Društvo slovenskih pisateljev, 23. december 2025 ― Leto, ki nas zapušča, je spet dramatično opozorilo na hude rane, ki jih sedanji čas noče ali ne uspe zaceliti. Ubijanje, napadi, genocidni rafali, gospodarska stagnacija, draginja, socialna ogroženost, sence revščine, vsak prosti vsakemu, kdor ni z mano, je proti meni, zakon močnejšega, tišina šibkih, izključevanje namesto vključevanja, skratka – nasilje! Imperializem družbenih omrežij in elektronskih pripomočkov s priključeno umetno inteligenco ogroža našo sposobnost razmišljanja, srčnost, čustva, vest. Nasilje! Ogrožena je knjiga, ogrožena kultura. Nasilje! Podoba sodobnega sveta in človeka, ne glede na generacijske razdalje, ni spodbudna in nas izziva s težkim in velikim vprašajem, pred katerim stoji tudi naša slovenska družba s svojimi zamejstvi in zdomstvi. Nismo izjema. Kako naprej? Kam jutri? Kako odgnati sence in na naša polja spet posejati semena vsaj ščepcev humanizma in humanosti? Kako spoštovati drugačnosti, ki bogatijo in utemeljevati jezik, ki izraža identiteto in pripadnost in s tem enkratnost naše biti? Verjamem, da smo prav pisatelji in pisateljice, pesnice in pesniki in vsi besedni ustvarjalci skorajda edina možnost. Možnost obstajanja, miru, srčnosti. S svojimi zgodbami in verzi v službi resnice in estetske brezmejnosti, v službi človeka, v službi jezika. Mali narodi imamo le to možnost – jezik, kulturo in umetnost, da ne izginemo, da nas globalistična vseenost in fluidnost ne pogoltneta. Da nas ne izbriše kapital, da nas ne odpihne sovraštvo. Vsem besednim umetnikom in umetnicam iz srca želim, naj vam pero v prihajajočem letu ustvarjalno teče, naj se vam misli razbohotijo v povednost, ki se nas dotakne. Le umetnost ostaja kot pečat v zgodovinski zavesti in spominu, ker je pričevalka časa in dejanj. Društvo slovenskih pisateljev bo še naprej dom tisočerih misli, spoštljivega soočanja, svetlobe besede in slovenskega jezika. Bo še naprej bogastvo našega naroda. Predsednik DSPMarij Čuk

Društvo slovenskih pisateljev, 17. december 2025 ― Društvo slovenskih pisateljev vabi v svoj tim koordinatorja / koordinatorko pisarne, ki bo skrbel/a za kakovostno administrativno in organizacijsko podporo delovanju pisarne društva. Delo poteka v spodbudnem delovnem okolju, kjer cenimo natančnost, predanost, odgovornost in dobro energijo v ekipi. Opis del in nalog: Pričakujemo: Ponujamo: Prijava: Prijave zbiramo do vključno 9. januarja 2026 do 23.59. Prijava se odda izključno elektronsko na naslov: glorjana.veber@drustvo-dsp.si.  V zadevo elektronskega sporočila obvezno napišite: RAZPIS – KOORDINATOR / KOORDINATORKA PISARNE. Obvezne priloge k prijavi, ki jih pošljete v PDF dokumentu: Izmed prejetih prijav bomo izbrali ožji krog kandidatov / kandidatk, ki jih bomo povabili na razgovor. Pridržujemo si pravico, da ne izberemo nobenega kandidata / kandidatke. Če ste natančna, zanesljiva in predana oseba, ki ji ustrezajo administrativni procesi, delo s podatki in dokumenti ter si želite delati v okolju z jasnimi cilji in dobrim vzdušjem, vas vabimo, da se prijavite.

