Nacionalni posvet Pomen krepitve identitete in ohranjanja dediščine v romski skupnosti

SEM, 9. april ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 9. aprila 2026 Slovenski etnografski muzej (SEM) v sodelovanju z Uradom Vlade RS za narodnosti in Romskim akademskim klubom prireja 14. aprila 2026, med 10. in 14. uro, nacionalni posvet z naslovom Pomen krepitve identitete in ohranjanja dediščine v romski skupnosti. Dogodek bo v prostorih Slovenskega etnografskega muzeja združil strokovnjake, predstavnike državnih institucij ter članice in člane romske skupnosti z namenom osvetlitve ključnih izzivov krepitve identitete ter ohranjanja dediščine v romski skupnosti. Povezovanje institucij in romske skupnosti Glavni cilj posveta je predstaviti najnovejše izsledke raziskav na področju izobraževanja, krepitve položaja ter priložnosti za ženske in mlade ter varovanja romske kulturne dediščine v Sloveniji. Srečanje je zasnovano kot platforma za izmenjavo dragocenih praktičnih izkušenj, krepitev medsebojnega poznavanja ter vzpostavljanje pogojev za dolgoročno in plodno sodelovanje med različnimi akterji. Bogat vsebinski program Posvet se bo začel ob 10. uri z glasbeno točko Sandija Horvata Sunnyja. Zbrane bodo z uvodnimi mislimi nagovorile dr. Tina Palaić (vodja Oddelka kustodiatov v SEM), dr. Simona Drenik Bavdek (varuhinja človekovih pravic) in Danica Polak Gruden (direktorica Urada RS za narodnosti). Vsebinski deli posveta so razdeljeni v tri ključne sklope: • Pomen izobraževanja za prihodnost mladih: Strokovnjaki, med njimi dr. Janez Pirc (Inštitut za narodnostna vprašanja), Bojana Rozman (OŠ Bršljin) in Sanja Bogičević (predsednica romskega društva Amaro drom – Naša pot), bodo razpravljali o vključenosti romskih učencev v šolski sistem ter o pomenu dela z mladimi za njihov dolgoročni uspeh. • Opolnomočenje žensk: Sklop bo osvetlil vlogo ženske kot stebra romske skupnosti. O oblikovanju življenjskih poti Rominj bosta spregovorili dr. Rahela Hojnik Kelenc (LU Lendava) in Melisa Gutmann (Romski akademski klub). • Kultu

Marčevske novosti v Knjižnici SEM in priporočila za branje

SEM, 8. april ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo tri nova priporočila. Tokrat sta jih pripravila umetnointeligenčna pripomočka; prvi opis je pripravil Copilot, drugega pa Gemini. Simboli Slovenije in njene posebnosti (Cankarjeva založba, 2025) Knjiga ponuja svež, sodoben pogled na slovenske simbole in kulturne posebnosti. Namesto klišejev prinaša premišljene razlage, ki povezujejo zgodovino, identiteto in vsakdanjo kulturo. Vizualno bogata in jasno napisana je idealna za bralce, ki želijo Slovenijo razumeti globlje in celoviteje. Ta monografija predstavlja celovit pregled vizualnih in vsebinskih elementov, ki oblikujejo slovensko identiteto. Knjiga ne obravnava le uradnih državnih simbolov, temveč se poglobi v kulturno dediščino, naravne znamenitosti in specifične običaje, ki Slovenijo ločijo od sosednjih držav. Je dragocen vir za razumevanje, kako so se skozi zgodovino izoblikovali simboli, kot so Triglav, lipov list ali specifični arhitekturni elementi, ter kakšen pomen imajo v sodobni družbi. Ghosts, trolls and the hidden people : an anthology of Icelandic folk legends (Reaktion books, 2025) Antologija prinaša izjemen izbor islandske folklore – od duhov in trolov do skrivnostnega skritega ljudstva. Zgodbe so predstavljene avtentično, a berljivo, spremna besedila pa odlično osvetlijo kulturno ozadje. Knjiga je privlačna tako za ljubitelje mitologije kot za bralce, ki iščejo drugačen, severnjaško skrivnosten literarni svet. Antologija prinaša očarljiv in hkrati srhljiv vpogled v bogat svet islandske ljudske domišljije. Knjiga združuje zgodbe o huldufólk (skritih ljudeh), gorskih trolih in nemirnih duhovih, ki so stoletja oblikovali islandsko kulturo in njihov odnos do surove narave. Avtorji skozi zgodovinsko analizo in prevode izvirnih pripovedk raziskujejo, zakaj so te legende še danes tako močno zasidrane v zavesti Islandcev in kako so vplivale na njihovo literaturo in umetnost. Stojan Kerbler (Pokrajinski muzej Ptuj

