Objava petih vicev sedmega izbora

Objava petih vicev sedmega izbora

SEM, 31. marec ― Uredniški odbor je izbral šesti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Gresta Corona in Gripa na kavo. Gripa se pritožuje: »Nobenega dela nimam!« Pravi Corona: »Ja seveda, saj nimaš pravega marketinga.« -------------------- Kratko sporočilo poštarju, kateri mi nosi položnice: #ostanidoma -------------------- Policija je prijela dva migranta, ki sta tihotapila pet Slovencev med občinami. -------------------- Če otroci v šoli motijo proces, jih pošljejo domov. Ali sedaj velja, da jih lahko, če motijo delovni proces, pošljem v šolo? -------------------- Policija svetuje: v avtu na vidnem mestu ne puščajte vrednejših stvari kot so konzerve, makaroni, toaletni papir,... Seznam vseh izbranih vicev
Sužidska planina poleti 1951

Sužidska planina poleti 1951

SEM, 31. marec ― Besedilo in fotografije so prepisani in urejeni zapiski Borisa Orla, ravnatelja Etnografskega muzeja v Ljubljani, ki je s svojo ekipo raziskoval v Breginjskem kotu julija 1951. Planino je obiskal, fotografiral, se srečal s pastirji in popisal njihova pričevanja 12. in 13. julija 1951. Sužidski (Sužiška) planina leži nekaj nad 1000 nadmorske višine. Po starem (pr ta starem) je bila planina drugje, na vrhu, od koder se vidi Nadiža. Verjetno je bil nov stan ustanovljen 1883, kakor priča vklesana letnica na kamnu v stanu. Na planini je 147 je mlečnih krav, 40 junic, 10 teličkov, 8 prašičev od skupno 68 gospodarjev, lastnikov. Planina, reče se V Kamni. Pastirski stan nosi letnico 1883. Ne ve se zagotovo, vendar se predvideva, da je to letnica ustanovitve planine ali gradnje stanu. Lepoča, korito za napajanje živine, je oddaljeno okoli 100 m. To je bajer, imenovan tudi lepoč. ima leseno ograjo, dno je cementirano, imajo tudi korito za napajanje. V stanu je mlekarna, drugod so štale za krave (28 štal in 1 stan). PASTIRJI V planini je 10 pastirjev, 2 sta iz Ladre, 3 iz Drežnice, 1 iz Starega sela, 4 iz Sužida. Mlekar je z Idrskega. Krave se pasejo od zjutraj od šestih do zvečer do petih. Molzejo zjutraj od pol štirih do šestih, zvečer od petih do sedmih. Staro ime za svet okrog stana in štal je utr. Na utri so molzli. Poprej ni bilo štal, živina je bila na utri. Ta prostor je bil najbrž ograjen. Prostoru nad štalo pravijo na pričnali. Tu spijo pastirji. Za razsvetljavo imajo karbidovko. Pastirji jedo zjutraj polento in mleko, opoldne polento in zrezan ter ocvrt špeh – polento močijo v ocvrt špeh. Če ni špeha, jedo polento in botudo. Ta ostane od masla, pinjenec. Beseda prihaja iz italijanščine – pantuda. Zvečer jedo poletno in botudo, pa tudi špeh. Če ni botude, jedo polento s toplim mlekom. Ko gredo pasti, pastirji ne vzamejo nič s seboj. Če so blizu, pridejo opoldne jest, sicer pa jedo popoldne, med četrto in peto, ko se vračajo z živino. Jalovna (jalove
Objava petih vicev šestega izbora

Objava petih vicev šestega izbora

SEM, 30. marec ― Uredniški odbor je izbral šesti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Koliko časa koronavirus preživi na položnicah? Jaz jih bom pustil kakšen mesec v karanteni za ziher. -------------------- Samoizolacijski nasvet: Sami se ostrižite. To vas bo še dodatno motiviralo, da ne boste upali iz hiše še vsaj kakšen teden. -------------------- Že kdo ve, če se že lahko tuširamo ali si še vedno samo umivamo roke? -------------------- Osnovna šola, pouk na daljavo, kemija, domača naloga: Kaj veš o Marie Curie? Odgovor učenke: Pravilno se napiše Mariah Carey. -------------------- Sestra pride iz ordinacije v čakalnico: Zaradi tajnosti podatkov vas ne smem klicati po imenih. Kdor ima koronavirus, naj gre naprej. Seznam vseh izbranih vicev
Kaj pomenijo podnebne spremembe za ohranjanje naravne in kulturne dediščine?

