SEM za naziv Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021

SEM za naziv Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021

SEM, 20. januar ― Sporočilo za javnost                                      Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 19. januar 2021                                    SEM za naziv Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021 Razstava Slovenske penine Slovenski etnografski muzej je vključen v promocijo naziva Slovenija - Evropska gastronomska regija 2021 (že od kandidature za ta naziv naprej). Za leto 2021 je zasnoval cikel manjših lastnih razstav in razstavo o slovenskih peninah, pri katerih sodeluje Biotehniški izobraževalni center Ljubljana. BIC Ljubljana je v sodelovanju s SEM pripravil razstavo Slovenske penine. Postavljena je v raz-stavni hiši SEM in bo od 20. januarja 2021, dokler je muzej za javnost zaprt, dostopna preko jav-ljanj v živo na Facebooku (27. januarja, 3. in 10. februarja ob 11.00) in spletnega vodenega ogle-da. V kolikor pa bo muzej mogoče obiskati, bo razstava na ogled do predvidoma 14. februarja 2021. O razstavi Slovenske penine V Sloveniji imamo bogato dediščino proizvodnje penečih vin (več kot 250), katerih kakovost je zelo visoka. V SEM je razstavljenih več kot 160 penin 70 slovenskih proizvajalcev, vključno s pe-nečimi medicami, predstavljene so slovenske vinorodne dežele, metode pridelave, klasifikacija in delitev penečih vin po barvi ter razvrščanje v razrede. Posebej izpostavljene so penine, ki so leta 2020 bile odlikovane na Decanter ocenjevanju. Gre za največje in najvplivnejše ocenjevanje na svetu, ki poteka v Londonu in na katerem je Sloveni-ja leta 2020 dosegla izjemen uspeh in prejela 5 platinastih, 7 zlatih, 60 srebrnih in 114 bronastih medalj. Razstava vključuje tudi nagrajeno penino peničarja Mirana Sirka, Bjana cuve prestige extra brut 2015, ki se je uvrstila med pet najprestižnejših platinastih medalj in tudi dve penini nagrajeni z zlato medaljo: Vino Gross za  Furmint brut nature 2013  in Vinska klet Dveri-Pax za DP šipon brut 2016. Razstavo so pripravili predavatelji BIC Ljubljana, dr. sc. Gordana Vulić,
Objava petih vicev šestinpetdesetega izbora

Objava petih vicev šestinpetdesetega izbora

SEM, 15. januar ― Uredniški odbor je izbral šestinpetdeseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Ne cepite najprej zdravnikov, če bo šlo kaj narobe, bomo ostali brez njih, začnite s poslanci. Odkar se šolamo doma, mi je jasno, zakaj nekatere živali pojedo svoje mladiče. Oče: »Sin, bili so časi, ko smo lahko v gostilnah še kadili!« Sin: »Ati, kaj so to gostilne? Ati zakaj si se začel jokati?« Being quarantined with a talkative child is like having an insane parrot glued to your shoulder. (Prevod: Biti v karanteni z zgovornim otrokom je kot bi imel na rami prilepljeno noro papigo.) I’m not talking to myself, I’m having a parent-teacher conference. (Prevod: Ne pogovarjam se sam s sabo. Imam govorilno uro.) Seznam vseh izbranih vicev  
Poziv avtorjem za Etnolog 31 (2021)

Poziv avtorjem za Etnolog 31 (2021)

