Objava petih vicev devetintridesetega izbora

Objava petih vicev devetintridesetega izbora

SEM, 29. maj ― Uredniški odbor je izbral devetintrideseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Kažu, da će virus najesen mutirati i da ćemo morati prat i noge. (Prevod: Pravijo, da bo virus jeseni mutiral in si bomo morali prati tudi noge.) Nema više press konferencije kriznog stožera u 14 h, ovo je bila zadnja… Jeli ima negdje cijela sezona za skinit, zna li netko? (Prevod: Ne bo več tiskovnih konferenc kriznega štaba ob 14h, ta je bila zadnja… A je kje cela sezona za potegnit dol, ve kdo?) Udruženje džeparosa uložio žalbu vladi jer im distancija od 2 metra onemogućava normalnu delatnost u gradskom prevozu!!! (Prevod: Združenje žeparjev je vložilo pritožbo Vladi, ker jim razdalja 2 m onemogoča normalno delovanje v mestnem prevozu.) Rereading the Diary of Anne Frank. She complains way less than we do. (Prevod: Ponovno berem Dnevnik Ane Frank. Ona se veliko manj pritožuje, kot mi.) Postkoronski CV: … obvladam Skype, Zoom, Microsoft Teams, Whereby, Facetime... Seznam vseh izbranih vicev
Objava petih vicev osemintridesetega izbora

Objava petih vicev osemintridesetega izbora

SEM, 22. maj ― Uredniški odbor je izbral osemintrideseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Zaradi prekinitve epidemije ugodno prodam 30 paketov WC papirja, 3 kg kvasa in 32 kg moke… Virologi, imunologi in mikrobiologi pravijo, da učinki Covida na telo še niso jasni/znani. Karen s Facebooka pravi, da že ve vse! Zaradi koronavirusa imamo zelo malo okuženih, zato pa toliko več zadolženih. Novo v turistični ponudbi: Deset dni Korona Hrvaške Paket vključuje: -3 dni bivanja na Hrvaškem -7 dni karantene v Sloveniji Moj cilj je bil, da v karanteni shujšam za 10 kilogramov. Ostalo mi jih je še 15. Seznam vseh izbranih vicev
Burka

Burka

SEM, 22. maj ― V času pandemije korona virusa, ki je svet postavil na glavo in smo muzeji intenzivneje začeli delati »na daljavo«, oziroma posredovati obiskovalkam in obiskovalcem naše digitalne vsebine in je Slovenski etnografski muzej uvedel na svoji spletni strani »SEM od doma« ter »SEM z zgodbami predmetov« mi je iz zbirk, ki jih pokrivam, prišla na misel najprej burka. Zakaj? Še pred nekaj meseci so se mnogi ljudje zgražali in prisegali (tudi v Sloveniji), da burka, ki skriva ženski obraz in postavo, nima kaj iskati v zahodnem civilizacijskem prostoru, da nas ogroža, da je popolnoma neprimerno oblačilo… Morda res! A zdaj, ko že dobra dva meseca hodimo naokrog z zaščitnimi maskami, seveda v drugi funkciji kot je burka, ki sicer ščitijo telo pred virusom, a hkrati tudi zakrivajo obraz, mi je dalo misliti! Če bi se pred nekaj meseci pojavil z zaščitno masko v banki, bi te zaprli, če bi se pojavil z zaščitno masko v trgovini, bi te osumili kraje, če bi se z zaščitno masko sprehajal naokrog bi bil sumljiv, a v Sloveniji je v začetku marca 2020 zaščitna maska postala nova realnost in kulturno sprejemljiva. In kdo ve, morda bo zaščitna maska postala sčasoma najbolj vsakdanji predmet v našem okolju. Podobno je z burko, ki skriva ženski obraz in postavo. Nastala sicer ni zaradi higienskih ali profilaktičnih razlogov, temveč zaradi »umika« pred moškim pogledom, a rezultat je podoben. Koran ne zapoveduje burke in podobnih oblačil, zapoveduje le skromno oblačenje. Še pred sto leti so bile burke v Afganistanu zelo redke in drugačne kot so danes. Še pred 50 leti jih skoraj ni bilo. A stvari se ves čas spreminjajo, tudi oblačila. Današnja oblačila neposredno izražajo konservativizem afganistanske družbe. Večina moških nosi brade in na glavi čepice in turbane. Oblečeni so v široke hlače in telovnik z brezrokavnikom, če je hladno, se zavijejo v volnene odeje. Prav na ženskah pa se ta zapoved izraža v najekstremnejši obliki – burki, dolgem vrečastem oblačilu, ki je pred očmi zamreženo.
Predmeti govorijo sami zase … pa si mislite, kar hočete!