Kaj pomenijo podnebne spremembe za ohranjanje naravne in kulturne dediščine?

SEM, 30. marec ― Ekstremni vremenski dogodki, kot so vročinski valovi, neurja, poplave, suše in požari, vplivajo na našo naravno krajino (uničevanje koralnih grebenov, izginjanje obalnih predelov, krčenje gozdov), uničujejo mesta in s tem zgodovinske stavbe ter v muzejih in galerijah shranjeno dediščino, prav tako pa vplivajo na izgubo znanj in praks, ki so nesnovna kulturna dediščina človeštva. Pomislimo samo na poplavljene Benetke, kjer voda spodjeda celotno mesto, sol pa ogroža tudi freske in slike v cerkvah in muzejih. UNESCO je na 39. generalni konferenci leta 2017 sprejel Strategijo za delovanje proti podnebnim spremembam (2018-2021), s katero naj bi pripomogel k varovanju in ohranjanju kulturne dediščine, ki jo ogrožajo podnebne spremembe. To naj bi dosegel s krepitvijo izobraževanja, znanosti, kulture in komuniciranja informacij o podnebni krizi, pri tem pa so pisci strategije pozornost namenili tudi promociji kulturne raznolikosti in varovanja dediščine. Na UNESCU poudarjajo pomen lokalnih tradicionalnih znanj o rastlinah, živalih in naravnih fenomenih, ki nas lahko usmerijo k bolj trajnostni prihodnosti. Kot opozarjajo pisci članka Cultural heritage has a lot to teach us about climate change, pa je smiselno upoštevati tudi izkušnje z ohranjanjem kulturnih spomenikov na območjih, ki se na spremembe že prilagajajo. ICOMOS (Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja), Google in CyArk (nevladna organizacija, ki skrbi za digitalizacijo dediščine) so kot partnerji v projektu Heritage On the Edge (Dediščina na robu) predstavili pet spomenikov Unescove svetovne dediščine, ki je ogrožena zaradi podnebnih sprememb. Predstavili so negativne učinke teh sprememb na izbrane spomenike, poudarili pomen vključevanja lokalnega prebivalstva v boju za njihovo ohranitev, pripravili pa so tudi 3D modele območij, stavb in posameznih elementov dediščine. Nacionalni park Rapa Nui s polinezijskega Velikonočnega otoka, ki spada pod državo Čile, je znan po svojih približno 900 ohranj
Top 5 preteklega tedna