SEM, 14. januar ― Vabimo vas k sooblikovanju letošnje muzejske periodične publikacije Etnolog. Osrednja tema znanstvenih člankov letošnjega Etnologa bodo raziskovalni pristopi in metode v sodobnem času (terensko delo danes, terenske raziskave v sodobnem času, sodobne metode etnografskega raziskovalnega dela). Izkušnja socialnega distanciranja v letih 2020 in 2021 je pokazala, da je na eni strani neposredna osebna izkušnja raziskovalke ali raziskovalca na terenu bistveno bolj pomembna, kot smo menili doslej, ko smo jo jemali kot samoumevno, na drugi strani pa je pokazala, da so sodobne komunikacijske poti z ljudmi na razdaljo prinesle nove izkušnje in nove pristope.  Zastavlja se vprašanje neposredne čutnosti v etnografski izkušnji, obrednost, ki se prenaša na distanco, zanimajo nas etične razsežnosti izvajanja etnografskih raziskav v hibridnem okolju in v sodobnih razmerjih in razmerah. Načina raziskovanja pa ni spremenila samo epidemija, temveč že prej pojav interneta, ki je močno spremenil terensko delo in tudi sam postal teren. Videti je, da teren kot sine qua non etnologije izgublja svoje primarno mesto. Nenazadnje se to kaže v sistemskem nefinanciranju tega početja. V času, ko je naše gibanje zaradi epidemije omejeno,  je omejena tudi možnost dokumentiranja na terenu, zbiranje predmetov in ustvarjanje novih fizičnih in digitalnih zbirk. Poleg nezmožnosti čutenja vsakdanjika se soočamo še z zaprtjem knjižnic, arhivov, muzejev …, raziskave pa ne dosegajo dela populacije, ki ne uporablja računalnikov in interneta. Vabimo vas, da v člankih predstavite tako teoretične poglede na raziskovalne pristope in metode v sodobnem času kot tudi njihovo  rabo za potrebe konkretnih raziskav.    Kot vsako leto načrtujemo tudi sklop znanstvenih člankov, ki vsebinsko niso omejeni. V obeh sklopih pričakujemo problemsko zastavljene še neobjavljene avtorske članke. Poleg znanstvenih pričakujemo tudi strokovne prispevke, tako tiste, povezane z razpisano tematiko kot tudi druge.  Vabimo vas k
SEM v letu 2021

SEM v letu 2021

SEM, 12. januar ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 12. januar 2021 Slovenski etnografski muzej vstopa v leto 2021 z načrtom obsežnega  in raznolikega programa last-nih in tujih razstav ter številnih drugih prireditev. Te  bodo prispevale k  poglabljanju védenj, razume-vanju in promociji etnološke dediščine in muzejskih  zbirk z vidika povezovanja preteklega s seda-njim, soočanj  s sestavinami kulture dediščine in ozaveščanja o njenem pomenu za oblikovanje iden-titet, kulturnih krajin, za medkulturni dialog in družbeno kohezijo. Ustvarjal bo več glasen program, temelječ na poslanstvu  muzeja 'ljudi za ljudi', prilagojen imperativom časa v različnih formatih – materialnih/fizičnih in nematerialnih/virtualnih, ki bo obeleževal tudi pomembne obletnice.   RAZSTAVE V okviru obeleževanja naziva Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021 bo SEM pripravil cikel manjših razstav: Slovenske penine (v sodelovanju z BIC – Biotehniški izobraževalni center; januar – februar) ; Kulinarične zgodbe SEM – Miza od prehranjevanja do mnogoterih sporočil (jesen); Razsta-va poprtnikov, lecta in malih kruhkov (jesen), in druge dogodke. SEM za april napoveduje realizacijo razstavnega mednarodnega in medinstitucionalnega projekta La Doctora: Življenje in delo dr. Branislave Sušnik v Paragvaju, posvečenega slovenski znanstvenici, ki je življenje posvetila raziskovanju in dokumentiranju staroselskih ljudstev Paragvaja. Z razstavo SEM razkriva in obravnava dosežke slovenske raziskovalke v svetu in hkrati odpira vprašanja o manj poznanih in oddaljenih ljudstvih. Priložnostna razstava Vtisi po 30. letih – Spomini Slovenk in Slovencev v izseljenstvu na priznanje samostojne Slovenije bo prek intervjujev obudila in dokumentirala spomine na čas osamosvajanja Slovenije med Slovenci v izseljenstvu na različnih koncih sveta (junij). Z osrednjo razstavo (konec septembra) Ljudska umetnost med domom in svetom bo obravnavana simbolna govorica ljudske likovne ume
Obeleževanje 200-letnice prvega muzeja na naših tleh