Znanstveno-strokovni posvet ob stoletnici izhajanja revije Etnolog: Znanje v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu kulturne dediščine

SEM, 8. april ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 26. marca 2026 Slovenski etnografski muzej (SEM) tri leta po praznovanju stoletnice ustanove praznuje še stoletnico začetka izhajanja revije Etnolog. Ob tej priložnosti bo 31. marca in 1. aprila 2026 v Slovenskem etnografskem muzeju potekal znanstveno-strokovni posvet Znanje v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu kulturne dediščine. Osrednja tema praznovanja stoletnice izhajanja revije Etnolog je Znanje v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu kulturne dediščine. V dveh dneh se bosta zvrstili dve osrednji uvodni predavanji, 21 referatov in okrogla miza o etnološkem in antropološkem publiciranju v času odprte znanosti. Osrednji predavanji, tematski sklopi in okrogla miza Etnologi in antropologi v terenski etnografski raziskavi iz opazovanja in pogovorov z ljudmi izluščijo bistvo izbrane tematike, potem pa te podatke preoblikujejo v kognitivno znanje v člankih, knjigah in filmih ali na razstavah. Te procese in pomen čutnih zaznav bo v uvodnem prispevku Oblikovanje prihodnosti: Usposobljena gledanja in reinvencija rokodelstva osvetlila prof. dr. Cristina Grasseni, predstojnica Katedre za kulturno antropologijo na Univerzi Leiden na Nizozemskem. Prof. dr. Rajko Muršič z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani bo v osrednjem predavanju ovrednotil stoletje Etnologa, etnologije in antropologije na Slovenskem ter zaključil s pogledom naprej. Sledilo bo 21 referatov v petih vsebinskih sklopih: Metodološki premisleki, Etnološko znanje in raziskovanje, Znanje in muzeji, Znanje in nesnovna kulturna dediščina, Etnologija in antropologija v javnosti ter epistemologije prihodnosti. Program se bo zaključil z okroglo mizo, na kateri bodo uredniki revij Antropološki zvezki, Etnolog, Glasnik Slovenskega etnološkega društva, Svetovi in Traditiones pod vodstvom izr. prof. dr. Miha Kozoroga razpravljali, kaj zahteve odpr

Delovni čas med velikonočnimi prazniki

SEM, 2. april ― Med velikonočnimi prazniki bo SEM odprt po prilagojenem urniku: Nedelja, 5. april 2026: ZAPRTO (praznik) Ponedeljek, 6. april 2026: ZAPRTO (praznik) Ostali dnevi: običajen urnik

Simpozij Projekt muzej: zasebno in javno zbiranje neevropskih predmetov v prvi polovici 20. stoletja