Top 5 preteklega tedna

SEM, 29. marec ― Spoštovane obiskovalke, spoštovani obiskovalci, SEM na spletni strani ponuja pestro paleto zanimivih vsebin, z izborom top 5 tedna pa vas želimo še posebej opozoriti na teme, ki so najbolj zaznamovale delo Slovenskega etnografskega muzeja v prejšnjem tednu. Želimo si, da vam izbor gradiva prinaša nova znanja in vedenja o vrednotah  naše dediščine, vam nudi odmik v času krize in vas vsestransko obogati in opogumi.  Slovenski etnografski muzej deluje od doma in je z vami doma. dr. Tanja Roženbergar, direktorica Za vas sem pripravila izbor TOP 5 PRETEKLEGA TEDNA. Vabim vas, da nam sledite na naši spletni strani in socialnih omrežjih, trudimo se za vas! 1. SEM JE STROKOVNO SODELOVAL PRI PRIPRAVI MULTINACIONALNE NOMINACIJE TRADICIJE REJE LIPICANCEV Slovenski etnografski muzej je strokovno sodeloval pri pripravi multinacionalne nominacije Tradicije reje lipicancev za vpis na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, ki je bila ta teden oddana na sedež Unesca. Pri nominaciji so poleg Slovenije, ki je nominacijo tudi koordinirala, sodelovale še Avstrija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Madžarska, Italija, Romunija in Slovaška. 2. NAPOVED RAZSTAVE O BRANISLAVI SUŠNIK Leto 2020 je posvečeno 100-letnici rojstva dr. Branislave Sušnik, slovenski znanstvenici, etnologinji in antropologinji, ki je živela in delala v Paragvaju. Njen rojstni dan je bil 28. marca. Slovenski etnografski muzej ob tem jubileju napoveduje osrednjo mednarodno razstavo »La Doktora, slovenska raziskovalka v Paragvaju«, ki jo načrtuje v novembru 2020. 3. ZBIRANJE VICEV ALI »KORONSKI HUMOR« SEM od 20. marca naprej zbira vice oz. šale na temo koronavirusa, pandemije, izolacije. Nasmejmo se se daleč drug od drugega - skupaj! Če tudi sami poznate kakšno dobro šalo na to temo nam jo pošljite na Vici.SEMuzej@gmail.com. 4. SEM Z ZGODBAMI PREDMETOV Kustosi SEM z vami delijo zgodbe predmetov po svojem izboru. Gre za predmete, ki imajo zaradi posameznikove zgo
Objava petih vicev petega izbora

Objava petih vicev petega izbora

SEM, 27. marec ― Uredniški odbor je izbral peti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: A ima kdo sobno kolo za prodat? Rabim ga nujno za v službo! -------------------- Nove slovenske kletvice (pred trgovino): - Naj ti voda zalije vse zaloge sekret papirja. - Naj ti iskra kresne ves tisti alkohol za razkuževanje. - Naj ti zelena plesen požre ves kvas kar ga imaš. -------------------- "Peter ima 42 sličic in babica mu jih je kupila še 27. Koliko ima Peter skupaj vseh sličic?" "Otroci, ne nasedajte tem fintam! To je zavajujoče vprašanje, saj babica ne sme nikamor iz hiše! Tako da je pravi odgovor 42!". -------------------- Imam sosedo, ki se pogovarja s svojim mačkom, kot da bi jo ta razumel. Ko sem to povedal svojemu psu, sva umrla od smeha. -------------------- Nasvet za čas karantene: vsak drugi dan probajte kavbojke, ker trenirka in pižama dajeta vtis, da je vse ok. Seznam vseh izbranih vicev
Objava petih vicev petega izbora

Objava petih vicev petega izbora

SEM, 27. marec ― Uredniški odbor je izbral peti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: A ima kdo sobno kolo za prodat? Rabim ga nujno za v službo! -------------------- Nove slovenske kletvice (pred trgovino): - Naj ti voda zalije vse zaloge sekret papirja. - Naj ti iskra kresne ves tisti alkohol za razkuževanje. - Naj ti zelena plesen požre ves kvas kar ga imaš. -------------------- "Peter ima 42 sličic in babica mu jih je kupila še 27. Koliko ima Peter skupaj vseh sličic?" "Otroci, ne nasedajte tem fintam! To je zavajujoče vprašanje, saj babica ne sme nikamor iz hiše! Tako da je pravi odgovor 42!". -------------------- Imam sosedo, ki se pogovarja s svojim mačkom, kot da bi jo ta razumel. Ko sem to povedal svojemu psu, sva umrla od smeha. -------------------- Nasvet za čas karantene: vsak drugi dan probajte kavbojke, ker trenirka in pižama dajeta vtis, da je vse ok. Seznam vseh izbranih vicev
Napovedujemo razstavo »La Doktora, slovenska raziskovalka v Paragvaju«

