Katja in Nataša SkušekPri Zlatem stegnu / Medvedja usluga5. –...

Katja in Nataša SkušekPri Zlatem stegnu / Medvedja usluga5. –...

Hiša kulture v Pivki, 31. marec ― Katja in Nataša SkušekPri Zlatem stegnu / Medvedja usluga5. – 26. april 2019otvoritev: 5. april ob 19hIzhodišče umetniškega projekta Pri Zlatem stegnu, ki ga vodita sestri Katja in Nataša Skušek, je proces prehranjevanja in z njim povezane navade, običaji, rituali ipd. Na prvi pogled je to povsem vsakdanja, vendar nikakor ne banalna tematika, saj je prehranjevanje ključno za ohranjanje življenja in zato tudi najbolj ranljivo za polastitev s strani mehanizmov, ki jih za svojo reprodukcijo potrebuje kapitalizem in potrošniška kultura. Umetnici z ustvarjalnim preoblikovanjem procesov priprave, postrežbe in (po)uživanja hrane v sodobnih umetniških praksah na humoren in lahkoten način razkrivata delovanje omenjenih mehanizmov v ozadju in tako odpirata prostor kritične refleksije in razmisleka.Tokratna izvedba projekta se osredotoča na proces serviranja hrane v najširšem pomenu besede, od ureditve prostora, svetlobnega in zvočnega ambienta prek izbire osebja, opreme in servisa do samega akta postrežbe. Izhodišče za to izbiro je sprevržen odnos do hrane, ki se je razvil v tistih delih sveta, kjer jo je preveč, zanj pa je značilno, da na mesto preživetvene funkcije postavlja ugodje. Tako je v bogatem zahodnem svetu hrana postala predmet pretiranega estetiziranja, aranžiranja, uživaštva in (samo)promocije, to pojmovanje pa poganja neusahljiv tok kuharskih oddaj, gastronomskih priročnikov in kulinaričnih dogodkov. Umetnici se na to poplavo odzoveta z inscenacijo restavracije, kjer strežejo s pretirano estetiziranimi in/ali nesmiselno sestavljenimi jedmi, predstavljenimi na krožnikih, ki visijo na steni, in kjer v kričeče opremljenem prostoru, nasičenem z motečo svetlobo in zvokom, goste pričakata pretirano urejeni, a povsem nefunkcionalni natakarici, ki potem, ko jima je vsega dovolj, na pomoč pokličeta medveda. In kot da to ne bi bilo dovolj, sta hrana in pijača, namenjeni obiskovalcem dogodka, postreženi na mizi, prekriti s predolgim prtom, ki se vleče po tleh, ter v prepo
Maja Pučl: Vodne mene8. – 29. marec 2019otvoritev: 8. marec ob...

Maja Pučl: Vodne mene8. – 29. marec 2019otvoritev: 8. marec ob...

Hiša kulture v Pivki, 26. februar ― Maja Pučl: Vodne mene8. – 29. marec 2019otvoritev: 8. marec ob 19hSlikarstvo Maje Pučl že vseskozi zaznamuje abstrakten likovni izraz z reducirano barvno lestvico, pogosto omejeno celo na črno-bele tone, minimalističen formalni pristop in kontemplativno vzdušje. Umetnica svoje slikarstvo dojema kot prostor, v katerega vnaša vse, kar je kozmičnega zunaj in znotraj nas. Njena dela nastajajo kot izraz življenjske energije, včasih povsem dobesedno kot sled ali zapis nekega gibanja, naj bo to premikanje telesa v prostoru, na platnu ali papirju, kapljanje barve na slikarsko podlago, razlivanje tuša s pomočjo dežja in podobno. Skozi ta proces se umetnica iz ustvarjalke prelevi v gledalko, ki opazuje, kako gibanje najde svoj formalni izraz, ko se mu oblika prepusti brez strahu, da bo zgubila svojo notranjo povezanost in konsistenco. V tem se njeno delo navezuje na misel starogrškega filozofa Heraklita iz Efeza, ki je verjel, da se vse stvari na svetu neprestano spreminjajo in to izrazil v trditvi, da »nihče ne stopi dvakrat v isto reko, ker to ni več ista reka, pa tudi sam ni več isti človek«.Na tokratni razstavi z naslovom Vodne mene umetnica predstavlja izbrana dela iz obdobja zadnjih 10 let, predvsem iz ciklusov Dežne risbe (2008-14), V jutranji rosi (2010) in Lunina serenada (2014), ki jih povezuje tema naravnih ritmov, s posebnim poudarkom na elementu vode.────────────Maja Pučl (1978) je študirala slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2005 diplomirala in leta 2010 magistrirala. V času študija se je izpopolnjevala na University of Art and Design v Helsinkih na Finskem, kasneje pa na umetniški rezidenci v Betanzosu v Španiji. Od leta 2009 je samozaposlena v kulturi, kjer deluje na področjih slikarstva, grafike, oblikovanja, restavratorstva in kaligrafije, s plesom buto pa vsa ta področja med seboj prepleta in povezuje. Živi in dela v Ljubljani.
Beli sladoled: Snow White1. – 22. februar 2019otvoritev: 1....