SEM, 31. marec ― Slovenski etnografski muzej, Oddelek za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Znanstveno-raziskovalno središče Koper napovedujejo simpozij Projekt muzej: zasebno in javno zbiranje neevropskih predmetov v prvi polovici 20. stoletja, ki bo potekal 22., 23. in 24. aprila 2026 v SEM. V prvi polovici 20. stoletja je Evropa doživela razmah zbirateljskih praks, ki so zabrisale meje med zasebnim navdušenjem in javnim razstavljanjem. Posamezniki – popotniki, misijonarji, učenjaki, podjetniki – so zbirali zbirke neevropskih predmetov, ki so jih pogosto predstavljali kot »muzeje«, ki so odražajo osebno vizijo, uveljavljanje ali zahteve po tem, da bi postali avtoritete na kulturnem področju. Hkrati so številne javne institucije, pa tudi katoliška cerkev in druge misijonske organizacije, začele ustanavljati neevropske zbirke in jih vključile v širše institucionalne in ideološke okvire. Simpozij Projekt muzej želi raziskati te prepletene prakse zbiranja, interpretacije in razstavljanja. S poudarkom na spreminjajočih se odnosih med zasebno in javno sfero vabi k razmišljanju o tem, kako so predmeti krožili po domačih interierjih, cerkvenih okoljih in nastajajočih muzejih. Cilj je raziskati, kako so vprašanja avtorstva, avtoritete, prenosa znanja in reprezentacije oblikovala zbirateljsko krajino v začetku 20. stoletja in kako so te zbirke – začasne ali trajne – prispevale k ideji muzeja kot kulturnega projekta. Dogodek bo potekal v angleškem jeziku.

Študentsko delo v Slovenskem etnografskem muzeju

SEM, 31. marec ― Študentke in študente vabimo, da se pridružijo skupini muzejskih informatorjev v Slovenskem etnografskem muzeju. Študentsko delo obsega sprejem obiskovalcev na muzejski recepciji in v Trgovini SEM, vodenje skupin po razstavah, sodelovanje pri ustvarjalnih delavnicah, prisotnost v razstavišču, pomoč pri odprtjih, drugih dogodkih v muzeju ipd. Prijave, ki naj vsebujejo spremno pismo (do ene A4 strani), zakaj se želite priključiti študentski ekipi SEM, zbiramo do srede, 15. aprila 2026. Prednost imajo študentke ter študenti etnologije in kulturne antropologije. Prijave in informacije: Katarina Nahtigal E. katarina.nahtigal@etno-muzej.si

Znanstveno-strokovni posvet ob stoletnici izhajanja revije Etnolog: Znanje v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu kulturne dediščine

SEM, 26. marec ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 26. marca 2026 Slovenski etnografski muzej (SEM) tri leta po praznovanju stoletnice ustanove praznuje še stoletnico začetka izhajanja revije Etnolog. Ob tej priložnosti bo 31. marca in 1. aprila 2026 v Slovenskem etnografskem muzeju potekal znanstveno-strokovni posvet Znanje v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu kulturne dediščine. Osrednja tema praznovanja stoletnice izhajanja revije Etnolog je Znanje v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu kulturne dediščine. V dveh dneh se bosta zvrstili dve osrednji uvodni predavanji, 21 referatov in okrogla miza o etnološkem in antropološkem publiciranju v času odprte znanosti. Osrednji predavanji, tematski sklopi in okrogla miza Etnologi in antropologi v terenski etnografski raziskavi iz opazovanja in pogovorov z ljudmi izluščijo bistvo izbrane tematike, potem pa te podatke preoblikujejo v kognitivno znanje v člankih, knjigah in filmih ali na razstavah. Te procese in pomen čutnih zaznav bo v uvodnem prispevku Oblikovanje prihodnosti: Usposobljena gledanja in reinvencija rokodelstva osvetlila prof. dr. Cristina Grasseni, predstojnica Katedre za kulturno antropologijo na Univerzi Leiden na Nizozemskem. Prof. dr. Rajko Muršič z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani bo v osrednjem predavanju ovrednotil stoletje Etnologa, etnologije in antropologije na Slovenskem ter zaključil s pogledom naprej. Sledilo bo 21 referatov v petih vsebinskih sklopih: Metodološki premisleki, Etnološko znanje in raziskovanje, Znanje in muzeji, Znanje in nesnovna kulturna dediščina, Etnologija in antropologija v javnosti ter epistemologije prihodnosti. Program se bo zaključil z okroglo mizo, na kateri bodo uredniki revij Antropološki zvezki, Etnolog, Glasnik Slovenskega etnološkega društva, Svetovi in Traditiones pod vodstvom izr. prof. dr. Miha Kozoroga razpravljali, kaj zahteve odpr

