Vladimir Leben: Suha roba7. – 28. december 2018otvoritev: 7....

Vladimir Leben: Suha roba7. – 28. december 2018otvoritev: 7....

Hiša kulture v Pivki, 3. december ― Vladimir Leben: Suha roba7. – 28. december 2018otvoritev: 7. december ob 19hVladimir Leben izhaja iz klasičnega figuralnega slikarstva, vendar sveta ne prikazuje na realističen način, ampak v večplastnih metaforičnih podobah, ki spričo učinkovite in natančno dozirane mešanice humorja in tragičnosti delujejo kot nekakšne sodobne likovne basni. Iztočnice za svoje slike najde v anekdotičnih dogodkih oziroma v klasičnih, ljudskih ali urbanih mitih in jih preoblikuje v izvirne upodobitve, ki s pomočjo personificiranih živali, rastlin ali predmetov (včasih tudi povsem konkretnih, v funkciji nosilca podobe) na zgoščen in duhovit način prikazujejo človeške slabosti in napake oziroma ilustrirajo (negativne) življenjske izkušnje in ravnanja.Na tokratni razstavi umetnik predstavlja novo serijo iz cikla slik na leseni embalaži za sadje. Do danes so v okviru cikla nastale serije Das Leben hinter den Gittern (2012), Circus Leben (2013) in Leben im Zoo (2018), med seboj pa jih povezuje lesena gajbica kot nosilec, ki hkrati nastopa kot motiv kletke, in besedne igre z umetnikovim priimkom v naslovih (nem. das Leben = življenje, leben = živeti). Lesena gajbica/kletka namiguje na ujetost posameznikov, ki jih predstavljajo personificirane živali, in tudi samega umetnika, kot lahko sklepamo iz besednega poigravanja v naslovih, v produkcijskih odnosih znotraj človeške družbe in njenih institucij. Če cikel kot celota skozi podobe personificiranih živali v kletkah prikazuje »uporabno« vrednost posameznikov na sploh, pa se vsaka od serij osredotoča na eno specifično obliko te uporabnosti. Tako je v seriji Das Leben hinter den Gittern v ospredju fizična, materialna uporabnost posameznika, v seriji Circus Leben njegove veščine in posebna znanja, serija Leben im Zoo, predstavljena tudi na tej razstavi, pa izpostavlja njegovo »eksotičnost«, se pravi drugačnost, drugost ali tujost, ki jo družba navadno izloči, getoizira in od zunaj opazuje. In še preden bi nemara pomislili, da je umetnost izvze
Neža Knez: Premestitve9. – 30. november 2018otvoritev: 9....

Neža Knez: Premestitve9. – 30. november 2018otvoritev: 9....

Hiša kulture v Pivki, 27. oktober ― Neža Knez: Premestitve9. – 30. november 2018otvoritev: 9. november ob 19hNeža Knez je vizualna umetnica mlajše generacije, ki se ukvarja s prehajanjem meja med umetnostjo in vsakdanjim življenjem, na način, ki gledalca spodbudi, da začne o svetu razmišljati drugače. Njen interes je usmerjen v vsakdanje stvari, pojave in situacije, ki so tako samoumevni, da o njih ne razmišljamo več. S svojo umetniško prakso, ki vključuje raziskovanje percepcije z različnimi čuti, mišljenje skozi telo, komunikacijo med telesom, prostorom in predmeti v njem…, skuša to samoumevnost razbiti in pokazati na »nekaj vmes», nekakšne zmuzljive »slepe pege«, ki jih ni mogoče izraziti z jezikom ali podobo. Njena dela, ki izhajajo iz te prakse, delujejo kot nekakšni rezi v vsakdanje življenje, ki razkrivajo obstoječe družbene meje, jih razpirajo in krivijo po svoji lastni logiki, s tem pa nudijo možnosti za nov in drugačen pogled na svet.Izhodišče tokratne razstave Neže Knez je performans z naslovom Branje (2017), ki ga je izvedla v javni knjižnici v Milanu. V okviru performansa je sedeč med ljudmi v knjižnici glasno brala poezijo T. S. Eliota v italijanskem jeziku, čeprav ga ne govori in ne razume. S tem se je v dejanju branja ustvaril prostor neznanega, saj glas ni bil podrejen običajnemu pomenu besed, ampak je skozi odsotnost razumljivega ustvarjal svoj lastni pomen. Razstava je rezultat ponovnega premisleka performansa in poskus njegove premestitve v novo obliko, ki bo odprl prostor za nove vmesnosti in neujemljivosti, s tem pa tudi iskanje novih pomenov.Neža Knez (1990) je študirala kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2014 diplomirala in tri leta kasneje magistrirala. Svoje delo je predstavila na več samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini in zanj prejela več nagrad in priznanj, med drugim univerzitetno Prešernovo nagrado in nagrado skupine OHO. Živi in dela v Ljubljani.
Oliver Pilić: Točka izginotja5. – 26. oktober 2018otvoritev: 5....