Beli sladoled: Snow White1. – 22. februar 2019otvoritev: 1....

Hiša kulture v Pivki, 27. januar ― Beli sladoled: Snow White1. – 22. februar 2019otvoritev: 1. februar ob 19hBeli sladoled sta ustanovila Miha Perne in Leon Zuodar, slikarska brata, ki ju povezuje skupna strast do risbe. Risbo že v osnovi pojmujeta zelo široko – ne samo kot nek zaključen likovni izdelek, ampak tudi kot živo formo, ki ju vsakodnevno spremlja skozi različne dogodke in situacije. Poleg tega je risba – kot nekaj, kar stoji na začetku vsakega likovnega ustvarjanja – zasnutek in hkrati napoved nečesa, kar šele nastaja, zato predstavlja tudi metaforo za njuno skupno delovanje, ki poteka po principu »kinder jajčka«. Njuni projekti so namreč že v osnovi eksperimentalni, namenjeni iskanju, razvijanju in preizkušanju novih idej, in zato vsakokratno presenečenje za gledalce, nič manj, se zdi, pa tudi zanju. Še posebno težo jim daje humor, podkrepljen s (samo)ironijo, celo sarkazmom, a tudi s kritično ostjo, usmerjeno v različne tarče v zasebnem in splošnem družbenem življenju z vsemi njegovimi podsistemi, vključno umetniškim, v katerem delujeta, vred. Njun pristop pa je kljub resnosti namena igriv in sproščen, entuziastičen, neobremenjen in brez vsakršnega svetobolja ali pridigarstva. Zaradi posrečene kombinacije vseh teh elementov je delovanje Belega sladoleda nekako dadaistično, začinjeno s ščepcem anarhije in odišavljeno z aromo popularnosti, v njem pa lahko vedno znova najdemo dokaz, da je umetnost živa stvar, ki nenehno išče nove načine in oblike samouresničitve.Na tokratni razstavi Beli sladoled predstavlja projekt Snow White, ki je kot večina dosedanjih enkraten, narejen posebej za galerijski prostor Hiše kulture. Izhodišče za projekt je znana izjava ruskega slikarja Vasilija Kandinskega: ‘Prazno platno je pravi čudež … precej bolj očarljivo kot nekatere slike’. Sledeč tej izjavi, se Beli sladoled v projektu Snow White ukvarja s fascinacijo nad belino praznega slikarskega platna in klasičnega galerijskega prostora, ki jo poraja že bela barva sama po sebi, saj je kot prekritje vseh barvni
Nevena Aleksovski: Diskrepanca4. – 25. januar 2019otvoritev: 4....

Nevena Aleksovski: Diskrepanca4. – 25. januar 2019otvoritev: 4....