Svet čez sto let, tečaj stripa za mlade

SEM, 24. marec ― Vabljeni na tečaj stripa za mlade (okvirno 12 do 18 let), ki bo potekal ob sredah, 8., 15. in 22. aprila 2026, med 16.00 in 18.00, v Slovenskem etnografskem muzeju. Na razstavi Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti lahko preberemo članek o tem, kako so pred stotimi leti napovedovali našo sedanjost. Na tečaju stripa, ki ga bo vodil Izar Lunaček, si bomo zadali nalogo, da bomo izdelali strip o naših videnjih sveta čez sto let. Izar se bo s tečajniki kot filozof pomenil o tem, kaj bi se utegnilo zgoditi v prihodnosti, po temeljiti debati pa bomo začeli risati svoje vizije. Najprej bomo pripravili podobje in mudborde, nato pa bomo v izdelanem okolju zamišljene prihodnosti skupaj potuhtali zgodbe, ki bodo krasni novi svet kar najbolje predstavile. Mladi bodo skozi tridelni tečaj poleg kreativnega razmisleka o usodi sveta izvedeli tudi: - kako gradimo stripovski svet, - kako si izmislimo izrazite in zanimive like, - kako si izmislimo potek intrigantne zgodbe, - in kako zgodbo pretočimo v kvadratke, kader po kadru, stran za stranjo, v barvah ali črno beli tehniki. Tečajniki naj s seboj prinesejo svoj najljubši risarski pribor, če ga imajo, sicer pa jim material preskrbimo mi. Izar Lunaček je eden najdejavnejših slovenskih striparjev, strokovnjak za vse žanre in stile, ki ima za pasom kar dvanajst knjig stripa ter na ducate ilustracij za otroke in mladino, številne tudi nagrajene z najvišjimi lovorikami Zlatih hrušk. Obvlada zgodbo, barvo, linijo, risanje s črnilom in svinčniki. Poleg več kot 30 let izkušenj in izobrazbe akademskega slikarstva se baha tudi z doktoratom iz filozofije smeha. V prostem času na Poljanski vodi osrednjo ljubljansko trgovino s stripi ter snuje program največjega slovenskega stripovskega festivala, oktobrske Tinte, ki letos poteka že trinajsto leto. Število mest je omejeno, prijave zbiramo do torka, 7. aprila 2026, do 12.00 na E: katarina.nahtigal@etno-muzej.si.

Svet čez sto let, tečaj stripa za mlade

SEM, 24. marec ― Vabljeni na tečaj stripa za mlade (okvirno 12 do 18 let), ki bo potekal ob sredah, 8., 15. in 22. aprila 2026, med 16.00 in 18.00, v Slovenskem etnografskem muzeju. Na razstavi Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti lahko preberemo članek o tem, kako so pred stotimi leti napovedovali našo sedanjost. Na tečaju stripa, ki ga bo vodil Izar Lunaček, si bomo zadali nalogo, da bomo izdelali strip o naših videnjih sveta čez sto let. Izar se bo s tečajniki kot filozof pomenil o tem, kaj bi se utegnilo zgoditi v prihodnosti, po temeljiti debati pa bomo začeli risati svoje vizije. Najprej bomo pripravili podobje in mudborde, nato pa bomo v izdelanem okolju zamišljene prihodnosti skupaj potuhtali zgodbe, ki bodo krasni novi svet kar najbolje predstavile. Mladi bodo skozi tridelni tečaj poleg kreativnega razmisleka o usodi sveta izvedeli tudi: - kako gradimo stripovski svet, - kako si izmislimo izrazite in zanimive like, - kako si izmislimo potek intrigantne zgodbe, - in kako zgodbo pretočimo v kvadratke, kader po kadru, stran za stranjo, v barvah ali črno beli tehniki. Tečajniki naj s seboj prinesejo svoj najljubši risarski pribor, če ga imajo, sicer pa jim material preskrbimo mi. Izar Lunaček je eden najdejavnejših slovenskih striparjev, strokovnjak za vse žanre in stile, ki ima za pasom kar dvanajst knjig stripa ter na ducate ilustracij za otroke in mladino, številne tudi nagrajene z najvišjimi lovorikami Zlatih hrušk. Obvlada zgodbo, barvo, linijo, risanje s črnilom in svinčniki. Poleg več kot 30 let izkušenj in izobrazbe akademskega slikarstva se baha tudi z doktoratom iz filozofije smeha. V prostem času na Poljanski vodi osrednjo ljubljansko trgovino s stripi ter snuje program največjega slovenskega stripovskega festivala, oktobrske Tinte, ki letos poteka že trinajsto leto. Število mest je omejeno, prijave zbiramo do torka, 7. aprila 2026, do 12.00 na E: katarina.nahtigal@etno-muzej.si.