Predmeti govorijo sami zase … pa si mislite, kar hočete!

SEM, 20. maj ― Med predmeti lončarske obrti sodijo tudi uporabni izdelki, ki jim njihovi ustvarjalci dodajo posebno simbolno ali humorno noto. Na trgu so posebno cenjeni in se nemalokrat prodajajo »pod mizo«, stran od oči otrok in moralistov, saj vendar ne gre, da bi »na štantu« razkazovali nekaj, kar bi škodovalo ljudski morali. Med lončarji, ki so izdelovali takšne predmete, je bil tudi Adolf  Hašaj (1941–1993) iz Kuzme v Prekmurju. Izviral je iz družine, kjer se je več prednikov ukvarjalo z lončarstvom. Obrti se je izučil pri svojem očetu Ludviku in se nato sam obrtno izobraževal, nekaj časa tudi na Gradiščanskem, kjer se je naučil inglazurne tehnike poslikav. To je pozneje prakticiral pri krašenju izdelkov v svoji delavnici v Kuzmi. Etnologinja Jelka Pšajd je zapisala, da je bil po duši umetnik, ki ni stremel za serijsko proizvodnjo; njegovi izdelki so nastajali z dušo. V Prekmurju je bil znan po izdelkih z belo glazuro in svojevrstno cvetlično poslikavo. Izdeloval je lonce za kisanje mleka, pütre, vrče za mleko, vodo in vino, kavne skodelice, modele za peko potic, okrasne krožnike, sklede, solnice, vaze, čutare, vrtne palčke, ptičke in piščalke, prašičke, glinene žabice, ki jih je vstavljal v glinene kozarce za pivo, itd. Predstavljamo vam dva njegova izdelka, ki smo jih za muzej pridobili leta 1991 – vrč za vino v obliki moškega s penisom in solnico v obliki moškega penisa. Ko smo Adolfa Hašaja leta 1991 obiskali v njegovi lončarski delavnici v Kuzmi in ga povprašali o teh  predmetih, nam je zaupal, da je vrč začel izdelovati, ko mu je nek avstrijski turist prinesel podoben vrč iz Španije s prošnjo, da bi naredil kopijo. In je naredil, eno za naročnika in več njih za svoje veselje in prodajo. Poimenoval ga je Toro (bik), po rdečem španskem vinu, ki se je v tistem času na veliko prodajalo tudi v naših trgovinah. Pri tem se je Adolf  namuznil, iskrivo pogledal izpod čela in dejal, da je pri imenu mislil tudi na spolno moč španskih bikov. Solnica pa je potem prišla kar sa
Novica o spremembi pogostosti objavljanja vicev

Novica o spremembi pogostosti objavljanja vicev

SEM, 19. maj ― Slovenski etnografski muzej še vedno zbira smešnice in vice na temo koronavirusa, pandemije, izolacije. Ker pa smo v Sloveniji razglasili konec epidemije in se situacija umirja, zmanjšujemo pogostost objavljanja vicev. Namesto dnevnega objavljanja prehajamo na tedenski izbor. Vice bomo tako objavljali ob petkih. Še vedno nam jih lahko pošljete na vici.semuzej@gmail.com in jih zbrane prebirajte na naši spletni strani Koronski humor. Seznam vseh izbranih vicev
Objava petih vicev sedemintridesetega izbora

Objava petih vicev sedemintridesetega izbora

SEM, 15. maj ― Uredniški odbor je izbral sedemintrideseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: A ni zanimivo, da svetovnemu gospodarstvu grozi, da se bo sesulo, ker ljudje kupujejo samo tisto, kar res potrebujejo... Od ponedeljka dalje, če imate suh kašelj in povišano temperaturo, imate navadno gripo... Čakam danes v banki, ko je blagajničarka dala moškemu pred mano kondom. »Mlada dama« je rekel. »Ne želim se hvaliti, toda kaj naj storim s tem? Zame je veliko premajhen«. Pogledala ga je, se nasmehnila in rekla: »To daste na prst, ko uporabljate bankomat«. Finec: »Torej moramo sedaj biti 2 m drug od drugega? Zakaj pa tako blizu?« Moški med korono smo ga res nasrkali. Prej so nam samo žene govorile kako in kaj, sedaj se je pa vmešala še vlada! Seznam vseh izbranih vicev
Zgodba pomočniškega spričevala