Hiša kulture v Pivki, 28. december 2018 ― Nevena Aleksovski: Diskrepanca4. – 25. januar 2019otvoritev: 4. januar ob 19hNevena Aleksovski se v svojem umetniškem delu ukvarja z relacijami, ki oblikujejo človeško izkušnjo – med intimnim in javnim, iracionalnim in racionalnim, imaginarnim in realnim… – ter neskladji in nasprotji, ki se v teh relacijah pojavljajo. V tem okviru se osredotoča na posameznika, posameznico in njuno intimno, čustveno doživljanje sveta, ki ga spričo omenjenih diskrepanc prepreda občutje melanholije, odtujenosti in absurda.Vse to se v njenem delu odraža v minimalističnem in fragmentiranem likovnem izrazu, očiščenem vsakršnih odvečnih informacij. V njem prevladuje stilizirana risba fragmentov človeških teles, arhitektur, rastlinja in predmetov, ki lebdijo v brezprostorju, dopolnjujejo pa jih abstraktni grafizmi in črtasti vzorci. V zadnjem času risbo nadgrajuje tudi barva in/ali kolaž iz najdenih sintetičnih materialov, detajlov fotografij s spleta in izrezov umetničinih starejših del.Kot je za umetnico značilno, tudi na tokratni razstavi predstavlja svoja dela v kompoziciji, ki jo dopolnjujejo intervencije na stenah galerijskega prostora kot njen integralni del. Celota, ki nastane na ta način, je prostorsko in časovno omejena z vsakokratno razstavo, zato jo je mogoče razumeti kot neko novo, začasno umetniško delo, s katerim umetnica izraža predvsem fluidnost, nestalnost in efemernost življenja tukaj in zdaj.Nevena Aleksovski (1984) je diplomirala iz slikarstva na Akademiji umetnosti v Novem Sadu in magistrirala iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Deluje na področju risbe, slikarstva, ilustracije in umetniških zinov. Svoje delo je predstavila na več samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Za svoj umetniški zin je leta 2016 prejela glavno nagrado v sklopu mednarodnega poziva ZINE VITRINE dvatwozwei. Živi in dela v Ljubljani.
Vladimir Leben: Suha roba7. – 28. december 2018otvoritev: 7....

Vladimir Leben: Suha roba7. – 28. december 2018otvoritev: 7....

Hiša kulture v Pivki, 3. december 2018 ― Vladimir Leben: Suha roba7. – 28. december 2018otvoritev: 7. december ob 19hVladimir Leben izhaja iz klasičnega figuralnega slikarstva, vendar sveta ne prikazuje na realističen način, ampak v večplastnih metaforičnih podobah, ki spričo učinkovite in natančno dozirane mešanice humorja in tragičnosti delujejo kot nekakšne sodobne likovne basni. Iztočnice za svoje slike najde v anekdotičnih dogodkih oziroma v klasičnih, ljudskih ali urbanih mitih in jih preoblikuje v izvirne upodobitve, ki s pomočjo personificiranih živali, rastlin ali predmetov (včasih tudi povsem konkretnih, v funkciji nosilca podobe) na zgoščen in duhovit način prikazujejo človeške slabosti in napake oziroma ilustrirajo (negativne) življenjske izkušnje in ravnanja.Na tokratni razstavi umetnik predstavlja novo serijo iz cikla slik na leseni embalaži za sadje. Do danes so v okviru cikla nastale serije Das Leben hinter den Gittern (2012), Circus Leben (2013) in Leben im Zoo (2018), med seboj pa jih povezuje lesena gajbica kot nosilec, ki hkrati nastopa kot motiv kletke, in besedne igre z umetnikovim priimkom v naslovih (nem. das Leben = življenje, leben = živeti). Lesena gajbica/kletka namiguje na ujetost posameznikov, ki jih predstavljajo personificirane živali, in tudi samega umetnika, kot lahko sklepamo iz besednega poigravanja v naslovih, v produkcijskih odnosih znotraj človeške družbe in njenih institucij. Če cikel kot celota skozi podobe personificiranih živali v kletkah prikazuje »uporabno« vrednost posameznikov na sploh, pa se vsaka od serij osredotoča na eno specifično obliko te uporabnosti. Tako je v seriji Das Leben hinter den Gittern v ospredju fizična, materialna uporabnost posameznika, v seriji Circus Leben njegove veščine in posebna znanja, serija Leben im Zoo, predstavljena tudi na tej razstavi, pa izpostavlja njegovo »eksotičnost«, se pravi drugačnost, drugost ali tujost, ki jo družba navadno izloči, getoizira in od zunaj opazuje. In še preden bi nemara pomislili, da je umetnost izvze
Neža Knez: Premestitve9. – 30. november 2018otvoritev: 9....

Neža Knez: Premestitve9. – 30. november 2018otvoritev: 9....