V Slovenskem etnografskem muzeju iščemo okrepitve!

SEM, 23. marec ― VODJA V - M/Ž SEM vabi v svojo ekipo vodjo tehnično vzdrževalne službe. Več o delovnem mestu na strani Zavoda za zaposlovanje Slovenije. Rok za prijavo: 12. aprila 2026 Kandidati in kandidatke naj pošljejo vlogo po e-pošti. Kontakt: Natalija Bubnjar, E: tajnistvo@etno-muzej.si, T: 01 / 3008 704

Džezovsko igranje vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine

SEM, 23. marec ― V Register nesnovne kulturne dediščine je bila vpisana nova enota nesnovne kulturne dediščine, že 138. po vrsti – Džezovsko igranje. Jazz je zlitje afriških in evropskih glasbenih tradicij. Zanj so značilni sinkopirani ritmi, dinamična orkestracija in improvizacija. Od 20. let 20. stoletja je temelj razvoja slovenske popularne glasbe. Izvajajo ga manjše in večje zasedbe. Ob enoti je bil evidentiran en nosilec - Big Band RTV Slovenija. Big Band RTV Slovenija deluje neprekinjeno od leta 1945 in je ena najstarejših tovrstnih zasedb na svetu. Za začetke delovanja je v največji meri zaslužen dirigent in komponist Bojan Adamič (1912–1995). Plesni orkester Radia Ljubljana, kot se je orkester takrat imenoval, je Adamič vodil do leta 1961. Takrat je za dirigentsko palico prijel Jože Privšek (1937–1998) in Plesni orkester Radia Ljubljana popeljal v najvišji kakovostni razred. V tem času se je orkester preimenoval v Big Band RTV Ljubljana, po osamosvojitvi Slovenije pa v Big Band RTV Slovenija. Leta 1992 je vodstvo orkestra prevzel Lojze Krajnčan, poleg njega pa še Petar Ugrin, Milko Lazar, Emil Spruk in drugi. Danes je Big Band RTV Slovenija močno pomlajen. Večina njegovih članov prihaja z džezovskih akademij v tujini in vsi so virtuozi na svojih instrumentih. Umetniško vodstvo je leta 2002 prevzel Hugo Šekoranja, od leta 2014 pa je vodstvo kolektivno, s tedanjim vodjo enote Glasbene produkcije Patrikom Greblom in umetniškim vodstvom Big Banda, sestavljenim iz štirih članov orkestra. Znanja, ki jih posamezni glasbeniki prinašajo kot člani orkestra in širijo v skupnem muziciranju, so izjemno pomembna živa izkušnja za mlade džezovske glasbenike. Vrhunske veščine izvajanja in širina estetskih vrednot povezujejo popevko, plesno glasbo, različne improvizacijske sloge in kulturo sodelovanja s posameznimi ustvarjalci in poustvarjalci kakor tudi z različnimi ansambli in orkestri. O primarnem poslanstvu Big Banda RTV Slovenija – ohranjanju slovenske glasbene produkcije na

V Slovenskem etnografskem muzeju iščemo okrepitve!