Zgodba pomočniškega spričevala

SEM, 15. maj ― Po prvi svetovni vojni in podpisu rapalske pogodbe je Istra in njeno prebivalstvo prešlo pod Italijo. Gospodarske razmere so bile slabe, možnosti za zaposlitev so bile pičle. Družine na majhnih kmetijah s številnimi otroki, ki so v vojni izgubili svoje očete, so se težko preživljale. Med takimi družinami z materjo samohranilko in več otroki je bila tudi Krbavčičeva iz sv. Ivana pri Buzetu. Zaradi revščine so morali družinski člani odhajali »v svet« za zaslužkom. Dela ni bilo lahko najti ne na Reki in ne v Trstu, zato so se še ne polnoletni sin Jakob Krbavčič s svojim starejšim bratom Egidijem in njegovim prijateljem decembra 1920 odpravili iskat delo v Ljubljano. Ker mladoletni Jakob ni mogel dobiti prepustnice za potovanje v Kraljevino SHS, so potovali z vlakom do Rakeka, nato pa so na skrivaj prestopili rapalsko mejo in se peš odpravili proti Ljubljani. Prvo noč so prespali na seniku pri Brezovici, naslednjo že v Ljubljani, v hlevu gostilne Stari tišler. Mladi Jakob Krbavčič se je hotel izučiti za mehanika. Ker pa ni našel mojstra, ki bi ga izučil te obrti, je našel priložnost za poklic pri ljubljanskem svečarju in medičarju Rajku Pečniku na sv. Petra cesti, kasnejši Trubarjevi ulici, ki ga je tudi sprejel pod streho. Pri njem je Krbavčič do svojega petnajstega leta pomagal pri vsakdanjih hišnih opravilih. Kuril je peči pod kotli za vosek, pospravljal po delavnici in pomagal mojstru prevažati izdelke do strank. S 1. januarjem 1922 je petnajstletni Jakob Krbavčič pri mojstru Pečniku nastopil vajeniško dobo, ki je trajala do 1. januarja 1925. Hkrati je na Vrtači v Ljubljani obiskoval občo obrtno nadaljevalno šolo, jo januarja 1925 končal s prav dobrim uspehom in 21. januarja istega leta naredil tudi pomočniški izpit. Slaščičarska in medičarska zadruga v Ljubljani mu je tako 21. januarja 1925 podelila učno pismo, s katerim ga je imenovala za pomočnika. Krbavčič je nato pri Pečniku delal kot pomočnik in mojstru, ki je bil vdovec in ni imel bližnjih sorodniko
Objava petih vicev šestintridesetega izbora

Objava petih vicev šestintridesetega izbora

SEM, 14. maj ― Uredniški odbor je izbral šestintrideseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Berem mejl vrtca. Ni čisto jasno, ali gredo otroci v ponedeljek v vrtec, ali na fronto? Otvorene su kafane sa 50 % manje prostora. Mole se oni, koji piju kolu i slično, da ostanu kod kuće, kako bi dali prostor profesionalcima. (Prevod: Odprte so gostilne s 50% manj prostora. Prosimo tiste, ki pijejo kolo in podobno, da ostanejo doma, da bodo dali prostor profesionalcem.) Dozvoljeno je samo 15 minuta bliskog kontakta, kaže struka. Muškarcima dovoljno... (Prevod: Dovoljeno je samo 15 minut bližnjega stika, pravi stroka. Moškim je to dovolj...) Sada na televiziji kaže jedan virolog, da je najbolje oružje protiv korona virusa zdrav razum. Najebali smo! Većina od nas je nenaoružana! (Prevod: Zdaj na televiziji pravi nek virolog, da je najboljše orožje proti korona virusu zdrava pamet. Nasrkali smo! Večina od nas je neoborožena!) Polako se spajaju obrve, priroda se oporavlja. (Prevod: Počasi se zraščajo obrvi, narava prihaja k sebi.) Seznam vseh izbranih vicev
Mednarodni muzejski dan 2020 v SEM