Društvo slovenskih pisateljev, 26. november 2025 ― Iz utemeljitve strokovne komisije v sestavi Matjaž Zorec (predsednik), Jaka Gerčar (GZS) in Majda Travnik Vode (Stritarjeva nagrajenka 2025): Poezija Martine Potisk v knjigi Ena na ena se težko povezuje s pojmom prvenca, kot ga dojemamo v splošnem literarnem imaginariju, saj njena pesniška dikcija reže, kot da je tu že od nekdaj, nobenega postopnega formiranja, nobene neizkušenosti, nobenega tipanja po neizbrušenosti. Samo šus v žilo jezika. Njeno elementarno in tudi najznačilnejšo razsežnost izraža prav pesničino operiranje z jezikom, kot smo zapisali v razmisleku o knjigi, ki tudi izpostavi njene glavne odlike:  “Eden od številnih možnih uporab jezika v literaturi je tudi popolno prekritje poezije z elementarnimi jezikovni danostmi; ko jezik ni le sredstvo za razgrabljanje svojih netrdnih in nestalnih pomenjenj, temveč sama njegova skonstruiranost postane osnovni konstruktivizem poezije. Jezik tukaj tako rekoč riše in barva, oblikuje in kipari, arhitektira svet. Kar je, so le v komade naflekane jezikovne možnosti. Jezik ne opisuje, temveč piše, kreira nepreštevne plasti bivanja. Kljub distinkcijam v poetičnih funkcijah jezika pa nobeno delo ne vztraja absolutno v tem ali onem modusu; prej se drži specifične dominance, medtem ko posega tudi po različnih, nedominantnih izraznih sredstvih. Tako lahko iz izpostavljenega jezikovnega občevanja, kakršnega pesni Potisk, razbiramo jedko, inteligentno kamuflirano kritiko določenih scen in stanj s kulturnega, umetnostnega in akademskega sveta. Poezija v Ena na ena v tem pogledu funkcionira na dveh glavnih ravneh. Prva, recimo ji mikro varianta, je že podano postajanje črk, verzov, kitic in pesmi; zgoščena mreža zlogov, glasovnih in pomenskih korespondenc, veriženja besed prek enakih črk ali izglasov, kar izpisuje številne asociativne in tudi kontraasociativne zbitke, nujnosti kontingentnih pomenskih strdkov na številnih skalah nasprotij in bližin, hkrati pa posega tudi po različnih registrih od narečij, večjezičnosti, stroko

Društvo slovenskih pisateljev, 17. november 2025 ― Žirija v sestavi Matjaž Zorec (predsednik), Jaka Gerčar in Majda Travnik Vode je za najboljši knjižni prvenec SKS 2025 nominirala naslednje knjige: Martina Potisk – Ena na ena (Kulturni center Maribor), Timotej Novaković – Inokulum (Ljudski muzej Rogaška Slatina), Špela Setničar – Vse, kar ti moram povedati (Center za slovensko književnost), Maša Jelušič – Profesor je končno mrtev (Goga), Nejc Pohar – Jadran za Slovence/Slovenci na jadranu (samozaložba) in posebna omemba: Marcel Baranja – Tvoj ciganski obraz bledi (Ministrstvo za kulturo). Kdo bo letošnji lavreat ali lavratka, bo znano 26. 11. ob 19.00 na Pisateljskem odru SKS. Čestitke!

Društvo slovenskih pisateljev, 16. november 2025 ― Na prošnjo Koordinacije iniciativ za mir objavljamo naslednje obvestilo: Spoštovani,  pišemo vam v imenu Koordinacije iniciativ za mir, ki združuje mnoge organizacije in posameznike, kot so Gibanje za pravice Palestincev, Glas ljudstva, združenje za mir Ne v mojem imenu, platforma za svobodno Palestino Sumud, sodelujemo pa tudi z Amnesty Slovenije, Mirovnim inštitutom in še mnogimi. V prizadevanju za končanje genocida in okupacije v Palestini si želimo združiti sile z mnogimi drugimi gibanji po Evropi, tudi v Italiji. Zato smo se, po navdihu italijanskega protesta »Blocchiamo tutto«, namenili organizirati protest »Ustavimo vse« tudi po vsej Sloveniji, in sicer 28. 11., kot bodo storili tudi drugod po Evropi. Za nas je to pomemben datum tudi zato, ker bo Slovenija decembra nastopila enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu ZN; to je trenutek, da vladi izrazimo svoje zahteve zanj. Pred kratkim je t.i. Trumpov mirovni načrt za Gazo sicer obljubil prekinitev ognja, konec stradanja prebivalstva in konec trpljenja Palestincev preko postopnega umika izraelske vojske in nedoločne in pogojne vizije svobode za Palestince.  Vendar pa Izrael še vedno ubija, strada, razseljuje palestinske otroke, grozi družinam palestinskih zapornikov – mnogi so zaprti brez pravne podlage, med njimi so tudi otroci –, na Zahodnem bregu pa pospešeno gradi nove naselbine in terorizira kmečko prebivalstvo. Vse to počne ob ponovnem mednarodnem molku, ki pomeni sokrivdo. Vsak zračni napad na Gazo, vsako množično grobišče, vsak sestradan otrok, vsak ranjen Palestinec brez medicinske pomoči je nov madež na Združenih narodih in Varnostnem svetu. Mednarodna skupnost govori o »miru«, molči pa pred okupacijo, kolektivnim kaznovanjem in genocidom. Govori o »varnosti«, zamiži pa pred nebrzdano militarizacijo, trgovino z orožjem in normalizacijo nezakonitega naseljevanja. Govori o trpljenju palestinskega  ljudstva, mi pa vidimo le zaprta srečanja in pozabljene resolucije. Če danes dopustimo teptanje mednarod