SEM, 11. marec ― KUSTOS - M/Ž SEM vabi v svojo ekipo kustosa v oddelku nesnovne kulturne dediščine. Več o delovnem mestu na strani Zavoda za zaposlovanje Slovenije. Rok za prijavo: 1. aprila 2026 Kandidati in kandidatke naj pošljejo vlogo po e-pošti. Kontakt: Natalija Bubnjar, E: tajnistvo@etno-muzej.si, T: 01 / 3008 704

Poslovil se je mag. Ralf Čeplak Mencin

SEM, 10. marec ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 10. marec 2026 Poslovil se je mag. Ralf Čeplak Mencin (1955-2026) Slovenski etnografski muzej (SEM) z globoko žalostjo sporoča, da se je poslovil naš dolgoletni sodelavec mag. Ralf Čeplak Mencin, muzejski svétnik, kustos za muzejske zbirke iz Azije, Oceanije in Avstralije iz Slovenskega etnografskega muzeja. Mag. Ralf Čeplak Mencin je bil magister znanosti s področja muzeologije, kustos etnolog za zunajevropske zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, soorganizator muzejskega izobraževalnega programa Muzeoforum (1991–2010), predsednik Zveze muzejev Slovenije (1991–1995) in ICOM Slovenija (1997–2003) in predsednik ICOM/ICME Mednarodnega odbora etnografskih muzejev (2019–2025). S svojo bogato in izjemno dinamično kariero je oblikoval slovensko muzeologijo doma in po svetu. Njegovo delo na področju raziskovanja, predstavljanja in umeščanja zunajevropskih zbirk v slovenski prostor je odprlo nova obzorja razumevanja globalnih kulturnih povezav. Z izjemno predanostjo je slovensko muzeologijo, s poudarkom na etnologiji in antropologiji, umestil v mednarodni prostor, tudi z aktivnim delovanjem v številnih strokovnih združenjih in na mednarodnih dogodkih. Za svoje življenjsko delo je leta 2025 prejel Valvasorjevo nagrado, najvišje strokovno priznanje na področju muzejstva. Strokovne zasluge Ralfa Čeplaka Mencina so obsežne. S svojo vizijo, strokovnostjo in neizmerno predanostjo je oblikoval zbirke Slovenskega etnografskega muzeja in pomagal pri odpiranju novih perspektiv razumevanja globalne kulturne dediščine. Njegovo delo je prispevalo k prepoznavnosti muzeja in muzeologije doma in v mednarodnem prostoru, ter utrdilo vlogo SEM kot relevantnega in za sodelovanje odprtega muzeja. Njegova prizadevanja za vključevanje družbeno marginaliziranih skupin, zavezanost etičnim načelom muzejske stroke ter sposobnost povezovanja lokalnega z globalnim so bili navdihujoči. Njegove avtorske razstave niso predstavljale l