Hiša kulture v Pivki, 27. oktober 2018 ― Neža Knez: Premestitve9. – 30. november 2018otvoritev: 9. november ob 19hNeža Knez je vizualna umetnica mlajše generacije, ki se ukvarja s prehajanjem meja med umetnostjo in vsakdanjim življenjem, na način, ki gledalca spodbudi, da začne o svetu razmišljati drugače. Njen interes je usmerjen v vsakdanje stvari, pojave in situacije, ki so tako samoumevni, da o njih ne razmišljamo več. S svojo umetniško prakso, ki vključuje raziskovanje percepcije z različnimi čuti, mišljenje skozi telo, komunikacijo med telesom, prostorom in predmeti v njem…, skuša to samoumevnost razbiti in pokazati na »nekaj vmes», nekakšne zmuzljive »slepe pege«, ki jih ni mogoče izraziti z jezikom ali podobo. Njena dela, ki izhajajo iz te prakse, delujejo kot nekakšni rezi v vsakdanje življenje, ki razkrivajo obstoječe družbene meje, jih razpirajo in krivijo po svoji lastni logiki, s tem pa nudijo možnosti za nov in drugačen pogled na svet.Izhodišče tokratne razstave Neže Knez je performans z naslovom Branje (2017), ki ga je izvedla v javni knjižnici v Milanu. V okviru performansa je sedeč med ljudmi v knjižnici glasno brala poezijo T. S. Eliota v italijanskem jeziku, čeprav ga ne govori in ne razume. S tem se je v dejanju branja ustvaril prostor neznanega, saj glas ni bil podrejen običajnemu pomenu besed, ampak je skozi odsotnost razumljivega ustvarjal svoj lastni pomen. Razstava je rezultat ponovnega premisleka performansa in poskus njegove premestitve v novo obliko, ki bo odprl prostor za nove vmesnosti in neujemljivosti, s tem pa tudi iskanje novih pomenov.Neža Knez (1990) je študirala kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2014 diplomirala in tri leta kasneje magistrirala. Svoje delo je predstavila na več samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini in zanj prejela več nagrad in priznanj, med drugim univerzitetno Prešernovo nagrado in nagrado skupine OHO. Živi in dela v Ljubljani.
Oliver Pilić: Točka izginotja5. – 26. oktober 2018otvoritev: 5....

Oliver Pilić: Točka izginotja5. – 26. oktober 2018otvoritev: 5....

Hiša kulture v Pivki, 29. september 2018 ― Oliver Pilić: Točka izginotja5. – 26. oktober 2018otvoritev: 5. oktober ob 19hOliver Pilić je vizualni umetnik, ki se ukvarja z manipulacijo podobe na presečišču med analognim in digitalnim, materialnim in nematerialnim, sodobnim in tradicionalnim v polju ideologij(e). V samem procesu dela združuje lesorez kot najstarejšo reprodukcijsko tehniko in sodobne postopke računalniške grafike. Gre za paradoksalen postopek, pri katerem podobe, najdene na internetu, digitalno (pre)oblikuje, jih z nožki in dleti prenese na lesene plošče in ročno odtisne na papir. Grafike, ki nastanejo na ta način, so umetnikov komentar digitalne (hiper)produkcije podob in informacij nasploh v določenem družbenem in političnem kontekstu.Na tokratni razstavi umetnik povezuje tri grafične serije, nastale v zadnjih nekaj letih, v novo celoto z naslovom Točka izginotja, v kateri komentira aktualno politično situacijo v svetu. Predstavljene so grafike iz serije From New York to Dallas (2017), kjer se podobi dveh ameriških predsednikov transformirata druga v drugo, matrice iz serije Fiktivni portreti (2016/17), v kateri se podoba voščene skulpture Him (2001) italijanskega kiparja Maurizia Cattelana staplja s podobami Donalda Trumpa, in grafična serija Destruction (2018), ki prikazuje podobe z vojnih območij, posnetih z droni in predvajanih na televiziji. Celostna postavitev del z reminiscencami na politično zgodovino 20. stoletja, politično propagando in populizem, medijske vojne, tehnologije uničevanja in ubijanja … odpira vprašanje, kam trenutna politična situacija v svetu pelje, če sploh kam. Točka izginotja?Oliver Pilić (1978) je diplomiral iz likovnih umetnosti na Akademiji za vizualno umetnost A.V.A. v Ljubljani. Deluje kot samostojni ustvarjalec na področju sodobne vizualne umetnosti. Svoje delo je predstavil na več samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Leta 2013 je bil nominiran za nagrado skupine OHO. Živi in dela v Kamniku.
Trižanka8. – 28. september 2018otvoritev: 8. september ob...