Napovedujemo razstavo »La Doktora, slovenska raziskovalka v Paragvaju«

SEM, 27. marec ― Leto 2020 je posvečeno 100-letnici rojstva dr. Branislave Sušnik, slovenski znanstvenici, etnologinji in antropologinji, ki je živela in delala v Paragvaju. Njen rojstni dan je 28. marca. Slovenski etnografski muzej ob tem jubileju napoveduje osrednjo mednarodno razstavo »La Doktora, slovenska raziskovalka v Paragvaju«, ki jo načrtuje v novembru 2020. Razstava nastaja s sodelovanjem Slovenskega etnografskega muzeja in Etnografskega muzeja »dr. Andrés Barbero« iz Asuncióna v Paragvaju, v katerem je slovenska raziskovalka dr. Branislava Sušnik vse do svoje smrti delala in živela ter bila njegova dolgoletna direktorica. Osrednji lik razstave je ženska, intelektualka, ki pride leta 1947 v Buenos Aires in se odloči za samostojno pot. Svoje življenje posveti izključno znanstvenemu delu, 45 let je vodila Etnografski muzej »Andrés Barbero« in predavala etnologijo na Universidad Nacional de Asunción. Za dosežke v znanosti je dr. Sušnikova prejela najvišja nacionalna priznanja Paragvaja. Razstava tako z originalnim predmetnim, dokumentarnim in fotografskim gradivom predstavlja življenjsko zgodbo slovenske etnologinje in antropologinje, njene znanstvene in muzeološke dosežke ter dokumentacije njenih terenskih raziskovalnih odprav med staroselci Paragvaja. Prikazala bo 5 etničnih staroselskih skupin Paragvaja, katerim je raziskovalka namenila največ pozornosti. Avtorsko ekipo sestavljajo dr. Mojca Terčelj, avtorica razstave (zunanja sodelavka, Univerza na Primorskem) ter članice in član programskega sveta: Adelina Pusineri in Raquel Zalazar (Etnografski muzej »dr. Andrés Barbero«), dr. Marko Frelih in dr. Tanja Roženbergar (Slovenski etnografski muzej) ter dr. Irene Mislej. Oblikovalki razstave sta mag. Jasna Kralj Pavlovec in Daniela Grgić.
Razstava »La Doktora, slovenska raziskovalka v Paragvaju«

Razstava »La Doktora, slovenska raziskovalka v Paragvaju«

SEM, 27. marec ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 27. marec 2020 Razstava »La Doktora, slovenska raziskovalka v Paragvaju« Leto 2020 je posvečeno 100-letnici rojstva dr. Branislave Sušnik, slovenski znanstvenici, etnologinji in antropologinji, ki je živela in delala v Paragvaju. Njen rojstni dan je 28. marca. Slovenski etnografski muzej ob tem jubileju napoveduje osrednjo mednarodno razstavo »La Doktora, slovenska raziskovalka v Paragvaju«, ki jo načrtuje v novembru 2020. Razstava nastaja s sodelovanjem Slovenskega etnografskega muzeja in Etnografskega muzeja »dr. Andrés Barbero« iz Asuncióna v Paragvaju, v katerem je slovenska raziskovalka dr. Branislava Sušnik vse do svoje smrti delala in živela ter bila njegova dolgoletna direktorica. Avtorsko ekipo sestavljajo dr. Mojca Terčelj, avtorica razstave (zunanja sodelavka, Univerza na Primorskem) ter članice in član programskega sveta: Adelina Pusineri in Raquel Zalazar (Etnografski muzej »dr. Andrés Barbero«), dr. Marko Frelih in dr. Tanja Roženbergar (Slovenski etnografski muzej) ter dr. Irene Mislej. Oblikovalki razstave sta mag. Jasna Kralj Pavlovec in Daniela Grgić. Slovenski etnografski muzej in Etnografski muzej »dr. Andrés Barbero« iz Asunciona sta začela sodelovati že leta 1997, ko je paragvajski muzej podaril Slovenskemu etnografskemu muzeju zbirko tridesetih predmetov staroselcev (Mbyá-Guaraní, Aché-Guayakí, Nivaclé, Ayoreo in Chamacoco). Leta 2018 sta muzeja podpisala posebno pismo o nameri o raziskavi in pripravi skupne razstave, posvečene spominu in delu znanstvenice in raziskovalke. Razstava se odpira leta 2020, ob 100 letnici rojstva dr. Sušnikove in v sklopu različnih dogodkov, ki bodo ob tem jubilejnem letu organizirani v Sloveniji in Paragvaju. Osrednji lik razstave je ženska, intelektualka, ki pride leta 1947 v Buenos Aires in se odloči za samostojno pot. Svoje življenje posveti izključno znanstvenemu delu, 45 let je vodila Etnografski muzej »Andrés Barbero« in predavala etn
Predstavitev izdelave poslikanih panjskih končnic na Kitajskem