Oliver Pilić: Točka izginotja5. – 26. oktober 2018otvoritev: 5....

Hiša kulture v Pivki, 29. september ― Oliver Pilić: Točka izginotja5. – 26. oktober 2018otvoritev: 5. oktober ob 19hOliver Pilić je vizualni umetnik, ki se ukvarja z manipulacijo podobe na presečišču med analognim in digitalnim, materialnim in nematerialnim, sodobnim in tradicionalnim v polju ideologij(e). V samem procesu dela združuje lesorez kot najstarejšo reprodukcijsko tehniko in sodobne postopke računalniške grafike. Gre za paradoksalen postopek, pri katerem podobe, najdene na internetu, digitalno (pre)oblikuje, jih z nožki in dleti prenese na lesene plošče in ročno odtisne na papir. Grafike, ki nastanejo na ta način, so umetnikov komentar digitalne (hiper)produkcije podob in informacij nasploh v določenem družbenem in političnem kontekstu.Na tokratni razstavi umetnik povezuje tri grafične serije, nastale v zadnjih nekaj letih, v novo celoto z naslovom Točka izginotja, v kateri komentira aktualno politično situacijo v svetu. Predstavljene so grafike iz serije From New York to Dallas (2017), kjer se podobi dveh ameriških predsednikov transformirata druga v drugo, matrice iz serije Fiktivni portreti (2016/17), v kateri se podoba voščene skulpture Him (2001) italijanskega kiparja Maurizia Cattelana staplja s podobami Donalda Trumpa, in grafična serija Destruction (2018), ki prikazuje podobe z vojnih območij, posnetih z droni in predvajanih na televiziji. Celostna postavitev del z reminiscencami na politično zgodovino 20. stoletja, politično propagando in populizem, medijske vojne, tehnologije uničevanja in ubijanja … odpira vprašanje, kam trenutna politična situacija v svetu pelje, če sploh kam. Točka izginotja?Oliver Pilić (1978) je diplomiral iz likovnih umetnosti na Akademiji za vizualno umetnost A.V.A. v Ljubljani. Deluje kot samostojni ustvarjalec na področju sodobne vizualne umetnosti. Svoje delo je predstavil na več samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Leta 2013 je bil nominiran za nagrado skupine OHO. Živi in dela v Kamniku.
Trižanka8. – 28. september 2018otvoritev: 8. september ob...

Trižanka8. – 28. september 2018otvoritev: 8. september ob...