Obeleževanje 200-letnice prvega muzeja na naših tleh

SEM, 12. januar ― SEM sodeluje na razstavi Muzej skozi zgodovino: Najstarejše pridobitve Deželnega muzeja za Kranjsko, s katero trije slovenski državni muzeji obeležujemo jubilejno leto 200-letnice ustanovitve Deželnega muzeja za Kranjsko, prvega muzeja na naših tleh (1821). Razstavo je pripravil Narodni muzej Slovenije v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije in Slovenskim etnografskim muzejem. Odprtje razstave je v torek, 12. januarja 2021 ob 12.00 na spletni povezavi, vabljeni k ogledu: https://www.youtube.com/watch?v=R3NHRh12cFU&feature=youtu.be Zamisel za osnovanje prvega nacionalnega muzeja sega v preteklost, saj so prve idejne korake naredili že baron Žiga Zois pl. Edelstein in njegov sloviti krog razsvetljencev. Neposreden povod pa so leta 1821 dali udeleženci znamenitega ljubljanskega kongresa, saj so na srečanju izpostavili dejstvo, da dežela Kranjska nima svojega muzeja. Predlog so podali deželnim stanovom, ki so 15. oktobra 1821 sprejeli odločitev za ustanovitev domovinskega muzeja. V znamenitem pismu Domoljubnim prijateljem znanosti je Jožef Kamilo Schmidburg, guverner in predsednik deželnih stanov dežele Kranjske, 15. februarja 1823 zapisal: »Naš domovinski muzej naj bi zajel zlasti vse s področij nacionalnega slovstva in narodne ustvarjalnosti. Prav tako naj združi vse, kar sta v domovini ustvarili narava ali človeška pridnost. Shrani naj vse spomine na usodo dežele in na zasluge njenih prebivalcev.« O razstavi: Kratek in sežet prikaz najstarejših pridobitev kaže, da so se področja, ki še danes zaznamujejo delokroge Narodnega muzeja Slovenije, Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Slovenskega etnografskega muzeja, izoblikovala že v prvih letih delovanja Deželnega muzeja za Kranjsko. Zbirke so kustosi, bibliotekarji, pedagogi in konservatorji-restavratorji v desetletjih dopolnjevali in izpopolnjevali, preučevali in predstavljali javnosti na temeljih, ki so jih pred dvestotimi leti postavili prvi slovenski muzealci. Danes predstavljajo mozaik delovanja so
Objava petih vicev petinpetdesetega izbora

Objava petih vicev petinpetdesetega izbora

SEM, 8. januar ― Uredniški odbor je izbral petinpetdeseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Kaj pa če damo cepivo v pivo in odpremo gostilne. V dveh dneh, bo cepljena cela Slovenija! Karma is a bitch! Ko smo bli froci sn se smejala tistim, ki so mogli bit ob 21 uri doma. Glej me zaj! (Prevod: Karma je pras*** ...) Ne bi vas rad strašil, ampak zdravnik, ki vas bo čez 10 let operiral, sedaj doma dela on-line šolo, igra Play Station in je čips. Chuck Norris je prodal sobno kolo in kupil dvosobnega. I'd like to cancel my subscription to 2021. I've experienced the free 7-day trial and I'm not interested. (Prevod: Rad bi prekinil naročnino na 2021. Poskusil sem 7-dnevno brezplačno različico in me ne zanima.) Seznam vseh izbranih vicev  
Slovenski etnografski muzej ponovno zapira vrata

Slovenski etnografski muzej ponovno zapira vrata

SEM, 8. januar ― Spoštovane obiskovalke, spoštovani obiskovalci, Slovenski etnografski muzej v skladu z vladnim odlokom za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom od 9. januarja 2021 pa do preklica zapira svoja vrata za obiskovalce in stranke. Spremljate nas lahko na naši spletni strani, na Facebooku, Instagramu in Twitterju. Dosegljivi smo na e-naslovu: etnomuz@etno-muzej.si. Upamo, da se kmalu spet vidimo in ostanite zdravi! Slovenski etnografski muzej  
Slovenski etnografski muzej ponovno zaprl svoje vrata