Trižanka8. – 28. september 2018otvoritev: 8. september ob...

Hiša kulture v Pivki, 30. avgust 2018 ― Trižanka8. – 28. september 2018otvoritev: 8. september ob 19hRazstava z naslovom Trižanka predstavlja selekcionirano produkcijo umetniških publikacij treh akterjev: Hiše kulture, Zinko Tička in založbe Look Back and Laugh. Razstava odpira vpogled v medsebojno sodelovanje, povezanost in prepletenost omenjenih akterjev na eni strani in raznolikost produkcije umetniških publikacij na drugi. Postavljena bo v improviziranem stanovanju v prostorih Hiše kulture, kjer si bo mogoče publikacije ogledati stoje, sede ali leže, ob dobri hrani in v prijetni družbi gostiteljev.Hiša kulture izdaja publikacije predvsem v okviru svojega večletnega projekta PIVKA 45°40′49.63″N 14°11′46.98″E, kot katalog vsakoletne izvedbe, občasno pa izidejo tudi ob razstavah, kot zini, grafične knjige ali knjige umetnika.Zinko Tiček je osebni projekt Leona Zuodarja, ki deluje kot manjša čitalnica, razstavni in predstavitveni prostor, v katerem selekcionirano zbira, hrani in predstavlja sodobno zinovsko produkcijo, grafične knjige in knjige umetnika.Look Back and Laugh je majhna založba s sedežem v Ljubljani, ki jo vodita Zoran Pungerčar in Jure Šajn. Njun osnovni namen je izdajati svoje umetniške publikacije, sodelujeta pa tudi z drugimi umetniki. V svojih prvih izdajah sta raziskovala, kaj vse je lahko zin, kasneje sta skušala preseči razliko med zinom in knjigo umetnika, v zadnjem času pa ju zanima povezava med zinom in drugimi mediji, kot sta video in zvok.
HKP 20 / Vse se spreminja6. julij – 24. avgust 2018otvoritev: 6....

HKP 20 / Vse se spreminja6. julij – 24. avgust 2018otvoritev: 6....

Hiša kulture v Pivki, 2. julij 2018 ― HKP 20 / Vse se spreminja6. julij24. avgust 2018otvoritev: 6. julij ob 19h sodelujejo: Nina Slejko Blom, Conny Blom, Nina Čelhar, Simon Kocjančič, Erik Mavrič, Jaka Vatovec, Matej Vočanec, Leon ZuodarDruštvo Hiša kulture v Pivki v mesecu juliju praznuje 20 let delovanja. Poleti 1998 je skupina mladih prevzela prazne prostore, v katerih danes domuje društvo, in v njih organizirala prvi kulturni dogodek – to je bila razstava Stripburger-2227-Terrah (31.7.13.8.1998). Prostore so počasi začeli obnavljati, v njih pa se je začel odvijati program, ki se je skozi leta v skladu z interesi in prioritetami članstva spreminjal, vendar je vseskozi ostajal znotraj polja sodobne urbane kulture. Hiter pogled nazaj pokaže, da se je v tem času v organizaciji Hiše kulture zvrstilo več sto dogodkov z različnih kulturno-umetniških področij, vendar je edina dejavnost, ki že vseh dvajset let nepretrgano teče v prostorih društva, razstavni program. To je glavni razlog, zaradi katerega tudi 20-letnico delovanja Hiše kulture zaznamujemo z razstavo.Razstava nosi naslov HKP 20 / Vse se spreminja, z njim pa želimo izpostaviti dejstvo, da se je delovanje društva v preteklih dvajsetih letih vseskozi spreminjalo, dokler se nazadnje ni ustalilo na področju vizualne umetnosti in se tu kapilarno razširilo. Na razstavi sodelujejo Nina Slejko Blom, Conny Blom, Nina Čelhar, Simon Kocjančič, Erik Mavrič, Jaka Vatovec, Matej Vočanec in Leon Zuodar.
SAMO1. – 22. junij 2018otvoritev: 1. junij ob 19. urisodelujoči...