Hiša kulture v Pivki, 30. avgust ― Trižanka8. – 28. september 2018otvoritev: 8. september ob 19hRazstava z naslovom Trižanka predstavlja selekcionirano produkcijo umetniških publikacij treh akterjev: Hiše kulture, Zinko Tička in založbe Look Back and Laugh. Razstava odpira vpogled v medsebojno sodelovanje, povezanost in prepletenost omenjenih akterjev na eni strani in raznolikost produkcije umetniških publikacij na drugi. Postavljena bo v improviziranem stanovanju v prostorih Hiše kulture, kjer si bo mogoče publikacije ogledati stoje, sede ali leže, ob dobri hrani in v prijetni družbi gostiteljev.Hiša kulture izdaja publikacije predvsem v okviru svojega večletnega projekta PIVKA 45°40′49.63″N 14°11′46.98″E, kot katalog vsakoletne izvedbe, občasno pa izidejo tudi ob razstavah, kot zini, grafične knjige ali knjige umetnika.Zinko Tiček je osebni projekt Leona Zuodarja, ki deluje kot manjša čitalnica, razstavni in predstavitveni prostor, v katerem selekcionirano zbira, hrani in predstavlja sodobno zinovsko produkcijo, grafične knjige in knjige umetnika.Look Back and Laugh je majhna založba s sedežem v Ljubljani, ki jo vodita Zoran Pungerčar in Jure Šajn. Njun osnovni namen je izdajati svoje umetniške publikacije, sodelujeta pa tudi z drugimi umetniki. V svojih prvih izdajah sta raziskovala, kaj vse je lahko zin, kasneje sta skušala preseči razliko med zinom in knjigo umetnika, v zadnjem času pa ju zanima povezava med zinom in drugimi mediji, kot sta video in zvok.
HKP 20 / Vse se spreminja6. julij – 24. avgust 2018otvoritev: 6....

HKP 20 / Vse se spreminja6. julij – 24. avgust 2018otvoritev: 6....

Hiša kulture v Pivki, 2. julij ― HKP 20 / Vse se spreminja6. julij24. avgust 2018otvoritev: 6. julij ob 19h sodelujejo: Nina Slejko Blom, Conny Blom, Nina Čelhar, Simon Kocjančič, Erik Mavrič, Jaka Vatovec, Matej Vočanec, Leon ZuodarDruštvo Hiša kulture v Pivki v mesecu juliju praznuje 20 let delovanja. Poleti 1998 je skupina mladih prevzela prazne prostore, v katerih danes domuje društvo, in v njih organizirala prvi kulturni dogodek – to je bila razstava Stripburger-2227-Terrah (31.7.13.8.1998). Prostore so počasi začeli obnavljati, v njih pa se je začel odvijati program, ki se je skozi leta v skladu z interesi in prioritetami članstva spreminjal, vendar je vseskozi ostajal znotraj polja sodobne urbane kulture. Hiter pogled nazaj pokaže, da se je v tem času v organizaciji Hiše kulture zvrstilo več sto dogodkov z različnih kulturno-umetniških področij, vendar je edina dejavnost, ki že vseh dvajset let nepretrgano teče v prostorih društva, razstavni program. To je glavni razlog, zaradi katerega tudi 20-letnico delovanja Hiše kulture zaznamujemo z razstavo.Razstava nosi naslov HKP 20 / Vse se spreminja, z njim pa želimo izpostaviti dejstvo, da se je delovanje društva v preteklih dvajsetih letih vseskozi spreminjalo, dokler se nazadnje ni ustalilo na področju vizualne umetnosti in se tu kapilarno razširilo. Na razstavi sodelujejo Nina Slejko Blom, Conny Blom, Nina Čelhar, Simon Kocjančič, Erik Mavrič, Jaka Vatovec, Matej Vočanec in Leon Zuodar.
SAMO1. – 22. junij 2018otvoritev: 1. junij ob 19. urisodelujoči...

SAMO1. – 22. junij 2018otvoritev: 1. junij ob 19. urisodelujoči...