Slovenski etnografski muzej ponovno zaprl svoje vrata

SEM, 8. januar ― Spoštovane obiskovalke, spoštovani obiskovalci, Slovenski etnografski muzej v skladu z vladnim odlokom za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom od 9. januarja 2021 pa do preklica zapira svoja vrata za obiskovalce in stranke. Spremljate nas lahko na naši spletni strani, na Facebooku, Instagramu in Twitterju. Dosegljivi smo na e-naslovu: etnomuz@etno-muzej.si. Upamo, da se kmalu spet vidimo in ostanite zdravi! Slovenski etnografski muzej  
Slovenski etnografski muzej zapira vrata

Slovenski etnografski muzej zapira vrata

SEM, 8. januar ― Spoštovane obiskovalke, spoštovani obiskovalci, Slovenski etnografski muzej v skladu z vladnim odlokom za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom od 9. januarja 2021 pa do preklica zapira svoja vrata za obiskovalce in stranke. Spremljate nas lahko na naši spletni strani, na Facebooku, Instagramu in Twitterju. Dosegljivi smo na e-naslovu: etnomuz@etno-muzej.si. Upamo, da se kmalu spet vidimo in ostanite zdravi! Slovenski etnografski muzej  
Otepanje v Bohinju

Otepanje v Bohinju

SEM, 30. december 2020 ― Letos, ko naš vsakdanjik in praznik kroji pojav koronavirusa, se marsikaj spreminja in prilagaja trenutnim razmeram. Zagotovo bodo morale svoje aktivnosti prilagoditi tudi fantovske skupine iz Bohinja, ki so pretekla leta po vaseh Zgornje Bohinjske doline pred iztekom starega in prihodom novega leta izvajale šego otepanja. Pri tej šegi fantje povezani v fantovske skupnosti zamaskirani kot koledniki imenovani otepovci ali šeme, obiščejo vse hiše v petih vaseh Zgornje Bohinjske doline (Srednja vas, Studor, Stara Fužina, Bohinjska Češnjica, Jereka), domačinom voščijo srečno novo leto in v zameno sprejemajo darove (klobase, jajca, pijačo, denar). V Stari Fužini in Studorju otepovci domačine obiščejo na praznik sv. Štefana (26 decembra), v Bohinjski Češnjici, Srednji vasi in Jereki pa na silvestrovo (31. decembra). Njihove priprave na vsakoletno šego se pričnejo kak mesec pred otepanjem, ko se fantje zberejo, si razdelijo vloge, določijo vodjo in uredijo kostume. Na dan otepanja se zamaskirajo (ponekod se še vedno preoblečejo v kožuhovinaste oprave in si nadenejo naličja iz kožuhovine in platna) in odidejo do hiš v vaseh po ustaljenem vrstnem redu, da domačini vedo kdaj jih pričakovati. Še vedno velja, da otepovci k hiši prinašajo srečo, če pa kje domačinov ni doma ali jim ne odprejo vrat, jim ponekod na hišna vrata ali pročelje hiše narišejo klobaso. Skupino kolednikov spremlja harmonikaš, njihovi obhodi pa trajajo do poznih večernih ur. Po končanju si fantje darove med seboj razdelijo ali pa koledovanje končajo s skupno pogostitvijo. Enoto Otepanje v Bohinju je Ministrstvo za kulturo na predlog Slovenskega etnografskega muzeja / Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine v Register nesnovne dediščine vpisalo konec leta 2012. Kako je otepanje v vaseh Srednja vas in Bohinjska Češnjica potekalo v letu 2015 si lahko ogledate na spodnjih fotografijah.
Objava petih vicev štiriinpetdesetega izbora