Poslovil se je mag. Ralf Čeplak Mencin

SEM, 10. marec ― Slovenski etnografski muzej (SEM) z globoko žalostjo sporoča, da se je poslovil naš dolgoletni sodelavec mag. Ralf Čeplak Mencin, muzejski svétnik, kustos za muzejske zbirke iz Azije, Oceanije in Avstralije. Mag. Ralf Čeplak Mencin je bil magister znanosti s področja muzeologije, kustos etnolog za zunajevropske zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, soorganizator muzejskega izobraževalnega programa Muzeoforum (1991–2010), predsednik Zveze muzejev Slovenije (1991–1995) in ICOM Slovenije (1997–2003) in predsednik ICOM/ICME Mednarodnega odbora etnografskih muzejev (2019–2025). S svojo bogato in izjemno dinamično kariero je oblikoval slovensko muzeologijo doma in po svetu. Njegovo delo na področju raziskovanja, predstavljanja in umeščanja zunajevropskih zbirk v slovenski prostor je odprlo nova obzorja razumevanja globalnih kulturnih povezav. Z izjemno predanostjo je slovensko muzeologijo, s poudarkom na etnologiji in antropologiji, umestil v mednarodni prostor, tudi z aktivnim delovanjem v številnih strokovnih združenjih in na mednarodnih dogodkih. Za svoje življenjsko delo je leta 2025 prejel Valvasorjevo nagrado, najvišje strokovno priznanje na področju muzejstva. Strokovne zasluge Ralfa Čeplaka Mencina so obsežne. S svojo vizijo, strokovnostjo in neizmerno predanostjo je oblikoval zbirke SEM in pomagal pri odpiranju novih perspektiv razumevanja globalne kulturne dediščine. Njegovo delo je prispevalo k prepoznavnosti muzeja in muzeologije doma in v mednarodnem prostoru, ter utrdilo vlogo SEM kot relevantnega in za sodelovanje odprtega muzeja. Njegova prizadevanja za vključevanje družbeno marginaliziranih skupin, zavezanost etičnim načelom muzejske stroke ter sposobnost povezovanja lokalnega z globalnim so bili navdihujoči. Njegove avtorske razstave niso predstavljale le predmetov, temveč so odpirale pomembna vprašanja o naših stikih s svetom in o aktualnih družbenih temah, kot so migracije. Čeplak Mencinova akademska pot je temeljila na širokem znanju s pod

Znanje v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu kulturne dediščine - Znanstveni in strokovni posvet

SEM, 6. marec ― Slovenski etnografski muzej stoletnico začetka izhajanja Etnologa praznuje s posvetom Znanje v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu kulturne dediščine. V torek, 31. marca in sredo, 1. aprila 2026, se bodo zvrstili dve uvodni predavanji, 21 referatov in okrogla miza o etnološkem in antropološkem publiciranju v času odprte znanosti. Program posveta z urnikom Slovenski etnografski muzej, torek, 31. marec 2026 9.00: Pozdravni nagovor, Blaž Verbič, direktor SEM 9.10: Uvod v posvet o znanju ob stoletnici začetka izhajanja Etnologa, Nadja Valentinčič Furlan 9.30–11.00: UVODNI PREDAVANJI (moderira Nadja Valentinčič Furlan) 9.30: Cristina Grasseni, Crafting Futures: Skilled Visions and the Reinvention of Craft (predavanje poteka v angleščini, izvleček je preveden, članek bo objavljen dvojezično) 10.15: Rajko Muršič, Stoletje Etnologa in etnologije oz. antropologije na Slovenskem: Od Nika Zupaniča k perspektivam vede v 21. stoletju 11.00–11.20: odmor, kava, torta 11.20–13.00: METODOLOŠKI PREMISLEKI (moderira Rajko Muršič) Ana Svetel in Veronika Zavratnik, Raziskovati skupaj – da, ampak kako?: Premislek o družni etnografiji Manca Filak, Raziskovanje materinstva, gospodinjskega dela in šolanja na domu: Spoznanja iz vizualne in večnačinske etnografije Jaka Repič, Forenzične analize množičnih grobišč kot del materialnega obrata v antropologiji Miha Kozorog, Staroverci, etnologi in kritika virov 13.00–15.00: odmor za kosilo 15.00–17.00: ETNOLOŠKO ZNANJE IN RAZISKOVANJE (moderira Tina Palaić) Veronika Zavratnik in Mateja Habinc, »Treba je razumeti«: Razumevanje kot nepreizpraševanje in normaliziranje Tina Komac in Saša Roškar, S terena nazaj na teren Anja Mlakar, Alternativne preteklosti: Razmerje med vernakularnim znanjem, arheologijo in spiritualnimi interpretacijami prostora Miha Horvat, 312 besed Natalija Vrečer, Konstrukcija znanja v etnologiji oz. kulturni antropologiji na primeru terenskega dela med begunci in begunkami. Slovenski etnografski muzej,