Hiša kulture v Pivki, 30. maj ― SAMO1. – 22. junij 2018otvoritev: 1. junij ob 19. urisodelujoči umetniki in umetniceBoris Beja, Maks Bricelj, Nina Čelhar, Polonca Lovšin, Petra Matijevič, Jaka VatovecSamo je nova izvedba večletnega projekta PIVKA 45°40′49.63″N 14°11′46.98″E, ki poteka od leta 2015 in se ukvarja z globalnimi družbenimi problemi v lokalnem okolju. Osrednja tema letošnje izvedbe je samooskrba, samogradnja in samouprava. V tem okviru so izbrani umetniki in umetnice raziskali neodvisne produkcijske, (infra)strukturne in organizacijske modele, ki vključujejo vrednote, kot so visoka kakovost življenja, trajnostni razvoj, ekološka vzdržnost ipd. Tematiko smo navezali na lokalno podjetje Pivka perutninarstvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1959 in že vseskozi ekonomsko, organizacijsko in arhitekturno vpliva na življenje prebivalcev Pivške in Košanske doline. Podjetje je bilo v preteklosti osrednji lokalni zaposlovalec, prakticiralo je različne oblike zadružništva z okoliškimi prebivalci, gradilo je stanovanja, vplivalo na način prehranjevanja, preživljanje prostega časa ipd.V okviru projekta je Hiša kulture sodelujočim umetnikom in umetnicam dala na razpolago svoj grafični atelje, v katerem so na 4-dnevni grafični delavnici ustvarjali dela na izbrano temo. Nastalo je 12 grafik v tehniki sitotiska na kartonsko embalažo, ki so odtisnjene v 12-ih izvodih in zložene v grafične mape, prav tako iz kartonske embalaže podjetja. Vsa nastala dela so predstavljena na razstavi v prostorih Hiše kulture, ob zaključku razstave pa izide tudi spremna publikacija v obliki fanzina.Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo RS in Občina Pivka.
SAMOgrafična delavnica in skupinska razstavadelavnica28. – 31....

SAMOgrafična delavnica in skupinska razstavadelavnica28. – 31....

Hiša kulture v Pivki, 27. maj ― SAMOgrafična delavnica in skupinska razstavadelavnica28. – 31. maj 2018razstava1. – 22. junij 2018sodelujejoBoris Beja, Maks Bricelj, Nina Čelhar, Polonca Lovšin, Petra Matijevič, Jaka VatovecSamo je letošnja izvedba večletnega projekta PIVKA 45°40′49.63″N 14°11′46.98″E, ki poteka od leta 2015 in se ukvarja z globalnimi družbenimi problemi v lokalnem okolju. Zasnovan je v obliki delavnice, na kateri 6 povabljenih umetnic in umetnikov ustvarja grafična dela na določeno temo v izbrani tehniki. Temo predstavimo v povezavi z lokalnim partnerjem, nanjo pa vežemo tudi ustrezno grafično tehniko. Dela so predstavljena na razstavi v galeriji Hiše kulture, izide tudi spremna publikacija v obliki fanzina.Osrednja tema letošnje izvedbe projekta je samooskrba, samogradnja in samouprava. V tem okviru bomo raziskali neodvisne produkcijske, (infra)strukturne in organizacijske modele, ki predstavljajo alternativo obstoječemu kapitalističnemu sistemu. Nekateri od teh modelov, ki smo jih v preteklosti že poznali, postajajo danes spet aktualni, hkrati pa se razvijajo novi, ki vključujejo sodobne vrednote, kot so visoka kakovost življenja, trajnostni razvoj, ekološka vzdržnost ipd. Tematiko bomo navezali na lokalno podjetje Pivka perutninarstvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1959 in že vseskozi ekonomsko, organizacijsko in arhitekturno vpliva na življenje prebivalcev Pivške in Košanske doline. Podjetje je bilo v preteklosti osrednji lokalni zaposlovalec, prakticiralo je različne oblike zadružništva z okoliškimi prebivalci, gradilo je stanovanja, vplivalo na način prehranjevanja, preživljanje prostega časa ipd.Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo RS in Občina Pivka.
Boštjan Kavčič: Razprodaja4. – 25. maj 2018otvoritev: 4. maj ob...