SAMO1. – 22. junij 2018otvoritev: 1. junij ob 19. urisodelujoči...

Hiša kulture v Pivki, 30. maj 2018 ― SAMO1. – 22. junij 2018otvoritev: 1. junij ob 19. urisodelujoči umetniki in umetniceBoris Beja, Maks Bricelj, Nina Čelhar, Polonca Lovšin, Petra Matijevič, Jaka VatovecSamo je nova izvedba večletnega projekta PIVKA 45°40′49.63″N 14°11′46.98″E, ki poteka od leta 2015 in se ukvarja z globalnimi družbenimi problemi v lokalnem okolju. Osrednja tema letošnje izvedbe je samooskrba, samogradnja in samouprava. V tem okviru so izbrani umetniki in umetnice raziskali neodvisne produkcijske, (infra)strukturne in organizacijske modele, ki vključujejo vrednote, kot so visoka kakovost življenja, trajnostni razvoj, ekološka vzdržnost ipd. Tematiko smo navezali na lokalno podjetje Pivka perutninarstvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1959 in že vseskozi ekonomsko, organizacijsko in arhitekturno vpliva na življenje prebivalcev Pivške in Košanske doline. Podjetje je bilo v preteklosti osrednji lokalni zaposlovalec, prakticiralo je različne oblike zadružništva z okoliškimi prebivalci, gradilo je stanovanja, vplivalo na način prehranjevanja, preživljanje prostega časa ipd.V okviru projekta je Hiša kulture sodelujočim umetnikom in umetnicam dala na razpolago svoj grafični atelje, v katerem so na 4-dnevni grafični delavnici ustvarjali dela na izbrano temo. Nastalo je 12 grafik v tehniki sitotiska na kartonsko embalažo, ki so odtisnjene v 12-ih izvodih in zložene v grafične mape, prav tako iz kartonske embalaže podjetja. Vsa nastala dela so predstavljena na razstavi v prostorih Hiše kulture, ob zaključku razstave pa izide tudi spremna publikacija v obliki fanzina.Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo RS in Občina Pivka.
SAMOgrafična delavnica in skupinska razstavadelavnica28. – 31....

SAMOgrafična delavnica in skupinska razstavadelavnica28. – 31....

Hiša kulture v Pivki, 27. maj 2018 ― SAMOgrafična delavnica in skupinska razstavadelavnica28. – 31. maj 2018razstava1. – 22. junij 2018sodelujejoBoris Beja, Maks Bricelj, Nina Čelhar, Polonca Lovšin, Petra Matijevič, Jaka VatovecSamo je letošnja izvedba večletnega projekta PIVKA 45°40′49.63″N 14°11′46.98″E, ki poteka od leta 2015 in se ukvarja z globalnimi družbenimi problemi v lokalnem okolju. Zasnovan je v obliki delavnice, na kateri 6 povabljenih umetnic in umetnikov ustvarja grafična dela na določeno temo v izbrani tehniki. Temo predstavimo v povezavi z lokalnim partnerjem, nanjo pa vežemo tudi ustrezno grafično tehniko. Dela so predstavljena na razstavi v galeriji Hiše kulture, izide tudi spremna publikacija v obliki fanzina.Osrednja tema letošnje izvedbe projekta je samooskrba, samogradnja in samouprava. V tem okviru bomo raziskali neodvisne produkcijske, (infra)strukturne in organizacijske modele, ki predstavljajo alternativo obstoječemu kapitalističnemu sistemu. Nekateri od teh modelov, ki smo jih v preteklosti že poznali, postajajo danes spet aktualni, hkrati pa se razvijajo novi, ki vključujejo sodobne vrednote, kot so visoka kakovost življenja, trajnostni razvoj, ekološka vzdržnost ipd. Tematiko bomo navezali na lokalno podjetje Pivka perutninarstvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1959 in že vseskozi ekonomsko, organizacijsko in arhitekturno vpliva na življenje prebivalcev Pivške in Košanske doline. Podjetje je bilo v preteklosti osrednji lokalni zaposlovalec, prakticiralo je različne oblike zadružništva z okoliškimi prebivalci, gradilo je stanovanja, vplivalo na način prehranjevanja, preživljanje prostega časa ipd.Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo RS in Občina Pivka.
Boštjan Kavčič: Razprodaja4. – 25. maj 2018otvoritev: 4. maj ob...