Mednarodni muzejski dan 2020 v SEM

SEM, 14. maj ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej 14. maj 2020 Mednarodni muzejski dan 2020 v SEM Slovenski etnografski muzej (SEM) se tudi letos že tradicionalno pridružuje praznovanju Mednarodnega muzejskega dne (MMD), ki ga v Sloveniji organizira ICOM Slovenija. Muzeji po vsem svetu ga praznujemo 18. maja od leta 1976, ko ga je proglasil ICOM - Mednarodni muzejski svet. SEM ga bo obeležil s prostim vstopom za ogled stalnih in občasnih razstav (Bosi. Obuti. Sezuti, Hrvaške igrače med tradicijo in sodobnostjo,  Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta, Lectarstvo je krajcarkšeft). Ob tem je obiskovalcem pripravil projekcijo šal in vicev iz serije Koronski humor,  ki jih je začel zbirati v času korona epidemije. Zbrani in dokumentirani humor je odličen medij za razkrivanje doživljanja izrednih življenjskih razmer in nenazadnje vzpodbuja dobro razpoloženje. Otroci pa se lahko na ploščadi pred SEM igrajo otroško igro ristanc. Letošnja nosilna tema MMD Muzeji in enakost: raznolikost in inkluzivnost se dotika samega bistva delovanja SEM.  V kontekstu dilem sedanjega časa nagovarja k iskanju odgovorov na vprašanja o tem, kako v kriznih obdobjih izboljšati kakovost muzejskih storitev in delovati kot družbeni posredniki z vidika sprejemanja razlik in sprememb. Na temo letošnjega MMD je dr. Tanja Roženbergar, direktorica SEM, v svojem nagovoru zapisala: » V Slovenskem etnografskem muzeju v program enako in enakovredno vključujemo raznolikosti in različnosti. Tema letošnjega mednarodnega muzejskega dne je tako stalnica, ki jo v muzeju razvijamo že daljše obdobje.  V okviru razstavnih in raziskovalnih vsebin,  zbiralnih strategij, evropskih projektov, letnih programov in različnih drugih dejavnosti se posvečamo posamezniku, skupnostim, skupinam in soustvarjamo kulturno krajino. Evropski projekt SWICH (Delitev sveta vključenosti, ustvarjalnosti in dediščine / Sharing a World of Inclusion, Creativity and Heritage, 2014 - 2018) ter njegovo nadaljevanje Muzeji kot prostori sk
Slovenski etnografski muzej za Svetovni dan čebel prireja z risarski performans

Slovenski etnografski muzej za Svetovni dan čebel prireja z risarski performans

SEM, 14. maj ― Slovenski etnografski muzej Sporočilo za javnost 19. maj 2020 Slovenski etnografski muzej za Svetovni dan čebel prireja z risarski performans Čebelja skulptura Guillerma Escalanteja Faza 2: risarski performans Ploščad pred SEM, 20. maj 2020, med 12.00 in 16.00 Veliko skulpturo kranjske sivke (3 m x 2 m), te slovenske avtohtone, delovne in dolgožive čebelje pasme, je za razstavo SEM Kjer so čebele doma leta 2018 ustvaril Guillermo Escalante, v Sloveniji že dolga leta živeči argentinski umetnik. Po zamisli slikarja je 'njegova čebela' umetnina v nastajanju. Tokrat jo bo oplemenitil z motivi s poslikanih panjskih končnic, ki so ga navdihnile in jih bo narisal s tušem. Končnice kot edinstveno posebnost nacionalne kulturne dediščine hrani Slovenski etnografski muzej. Z risarskim performansom Guillerma Escalanteja SEM obeležuje 20. maj kot Svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) na pobudo Slovenije razglasila v decembru leta 2017 in smo ga prvič praznovali leta 2018.    Kontakt: Služba za komuniciranje SEM T: 01 / 3008 700, E: etnomuz@etno- muzej.si
Objava petih vicev petintridesetega izbora