Boštjan Kavčič: Razprodaja4. – 25. maj 2018otvoritev: 4. maj ob...

Hiša kulture v Pivki, 26. april ― Boštjan Kavčič: Razprodaja4. – 25. maj 2018otvoritev: 4. maj ob 19hBoštjan Kavčič je nedvomno najbolj znan po svojih kamnitih skulpturah, predvsem po seriji ORGanizmi, ki nastaja od leta 2002 dalje, in po javnih postavitvah, ki se nahajajo povsod po Sloveniji. Ob tem ustvarja tudi socialno angažirane skulpture, njegovo delo na tem področju pa predstavljamo na tokratni razstavi z naslovom Razprodaja. Na najbolj splošni ravni je razstava, kljub formalno in vsebinsko heterogenim skulpturam, zasnovana kot kritika kapitalizma, znotraj tega okvira pa umetnik odpira številne (aktualne) probleme, kot so denimo razprodaja slovenskega nacionalnega bogastva, migracije in iluzija Evrope kot obljubljene dežele, brezobzirno izkoriščanje naravnih virov in onesnaževanje, materializem in potrošnja, propaganda in manipuliranje dejstev z namenom doseganja geostrateških ciljev itd. Vse to so različni vidiki temeljne postavke kapitalizma – redukcije raznolikosti sveta v vseh njegovih pojavnostih na menjalno vrednost, ki jo umetnik postavi pod vprašaj s preprosto mislijo Kaj bodo prodajali potem, ko bo vse razprodano?Boštjan Kavčič (1973) je leta 1997 diplomiral iz bančništva in financ na EPF v Mariboru. Naslednje leto je vpisal študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2003 diplomiral in štiri leta kasneje zaključil še podiplomski študij videa. V času študija je prejel univerzitetno Prešernovo nagrado za kiparstvo. Svoje delo je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, udeležil se je več mednarodnih simpozijev in postavil več javnih del. Živi in ustvarja v Rodinah v Beli krajini.bostjankavcic.com
Sonja VulpesMemento mori6. – 26. april 2018Memento mori je...

Sonja VulpesMemento mori6. – 26. april 2018Memento mori je...

Hiša kulture v Pivki, 26. marec ― Sonja VulpesMemento mori6. – 26. april 2018Memento mori je latinski izrek, ki pomeni spominjaj se smrti, v umetnosti pa se uporablja za oznako del, ki tematizirajo smrtnost ljudi in minljivost sveta nasploh. Tema memento mori se v likovni umetnosti običajno predstavlja z značilnimi simboli, kot so lobanja, peščena ura, sveča, sadje, rože, Sonja Vulpes pa v prvi plan postavlja figuralno motiviko. Figure in portreti, napol skeletni in napol meseni, so prispodoba za nas same, sedaj, ob smrti in po njej. Ponekod jih spremljajo križi, rože in sveče kot asociacija na konec, obenem pa kot simbol upanja. Element humorja, ki je prisoten v nekaterih od teh del, skuša prikazati smrt, bolj kot nekaj strašljivega in dokončnega, igrivo, kot nov začetek po koncu. Umetnica navdih za motive na temo memento mori črpa iz vsakdanjega življenja, lastnih strahov in razmišljanj o tem, kdo smo in kam gremo. Temo predstavlja v grafičnih delih velikih formatov v tehniki kolagrafije, ki jih spremljajo preproste monotipije manjšega formata.Sonja Vulpes s pravim imenom Sonja Grdina (1986) je zaključila študij likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Njeno glavno področje ustvarjanja je risba, ki zaživi samostojno, kot umetniška grafika in kot tatu. Od 2014 sodeluje z založbo 585 ZINES, ki se ukvarja z izdajo zinov v manjših nakladah. Njeno ustvarjanje je razpeto med ateljejem na Krasu in bivališčem v Ljubljani.https://www.instagram.com/sonjavulpes/http://sonjavulpes.tumblr.com/
Miha Perne: Triceps 2. – 23. marec 2018otvoritev: 2. marec ob...