Objava petih vicev štiriinpetdesetega izbora

SEM, 24. december 2020 ― Uredniški odbor je izbral štiriinpetdeseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Ustavi policaj občana. Vaše os. podatke. Vam jih ne zaupam, varovanje os. podatkov. Potem greste z menoj. Ne smem. Prepoved gibanja z osebo iz drugega gospodinjstva. Who would've thought one day we'd be smoking weed at a family gathering, but the illegal part would be the family gathering. (Prevod: Kdo bi si mislil, da bomo nekega dne na družinskem srečanju kadili travo, ilegalni del pa bo družinsko srečanje.) I still don't know what I'm wearing to the living room for Christmas Day... I might not go. (Prevod: Še vedno ne vem, kaj bom oblekla za v dnevno sobo na božič... Mogoče pa sploh ne bom šla.) Dobar dan, molila bih propusnicu za odlazak u drugu županiju. -Razlog? -Odlazak ljubavniku. -Ostanite doma, doći će vam volonter. (Prevod: Dober dan, prosila bi prepustnico za odhod v drugo občino. -Razlog? -Odhod k ljubimcu. -Ostanite doma, k vam bo prišel prostovoljec.) I’d make a COVID joke. But it would be tasteless. (Prevod: Povedal bi COVID vic. Ampak bi bil neokusen.) Seznam vseh izbranih vicev  
Izšla je nova številka Etnologa

Izšla je nova številka Etnologa

SEM, 24. december 2020 ― Ob koncu leta je izšla nova številka Etnologa (30/2020), katerega nosilna tema je prosti čas. Letošnji Etnolog je sicer nastajal v nekoliko nenavadnem času, a smo ga kljub vsemu uspeli realizirati. Na sestanku uredniškega odbora decembra 2019 smo se dogovorili, da bo letošnja osrednja tema znanstvenih člankov prosti čas. K sodelovanju se je prijavilo kar nekaj avtoric in avtorjev, ki pa jih je v marcu pri dokončanju člankov zmotila razglasitev epidemije oz. pandemije zaradi novega koronavirusa. Tako kot na druga področja našega življenja je virus posegel tudi na nastajanje člankov. Nekateri avtorji so zaradi oteženega ali celo onemogočenega dela na terenu pisanje opustili, zamenjali temo ali skušali želene podatke od sogovornikov dobiti s pomočjo posredne komunikacije. Zaradi naštetih razlogov v tematskem sklopu Prosti čas objavljamo le dva članka, nekaj pa jih, v upanju na boljše razmere za srečevanja s sogovorniki, prestavljamo v naslednje leto. Barbara Turk Niskač na primeru pohajanja in družbenega omrežja TikTok analizira prosti čas otrok v odnosu do produkcije in potrošništva, Ana Vrtovec Beno pa nam poda pogled na sodelovanje pri ljubiteljskem gledališču kot  načinu preživljanja prostega časa. Tematsko raznolik je razdelek Razprave. Nena Židov piše o izzivih, ki jih muzejem pri njihovem delu prinaša Unescova Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine. S pravicami do dediščine se na primeru delovanja Društva Debela griža s Krasa in vključevanju zasebnika pri upravljanja tamkajšnjega prazgodovinskega gradišča ukvarja Jasna Fakin Bajec. Veronika Zavratnik, Nina Hlebec in Emilija Stojmenova Duh pišejo o pomembnosti večdisciplinarnega pristopa kot bistvenega dejavnik pametnega in trajnostnega razvoja podeželja, kar se kaže tudi na primeru evropskega projekta Pametne vasi. Miha Kozorog razmišlja o zanj vprašljivem obstoju prikrite skupnost »starovercev«  v Posočju, o katerih piše Medvešček kot o urejenih in zaokroženih kulturnih celotah. Monika Škrlj r
Koledar Malega mojstra