Boštjan Kavčič: Razprodaja4. – 25. maj 2018otvoritev: 4. maj ob...

Hiša kulture v Pivki, 26. april 2018 ― Boštjan Kavčič: Razprodaja4. – 25. maj 2018otvoritev: 4. maj ob 19hBoštjan Kavčič je nedvomno najbolj znan po svojih kamnitih skulpturah, predvsem po seriji ORGanizmi, ki nastaja od leta 2002 dalje, in po javnih postavitvah, ki se nahajajo povsod po Sloveniji. Ob tem ustvarja tudi socialno angažirane skulpture, njegovo delo na tem področju pa predstavljamo na tokratni razstavi z naslovom Razprodaja. Na najbolj splošni ravni je razstava, kljub formalno in vsebinsko heterogenim skulpturam, zasnovana kot kritika kapitalizma, znotraj tega okvira pa umetnik odpira številne (aktualne) probleme, kot so denimo razprodaja slovenskega nacionalnega bogastva, migracije in iluzija Evrope kot obljubljene dežele, brezobzirno izkoriščanje naravnih virov in onesnaževanje, materializem in potrošnja, propaganda in manipuliranje dejstev z namenom doseganja geostrateških ciljev itd. Vse to so različni vidiki temeljne postavke kapitalizma – redukcije raznolikosti sveta v vseh njegovih pojavnostih na menjalno vrednost, ki jo umetnik postavi pod vprašaj s preprosto mislijo Kaj bodo prodajali potem, ko bo vse razprodano?Boštjan Kavčič (1973) je leta 1997 diplomiral iz bančništva in financ na EPF v Mariboru. Naslednje leto je vpisal študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2003 diplomiral in štiri leta kasneje zaključil še podiplomski študij videa. V času študija je prejel univerzitetno Prešernovo nagrado za kiparstvo. Svoje delo je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, udeležil se je več mednarodnih simpozijev in postavil več javnih del. Živi in ustvarja v Rodinah v Beli krajini.bostjankavcic.com
Sonja VulpesMemento mori6. – 26. april 2018Memento mori je...

Sonja VulpesMemento mori6. – 26. april 2018Memento mori je...

Hiša kulture v Pivki, 26. marec 2018 ― Sonja VulpesMemento mori6. – 26. april 2018Memento mori je latinski izrek, ki pomeni spominjaj se smrti, v umetnosti pa se uporablja za oznako del, ki tematizirajo smrtnost ljudi in minljivost sveta nasploh. Tema memento mori se v likovni umetnosti običajno predstavlja z značilnimi simboli, kot so lobanja, peščena ura, sveča, sadje, rože, Sonja Vulpes pa v prvi plan postavlja figuralno motiviko. Figure in portreti, napol skeletni in napol meseni, so prispodoba za nas same, sedaj, ob smrti in po njej. Ponekod jih spremljajo križi, rože in sveče kot asociacija na konec, obenem pa kot simbol upanja. Element humorja, ki je prisoten v nekaterih od teh del, skuša prikazati smrt, bolj kot nekaj strašljivega in dokončnega, igrivo, kot nov začetek po koncu. Umetnica navdih za motive na temo memento mori črpa iz vsakdanjega življenja, lastnih strahov in razmišljanj o tem, kdo smo in kam gremo. Temo predstavlja v grafičnih delih velikih formatov v tehniki kolagrafije, ki jih spremljajo preproste monotipije manjšega formata.Sonja Vulpes s pravim imenom Sonja Grdina (1986) je zaključila študij likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Njeno glavno področje ustvarjanja je risba, ki zaživi samostojno, kot umetniška grafika in kot tatu. Od 2014 sodeluje z založbo 585 ZINES, ki se ukvarja z izdajo zinov v manjših nakladah. Njeno ustvarjanje je razpeto med ateljejem na Krasu in bivališčem v Ljubljani.https://www.instagram.com/sonjavulpes/http://sonjavulpes.tumblr.com/
Miha Perne: Triceps 2. – 23. marec 2018otvoritev: 2. marec ob...