Miha Perne: Triceps 2. – 23. marec 2018otvoritev: 2. marec ob...

Hiša kulture v Pivki, 19. februar ― Miha Perne: Triceps 2. – 23. marec 2018otvoritev: 2. marec ob 19. uriMiha Perne ima kot umetnik več vzporednih življenj. Na tokratni razstavi predstavlja dela, ki so nastala v zadnjem desetletju na njegovi samostojni poti.Razstava je razdeljena na tri dele. Prvi sklop z naslovom Eine kleine srajne predstavlja prerez umetnikovih slikarskih del manjših formatov, ki so nastala med leti 2007 in 2018. Ta sklop ustvarja vtis nenavadnega kolaža, je kot umetnikov kabinet čudes, ki odraža pestrost motivov in oblik na njegovih platnih. V drugem sklopu z naslovom 40 Paintings so predstavljena platna enakega formata, ki sestavljajo posebno celoto. Gre za eksperiment, kjer umetnik preizkuša slikarsko formo preko raziskovanja medsebojne dinamike del, ki so gradniki večje celote. Zadnji sklop predstavljajo dela na papirju More Nonsense, ki nastajajo na kuhinjski mizi, kot neke vrste vaje v slogu, in razkrivajo nezavedne povezave ter skrivnostno logiko onstran funkcijskega mišljenja; kot takšna so ključna za razlago vzgibov, ki vplivajo na Pernetovo umetnost.Miha Perne ne ustvarja z namenom spreminjanja sveta ali vsaj neposrednega opozarjanja na družbene probleme. Je slikar, ki izraža nasprotovanje utilitarizmu in umetniško delo povezuje z estetiko brez dodatnih političnih ali izobraževalnih kontekstov. V času, ko je prevladujoča paradigma biti revolucionar, deluje njegov skromni poskus raziskovanja sveta s pomočjo domišljije presenetljivo verodostojno.Kurator razstave je Sebastian Krawczyk.Miha Perne (1978) je maturiral na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in diplomiral iz slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Leta 2005 je z Leonom Zuodarjem ustanovil slikarsko skupino Beli sladoled in leta 2011 še založbo Beli sladoled books & zines. Za svoje delo sta prejela nagrado skupine OHO (2011). Kot samostojni umetnik Miha Perne ustvarja na področju slikarstva, grafike in stripa. Živi in dela v Ljubljani. 
Boris Beja: Paradiž / Paradise5. januar – 16. februar...

Boris Beja: Paradiž / Paradise5. januar – 16. februar...

Hiša kulture v Pivki, 23. december 2017 ― Boris Beja: Paradiž / Paradise5. januar16. februar 2018otvoritev: 5. januar ob 19. uriBoris Beja se v svojem delu osredotoča na raziskovanje vsakdanjega življenja, pri čemer prepleta osebne izkušnje in intimna občutja z (aktualnimi) družbenimi fenomeni. Na razstavi z naslovom Paradiž / Paradise izhaja iz lastne izkušnje vrtnarjenja. Vrt mu pomeni predvsem možnost samooskrbe z ekološko pridelano hrano, ob tem pa mu nudi tudi možnost pobega iz vsakdanjega okolja nazaj k naravi – je kot nekakšen prvotni mitični življenjski prostor, paradiž v malem, kjer je mogoče vedno znova podoživljati izgubljeno celost. Skozi dela na razstavi, med katerimi ima osrednje mesto re-konstrukcija zimskega vrta, nam umetnik posreduje izkušnjo vrta kot (obljubo) paradiža in s tem pritrjuje Audrey Hepburn, ki je nekoč rekla: »To plant a garden is to believe in tomorrow«.Boris Beja (1986) je najprej diplomiral na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, smer Grafična tehnika, in nadaljeval študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 2013 na oddelku za kiparstvo. V zadnjih letih je imel več samostojnih razstav in sodeloval na številnih skupinskih predstavitvah doma in v tujini. Za svoje delo je prejel več nagrad in nominacij. Živi in ustvarja v Ljubljani.www.borisbeja.eu
Deso: Preprosto Simple1. – 22. december 2017otvoritev: 1....

