosti v sodobni družbi. Tematiko bodo na likovni ravni obravnavali skozi grafično tehniko lesoreza. Izdelali bodo grafične predloge iz lesenih plošč in jih v dveh barvah (škrlatni in sivi) odtisnili na papir. Iz nabora skic in risb, ki bodo nastale v procesu snovanja grafike, bodo ustvarili grafično knjigo, ki bo hkrati tudi katalog projekta. Vsa dela bodo predstavljena na razstavi v Hiši kulture.Projekt sofinancirata Ministrstvo za kulturo RS in Občina Pivka.
še novic