Objava petih vicev petintridesetega izbora

SEM, 13. maj ― Uredniški odbor je izbral petintrideseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Letovanje u Grčkoj, plan: Polazak 15.6. Karantin u Makedoniji 15.6.-28.6. Karantin u Grčkoj 29.6.-12.7. Letovanje 13.7.-20.7. Karantin u Makedoniji 21.7.-3.8. Karantin u Srbiji 4.8.-31.8. 1.9. povratak na posao (Prevod: Dopust v Grčiji, plan: Odhod 15.6. Karantena v Makedoniji 15.6.-28.6. Karantena v Grčiji 29.6.-12.7. Dopust 13.7.-20.7. Karantena v Makedoniji 21.7.-3.8. Karantena v Srbiji 4.8.-31.8. 1.9. vrnitev v službo) Tistim, ki jim je gostilna drugi dom, sporočamo, da niso več brezdomci! Stojimo v vrsti pred pultom v banki, pa uletita dva zamaskirana. Panika, ljudje v strahu kričijo, ženske jokajo. Pa zavpije en od maskiranih: "To je rop!" Vsi smo se olajšani oddahnili. Vici na račun korona-virusa se širijo hitreje kot korona-virus... Punčka poseda barbike na polico s knjigami. Mednje postavi knjige. Mama: "Kaj pa delajo te barbike na polici?" Hči: "To je pevski zbor." Mama: "Aha, razumem. Zakaj so pa te knjige vmes?" Hči: "Ja mami, koronavirus je, ne smejo imet stikov!" Seznam vseh izbranih vicev
Nagovor dr. Tanje Roženbergar, direktorice Slovenskega etnografskega muzeja ob Mednarodnem muzejskem dnevu 2020

Nagovor dr. Tanje Roženbergar, direktorice Slovenskega etnografskega muzeja ob Mednarodnem muzejskem dnevu 2020

SEM, 13. maj ― V Slovenskem etnografskem muzeju v svoj program enako in enakovredno vključujemo raznolikosti in različnosti. Tema letošnjega mednarodnega muzejskega dne je tako stalnica, ki jo v muzeju razvijamo že daljše obdobje.   V okviru razstavnih in raziskovalnih vsebin, zbiralni strategij, evropskih projektov, letnih programov in različnih drugih dejavnosti se posvečamo posamezniku, skupnostim, skupinam in soustvarjamo kulturno krajino. Evropski projekt SWICH (Delitev sveta vključenosti, ustvarjalnosti in dediščine) ter njegovo nadaljevanje Taking care (Muzeji kot prostori skrbi), slovensko dediščino aktualno umeščajo v evropski in globalni socialni prostor, ki ga kritično reflektiramo. S posebnim projektom Dostopnost dediščine ranljivim skupinam, se je muzej dodatno in enako približal vsem, ki si želijo naše družbe. Slovenski etnografski muzej razvijamo kot svobodni prostor, kjer se povezujejo tudi skupine, mnogokrat potisnjene na rob družbe. Podoba Slovenskega etnografskega muzeja za MMD 2020 je poster za razstavo La Doctora, slovenska raziskovalka v Paragvaju, ki jo v letu 2020 pripravljamo v Slovenskem etnografskem muzeju. Zgodba izjemne osebnosti, dr. Branislave  Sušnik, govori o predanem delu med različnimi etničnimi skupinami, o njeni sposobnosti vključevanja v drugačne kulture ter iskanju univerzalnih, enakih vrednot. Poster SEM je vključen v skupno virtualno knjižico s predstavitvami slovenskih muzejev, ki jo je izdal ICOM Slovenija in bo od 18. maja naprej dostopna na spletni strani www.icom-slovenia.si.
Pustni obhodi ločkih koscev, oračev in svatov - nov vnos v Register

Pustni obhodi ločkih koscev, oračev in svatov - nov vnos v Register

SEM, 13. maj ― Ministrstvo za kulturo je na predlog Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine 7. maja 2020 v Register nesnovne dediščine vpisalo že 80. enoto – Pustni obhodi ločkih koscev, oračev in svatov. Pustni obhodi ločkih koscev, oračev in svatov so pustna šega v vasi Loče pri Dobovi. Skupina sedmih našemljenih otrok gre na pustni torek po vasi. Zgodaj zjutraj so oblečeni kot kosci, nato se preoblečejo v orače in popoldan v pustne svate. Ob enoti je bil evidentiran en nosilec – sekcija Fašjenk, ki deluje v Turističnem društvu Dobova. Trenutno je v Register vpisanih 80 enot in 227 nosilcev nesnovne kulturne dediščine.
Objava petih vicev štiriintridesetega izbora