Predstavitev izdelave poslikanih panjskih končnic na Kitajskem

SEM, 27. marec ― Konservatorji-restavratorji delujemo na širokem polju znanj med znanostjo in umetnostjo, ki so danes nujna za uspešno opravljanje naših nalog. Veščine, ki jih ob tem razvijamo, so vedno bolj zaželene pri oblikovanju promocijskih in izobraževalnih vsebin. Slovenski etnografski muzej je leta 2018 sodeloval na mednarodnem sejmu „Tretji pisani svet, razstava in predstavitev držav vzdolž svilne poti” v Pekingu na Kitajskem. Tema predstavitve je bila slovenska čebelarska dediščina. Kot osrednji predmet smo predstavili poslikano panjsko končnico, likovno in vsebinsko zanimiv predmet, ki se je pri nas razvil sredi 18. stoletja in je unikaten v svetovnem merilu. V ta namen smo izdelali celovit predstavitveni in pedagoški program, ki je temeljil na predstavitvi izdelave poslikane panjske končnice in delavnici, kjer so si udeleženci lahko sami izdelali poslikano panjsko končnico. Tako so preko ustvarjalnega procesa spoznavali sam postopek izdelave, se seznanili z motiviko in kratko zgodovino panjskih končnic. Predvsem mlajše obiskovalce je navduševala uporaba čopiča in barv, s katerimi so ustvarjali svoj pisani svet.
Objava petih vicev četrtega izbora

Objava petih vicev četrtega izbora

SEM, 26. marec ― Uredniški odbor je izbral četrti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: 8. dan izolacije. Ata in mama se ločujeta. S kom naj ostanem? Matej, 41 let. -------------------- Došli smo iz supermarketa, skinuli maske...Gledam, žena nije moja... -------------------- Kad sve prođe, drage moje, bit će teže naručit se kod frizera nego na magnetsku rezonancu. -------------------- Mama mi je ves čas govorila, da ne bo nič iz mene, če bom cele dneve poležaval v postelji. A poglejte me sedaj ... rešujem svet! -------------------- Če že imamo dežurne lekarne, trgovine zobozdravnike, pasje trgovine itd... ZAKAJ NIMAMO DEŽURNE GOSTILNE? Seznam vseh izbranih vicev
SEM je strokovno sodeloval pri pripravi multinacionalne nominacije Tradicije reje lipicancev

SEM je strokovno sodeloval pri pripravi multinacionalne nominacije Tradicije reje lipicancev

SEM, 25. marec ― Slovenski etnografski muzej je strokovno sodeloval pri pripravi multinacionalne nominacije Tradicije reje lipicancev za vpis na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, ki je bila danes oddana na sedež Unesca. Pri nominaciji so poleg Slovenije, ki je nominacijo tudi koordinirala, sodelovale še Avstrija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Madžarska, Italija, Romunija in Slovaška. Predstavnice Slovenskega etnografskega muzeja, ki opravlja naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji, dr. Nena Židov in mag. Anja Jerin sta sodelovali pri strokovni pripravi besedila, Nadja Valentinčič Furlan pa je koordinirala nastanek filma, ki je sestavni del nominacije. Slovensko delovno skupino so sestavljali še Špela Spanžel kot predstavnica Ministrstva za kulturo, ki je tudi vodila koordinacijo nominacije, in predstavnik Kobilarne Lipica, mag. Janez Rus. Nominacijo bo ocenjevalo evalvacijsko telo, o njenem vpisu pa bo konec leta 2021 odločal Unescov Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine. Oddaja večnacionalne nominacije nesnovne dediščine »Tradicije rej lipicancev« za vpis na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštvaOpis enote v Registru nesnovne kulturne dediščine Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije
SEM je strokovno sodeloval pri pripravi multinacionalne nominacije Tradicije reje lipicancev