Deso: Preprosto Simple1. – 22. december 2017otvoritev: 1....

Hiša kulture v Pivki, 26. november 2017 ― Deso: Preprosto Simple1. – 22. december 2017otvoritev: 1. december ob 19. uriNejc Franetič – Deso je slikar samouk, ki deluje znotraj skejterske subkulture. Na tokratni razstavi bo predstavil svoje najnovejše slike in grafike, knjigo umetnika o izmišljenih živalih in konceptualno delo Simple. Poznavalec njegovih del Mr. Retardo ga je opisal takole: »Nejc je primitiven, brutalen, grob, ošaben, nemaren, neprecizen, drzen in nonšalanten risar in slikar. Motive svojih stvor-itev črpa v obskurnih fantazijah, zgrešenih predstavah, prijateljstvu, sadju, fanatizmu, lakoti, nuji po izražanju in želji po igranju. … Nejc se je risanja učil preko prerisovanja. Čebelica Maja, Beavis in Butthead, Popaj, Pipi in Melkijad so risanke, ki jih po njegovih risarskih interpretacijah ne boste želeli več gledati. Želite portet vaše izvoljenke? Ta portret bo začetek vajinega razhoda. Za mladega Franetiča je znano, da s svinčnikom ubija portetiranca/ko, je nekakšen risarski prerok in antilepotni kirurg, njegova risba je ogledalo, v katerega se ne želite pogledati. Če pa bi moral delo Nejca opisati z dvema besedama, bi rekel takole: banane in jagode.«Nejc Franetič – Deso (1990) je zaključil šolo za orodjarja v Postojni, nato pa se je izredno vpisal na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. S slikanjem in risanjem se ukvarja od leta 2008, svoje delo pa redno predstavlja na razstavah v Sloveniji in tujini. Risbe objavlja v različnih domačih in tujih publikacijah, pojavljajo pa se tudi na naslovnicah cedejev, majicah in kot tatuji. Ustvaril je tudi več stenskih poslikav. Živi in dela v Tovarni Rog v Ljubljani.http://kutickplac.blogspot.si/https://www.instagram.com/kutickworks/
Lada Cerar: Končni obračun3. – 24. november 2017otvoritev: 3....

Lada Cerar: Končni obračun3. – 24. november 2017otvoritev: 3....

Hiša kulture v Pivki, 29. oktober 2017 ― Lada Cerar: Končni obračun3. – 24. november 2017otvoritev: 3. november ob 19. uriLada Cerar je umetnica, ki se v svojih delih ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega življenja, v tem okviru pa še posebej z aktualnimi družbenimi problemi, kot so denimo staranje prebivalstva, medikalizacija življenja ali finančne težave prekarnih delavcev, med katerimi imajo posebno mesto umetniki. Slednje je tudi izhodišče večletnega projekta, v katerem se je umetnica ustvarjalno spopadla s kupom položnic, ki so se z leti nabrale v njenem predalu. Položnice je želela spremeniti v nekaj estetskega, humornega in celo prodajnega, zato je iz njih v navezavi na japonsko tradicijo origami ustvarila različne objekte. Nekatere med njimi je umetnica že predstavila na razstavah Odpihni moje račune (2012) in Di(y)amonds (2016), zdaj pa projekt zaključuje s celostno predstavitvijo pod naslovom Končni obračun.Lada Cerar (1974) je študirala kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost  in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2002 diplomirala. Deluje kot samostojna umetnica in kot članica umetniške skupine KOLEKTIVA (Vesna Bukovec, Lada Cerar, Metka Zupanič). Svoje delo je predstavila na več samostojnih in mnogih skupinskih razstavah doma in v tujini. Živi in ustvarja v Ljubljani.
Nina Čelhar: Hiše v hiši6. – 27. oktober...