Miha Perne: Triceps 2. – 23. marec 2018otvoritev: 2. marec ob...

Hiša kulture v Pivki, 19. februar 2018 ― Miha Perne: Triceps 2. – 23. marec 2018otvoritev: 2. marec ob 19. uriMiha Perne ima kot umetnik več vzporednih življenj. Na tokratni razstavi predstavlja dela, ki so nastala v zadnjem desetletju na njegovi samostojni poti.Razstava je razdeljena na tri dele. Prvi sklop z naslovom Eine kleine srajne predstavlja prerez umetnikovih slikarskih del manjših formatov, ki so nastala med leti 2007 in 2018. Ta sklop ustvarja vtis nenavadnega kolaža, je kot umetnikov kabinet čudes, ki odraža pestrost motivov in oblik na njegovih platnih. V drugem sklopu z naslovom 40 Paintings so predstavljena platna enakega formata, ki sestavljajo posebno celoto. Gre za eksperiment, kjer umetnik preizkuša slikarsko formo preko raziskovanja medsebojne dinamike del, ki so gradniki večje celote. Zadnji sklop predstavljajo dela na papirju More Nonsense, ki nastajajo na kuhinjski mizi, kot neke vrste vaje v slogu, in razkrivajo nezavedne povezave ter skrivnostno logiko onstran funkcijskega mišljenja; kot takšna so ključna za razlago vzgibov, ki vplivajo na Pernetovo umetnost.Miha Perne ne ustvarja z namenom spreminjanja sveta ali vsaj neposrednega opozarjanja na družbene probleme. Je slikar, ki izraža nasprotovanje utilitarizmu in umetniško delo povezuje z estetiko brez dodatnih političnih ali izobraževalnih kontekstov. V času, ko je prevladujoča paradigma biti revolucionar, deluje njegov skromni poskus raziskovanja sveta s pomočjo domišljije presenetljivo verodostojno.Kurator razstave je Sebastian Krawczyk.Miha Perne (1978) je maturiral na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in diplomiral iz slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Leta 2005 je z Leonom Zuodarjem ustanovil slikarsko skupino Beli sladoled in leta 2011 še založbo Beli sladoled books & zines. Za svoje delo sta prejela nagrado skupine OHO (2011). Kot samostojni umetnik Miha Perne ustvarja na področju slikarstva, grafike in stripa. Živi in dela v Ljubljani. 
Boris Beja: Paradiž / Paradise5. januar – 16. februar...

Boris Beja: Paradiž / Paradise5. januar – 16. februar...

Hiša kulture v Pivki, 23. december 2017 ― Boris Beja: Paradiž / Paradise5. januar16. februar 2018otvoritev: 5. januar ob 19. uriBoris Beja se v svojem delu osredotoča na raziskovanje vsakdanjega življenja, pri čemer prepleta osebne izkušnje in intimna občutja z (aktualnimi) družbenimi fenomeni. Na razstavi z naslovom Paradiž / Paradise izhaja iz lastne izkušnje vrtnarjenja. Vrt mu pomeni predvsem možnost samooskrbe z ekološko pridelano hrano, ob tem pa mu nudi tudi možnost pobega iz vsakdanjega okolja nazaj k naravi – je kot nekakšen prvotni mitični življenjski prostor, paradiž v malem, kjer je mogoče vedno znova podoživljati izgubljeno celost. Skozi dela na razstavi, med katerimi ima osrednje mesto re-konstrukcija zimskega vrta, nam umetnik posreduje izkušnjo vrta kot (obljubo) paradiža in s tem pritrjuje Audrey Hepburn, ki je nekoč rekla: »To plant a garden is to believe in tomorrow«.Boris Beja (1986) je najprej diplomiral na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, smer Grafična tehnika, in nadaljeval študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 2013 na oddelku za kiparstvo. V zadnjih letih je imel več samostojnih razstav in sodeloval na številnih skupinskih predstavitvah doma in v tujini. Za svoje delo je prejel več nagrad in nominacij. Živi in ustvarja v Ljubljani.www.borisbeja.eu
še novic