Objava petih vicev štiriintridesetega izbora

SEM, 12. maj ― Uredniški odbor je izbral štiriintrideseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Due to Corona virus we are self-isolating. No one may enter except: Keanu Reeves, Mathew McConaughey, George Clooney. And those firefighter guys holding puppies who we saw on a calendar. (Prevod: Zaradi koronavirusa smo v samoizolaciji. Vstopa nima nihče, razen: Keanu Reeves, Mathew McConaughey, George Clooney. In tisti gasilci s plišastimi igračkami, ki smo jih videli na koledarju. Sedim na kavču z mobitelom v roki, žena gleda njeno serijo. Vprašam, če mi prinese pivo. »NE« je bila kratka. Zatem zazvoni njen mobitel v kuhinji. Takoj vstane in gre gledat kdo kliče. Poslal sem ji SMS: Ko si že v kuhinji, mi prinesi eno pivo. Potem se ničesar več ne spomnim... Neka ženska v trgovini silovito napade moškega, ki mimo nje na transportnem vozičku pelje skladovnico zavojev toaletnega papirja: »Kaj pa si mislite,« vpije nanj, »da si upate naložili toliko papirja?!« Mož pa ji mirno odvrne: »Jaz tukaj delam, gospa...« Če bi imeli predsednico vlade, bi prvo odprli frizerje in ne vulkanizerje! Od danes je konec s pranjem rok. Sem dobila račun za vodo, kot da vzrejam delfine … Seznam vseh izbranih vicev
Objava petih vicev triintridesetega izbora

Objava petih vicev triintridesetega izbora

SEM, 11. maj ― Uredniški odbor je izbral triintrideseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Ovo sa koronom ispalo ko kad snimaju seriju, pa im nestane love. Samo kraj, bez bilo ikakvog objašnjenja. (Prevod: Tole s korono je izpadlo kot kadar snemajo serijo, pa jim zmanjka denarja. Samo konec, brez kakšnegakoli pojasnila.) Dobro je, što ovaj virus napada samo slaba pluća, zamislite da napada slab mozak. (Prevod: Dobro je, da ta virus napada samo slaba pljuča, predstavljajte si, da bi napadal slabe možgane.) Bemtiš pa ukrepi zaradi korona virusa! Sva bila s sodelavko sama, prilika prava, pa ne smem bližje kot na meter in pol... Korona virus je bil že za časa Kristusa. Prvi ga je zaznal Poncij Pilat in si šel takoj roke umit. Garant nisi poslala tistega verižnega pisma... Lej kakšno sranje si naredila! Seznam vseh izbranih vicev      
Spominska darila strugarskega pomočnika

Spominska darila strugarskega pomočnika

SEM, 11. maj ― V zbirkah Slovenskega etnografskega muzeja hranimo tudi predmete strugarske obrti. Med njimi je manjša kolekcija šestih šatulj in doz s pokrovi z gumbi in brez njih, narejenih iz plemenitih vrst lesa (javor, češnja, oreh, lipa). Predmeti izkazujejo izdelovalčevo dobro poznavanje strugarskih veščin in tehnik. Z domiselnim oblikovanjem, različnimi okrasnimi struženimi vrezi in lepljenjem različnih vrst lesa, ki pri obdelavi (struženju) ustvarjajo na predmetih zanimive vzorce, izpričujejo izdelki poleg uporabne vrednosti tudi visok likovno estetski nivo. Šatulje in doze je med svetovnima vojnama izdelal strugar Franc Krašovec. Rojen je bil leta 1883 v Velikem Klancu na Vrhniki. V tovarni za lesne izdelke podjetnika Josipa Lenarčiča na bližnjem Verdu, kjer so izdelovali harmonije in kvalitetne sobne stole, se je med letoma 1898 in 1901 izučil strugarstva in postal pomočnik. Po poroki z gostilničarjevo hčerjo iz Sodražice Josipino Čampa leta 1914 sta zakonca nekaj časa živela v Sodražici, nato pa sta se preselila v Vižmarje pri Ljubljani, kjer sta si leta 1926 zgradila hišo. Po vselitvi je Josipina v hiši odprla trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami, Franc pa se je v Ljubljani zaposlil kot finančni kontrolor. Za lastne domače potrebe in tudi za zabavo pa se je še ukvarjal s strugarstvom. Obrtno znanje, ki si ga je pridobil v Lenarčičevi tovarni, mu je prišlo prav, ko si je moral z uporabnimi in dekorativnimi izdelki opremiti svoj novi dom v Vižmarjih. Drobni uporabni predmeti kot so omenjene šatulje in doze pa niso bile za prodajo. Franc jih je podarjal svojim bližnjim ob godu, za božič in miklavževo in je nanje s svinčnikom tudi zapisal ime obdarovanke.
še novic