Koledar Malega mojstra

SEM, 22. december 2020 ― Mali mojster bo v Slovenskem etnografskem muzeju kmalu odprl svojo delavnico PRI MALEM MOJSTRU. Namenjena bo otrokom in družinam za aktivno spoznavanje različnih obrti in dejavnosti. Za začetek je pripravil koledar. Koledar ima dvanajst barvitih ilustracij Malega mojstra, ki lončari, izdeluje cvetje iz papirja, kleklja, barva pirhe, čebelari, izdeluje glasbila, slamnike in lesene igrače, kuha, pletari, tke in izdeluje srčke. Posebnost koledarja je, da na njem vsak sam označuje zanj pomembne dneve. Zato se koledar lahko uporablja več let. Koledar Malega mojstra naj bo navdih za ustvarjanje in razmišljanje o kulturni dediščini. *Koledar Malega mojstra stane 9 eur in ga lahko kupite na recepciji Slovenskega etnografskega muzeja ali naročite: trgovina@etno-muzej.si. Bum, au! Mojstrski pozdrav!  Mali mojster Koledarček objave filmov 1. januar: Delam skledo … Pridem 1. januarja s filmom PRI LONČARJU. 1. februar: Sem v cvetju … Pridem 1. februarja s filmom IZDELOVANJE CVETJA IZ PAPIRJA. 1. marec: Klekljam ... Pridem  1. marca s filmom PRI KLEKLJARICI. 1. april: Barvam pirhe … Pridem 1. aprila (ampak zares!) s filmom OKRAŠEVANJE PISANIC. 1. maj: Pomagam čebelarju … Pridem 1. maja s filmom SLIKANJE PANJSKIH KONČNIC. 1. junij: Vadim igranje na bas ... Pridem 1. junija s filmom IZDELOVANJE GLASBIL. 1. julij: Sem v deželi klobučariji ... Pridem 1. julija s filmom PRI SLAMNIKARKI. 1. avgust: Spoznavam vrste lesa … Pridem 1. avgusta s filmom PRI MIZARJU. 1. september: Mmm, dobro je …  Pridem 1. septembra s filmom PRI KUHARICI. 1. oktober: Pletem … Pridem 1. oktobra s filmom PRI PLETARJU. 1. november: Tkem … Pridem 1. novembra s filmom PRI TKALKI. 1. december: Delam srčke … Pridem 1. decembra s filmom PRI LECTARJU. Bum, au! Mojstrski pozdrav!  Mali mojster
Božič pri Vurnikovih – fotografija družine dr. Stanka Vurnika kot vir za motiv Gasparijeve razglednice

Božič pri Vurnikovih – fotografija družine dr. Stanka Vurnika kot vir za motiv Gasparijeve razglednice

SEM, 22. december 2020 ― Dr. Stanko Vurnik (1898 – 1932) je bil prvi kustos, ki se je leta 1924 zaposlil v tedanjem Kraljevem etnografskem muzeju in v njem deloval do prerane smrti leta 1932. V njegovi zapuščini, ki jo hrani Slovenski etnografski muzej, je osebni fond dvainštiridesetih negativov na steklenih ploščah z motivi družine in s prijatelji ter s fotografijo z motivom Vurnikove mlade družine ob božičnem drevescu. Navada postavljanja in okraševanja božičnih dreves je bila najprej značilna za naša mestna okolja in se je množično začela širiti na podeželje šele po 2. svetovni vojni. Zato ne preseneča, da je slikar motiv božičnega drevesa umestil v interier meščanske družine. Upodobitev na razglednici, ki jo je leta 1936 založila Družba sv. Cirila in Metoda, je po vseh sestavinah (prostor, osebe, oblačilni videz) ena najbolj dokumentarnih iz celotnega Gasparijevega opusa razglednic za razliko od večine drugih, v kmečko okolje postavljenih motivov, naslikanih na način »tipizacije našega narodnega življenja", o kateri je govoril tudi sam Gaspari. Če primerjamo razglednico s fotografijo Vurnikove družine, lahko kaj hitro ugotovimo podobnosti, pa tudi drobne razlike. Spričo dejstva, da sta na fotografiji zakonca Vurnik z enim, na videz približno pol leta starim prvim sinom, rojenim 21. maja 1928, je bila fotografija posneta konec leta 1928 ali v začetku leta 1929. In skoraj ne more biti dvoma, da je Maksim Gaspari, ki se je v Etnografskem muzeju zaposlil leta 1928, za predlogo za eno od svojih razglednic, uporabil fotografijo sodelavčeve družine. Več o tem v člankih Bojane Rogelj Škafar Fotografija družine Vurnik kot vir za motiv Gasparijeve razglednice. V: Etnolog 12 (2002), s. 301-303 in Dr. Stanko Vurnik (1898-1932): ob stoletnici rojstva. V: Etnolog 8 (1998), s. 441-461.
še novic