Nina Čelhar: Hiše v hiši6. – 27. oktober...

Hiša kulture v Pivki, 2. oktober 2017 ― Nina Čelhar: Hiše v hiši6. – 27. oktober 2017otvoritev: 6. oktober ob 19. uriNina Čelhar je slikarka najmlajše generacije, ki že od začetka svoje ustvarjalne poti ostaja zvesta »tradicionalnemu« načinu slikanja: torej platno, barve in čopiči. Že nekaj časa je v središču njenega zanimanja sodobna bivalna arhitektura, ki jo raziskuje skozi krog odnosov človek-hiša, hiša-narava, narava-človek. V ta namen išče primere dobre, premišljene in hkrati dostopne arhitekture enodružinskih hiš, ki ohranjajo pristen odnos z okolico, hkrati pa na prvo mesto postavljajo svoje prebivalce. Vzorce za svoje hiše jemlje iz arhitekturnih revij in interneta, saj ji je pomembno, da so to dejansko zgrajeni objekti, ki so jih ljudje izbrali za svoj dom. Izbrano arhitekturo na sliki vmesti v naraven okoliš, bogat z zelenjem, in jo naslika v barvah podobne tonalitete in svetlosti, s čimer doseže atmosfero umirjenosti, stabilnosti in varnosti. Na ta način na svojih slikah ustvarja idealne podobe bivanja, kjer se človek, hiša in narava stapljajo v harmonično celoto.Nina Čelhar (1990) je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer trenutno zaključuje še magistrski študij. Do danes je imela deset samostojnih razstav in sodelovala na mnogih skupinskih predstavitvah doma in v tujini. Za svoje delo je prejela več nagrad, med drugim nagrado ALUO za izjemne študijske dosežke (2012) in Essl Art Award – Collectors Invitation (2015). Živi in ustvarja v Ljubljani.
Erik Mavrič: Erikova...

Erik Mavrič: Erikova...

Hiša kulture v Pivki, 7. september 2017 ― Erik Mavrič: Erikova sobastalna postavitevotvoritev: 8. september 2017 ob 19. uriV okviru poletnega programa Odprta hiša je slikar Erik Mavrič izvedel projekt celostne ureditve prostora, v katerem Hiša kulture hrani stalno zbirko svojih umetniških del. Umetnik je prostor v celoti poslikal z barvico, izbor tega neobičajnega sredstva pa utemeljil s tem, da barvica v tem kontekstu predstavlja izziv racionalnemu mišljenju. Običajno se barvica vmešča v polje infantilne ilustrativnosti, saj jo uporabljajo večinoma otroci pri risanju na papir oz. barvanju pobarvank, kot sredstvo likovne artikulacije pa jo srečujemo predvsem v ilustracijah, ki so namenjene prikazovanju otroškega imaginarnega sveta. V nasprotju s tem umetnik v projektu Erikova soba uporablja barvico kot »pleskarsko orodje«, kar je daleč od njene primarne namembnosti, hkrati pa kot sredstvo, neke vrste »seizmograf«, za vizualno beleženje dejavnosti v tem prostoru. Poslikava bo ostala v Hiši kulture kot umetnikova stalna postavitev, ki bo hkrati tudi okvir za razstavo stalne zbirke.Erik Mavrič (1979) je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2004 diplomiral in štiri leta kasneje magistriral. V času študija, leta 2002 je prejel univerzitetno Prešernovo nagrado. Imel je več samostojnih in mnoge skupinske razstave doma in v tujini. Trenutno živi in dela v Krškem.
še novic