SEM je strokovno sodeloval pri pripravi multinacionalne nominacije Tradicije reje lipicancev

SEM, 25. marec ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 25. marec 2020 Slovenski etnografski muzej je strokovno sodeloval pri pripravi multinacionalne nominacije Tradicije reje lipicancev za vpis na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, ki je bila danes oddana na sedež Unesca v Parizu. Pri nominaciji so poleg Slovenije, ki je nominacijo tudi koordinirala, sodelovale še Avstrija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Madžarska, Italija, Romunija in Slovaška. Leta 2018 je bilo v Lipici prvo srečanje predstavnikov sodelujočih držav, sledila so delovna srečanja v Ljubljani, na Hrvaškem (Lipik), Madžarskem (Domonyvölgy) in v Avstriji (Piber). Delovne skupine posameznih držav so sestavljali nosilci, strokovnjaki za nesnovno kulturno dediščino in rejo lipicancev ter predstavniki državnih ustanov, odgovornih za varovanje nesnovne kulturne dediščine. Slovensko delovno skupino so sestavljali Špela Spanžel kot predstavnica Ministrstva za kulturo, ki je tudi vodila koordinacijo nominacije, mag. Janez Rus kot predstavnik Kobilarne Lipica ter predstavnice Slovenskega etnografskega muzeja, ki opravlja naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji. Slovenski etnografski muzej je skupaj z Ministrstvom za kulturo in nosilci poskrbel, da je bila enota Tradicionalna reja in vzreja lipicancev leta 2016 vpisana v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine, kar je pogoj za Unesco nominacijo. Muzej je za potrebe registra koordiniral tudi nastanek filma o reji lipicancev v Sloveniji. V pripravo multinacionalne nominacije Tradicije reje lipicancev so bile vključene tri predstavnice Slovenskega etnografskega muzeja: dr. Nena Židov in mag. Anja Jerin sta sodelovali pri pripravah in usklajevanju besedila nominacije, Nadja Valentinčič Furlan pa je koordinirala izdelavo filma, ki je poleg fotografij in pisem podpore obvezna priloga nominacije. Gradivo za film je prispevalo dvanajst snemalcev iz osmih držav, zmontiral pa ga je sl
Objava petih vicev tretjega izbora

Objava petih vicev tretjega izbora

SEM, 25. marec ― Uredniški odbor je izbral tretji niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Sam sm pa kr karakter... Že cel tedn nisem šou u gostilno. -------------------- Obvestilo iz kriznega štaba: Vsi pari, ki bodo čez 9 mesecev zibali, bodo denarno kaznovani zaradi nespoštovanja razdalje 2 m! -------------------- Kolko brzo prolazi vreme u karantin, evo zima opet dođe. -------------------- Sad su namerno pustili sneg, da se vide tragovi, ko izlazi iz kuće. -------------------- Ko da bi biu božič. Sneg pada, vsi smo doma, imamo polne hladilnike pa še v krogu družine smo. Seznam vseh izbranih vicev
Objava petih vicev četrtega izbora

Objava petih vicev četrtega izbora

SEM, 25. marec ― Uredniški odbor je izbral četrti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: 8. dan izolacije. Ata in mama se ločujeta. S kom naj ostanem? Matej, 41 let. -------------------- Došli smo iz supermarketa, skinuli maske...Gledam, žena nije moja... -------------------- Kad sve prođe, drage moje, bit će teže naručit se kod frizera nego na magnetsku rezonancu. -------------------- Mama mi je ves čas govorila, da ne bo nič iz mene, če bom cele dneve poležaval v postelji. A poglejte me sedaj ... rešujem svet! -------------------- Če že imamo dežurne lekarne, trgovine zobozdravnike, pasje trgovine itd... ZAKAJ NIMAMO DEŽURNE GOSTILNE? Seznam vseh izbranih vicev
Objava petih vicev tretjega izbora

Objava petih vicev tretjega izbora

SEM, 25. marec ― Uredniški odbor je izbral tretji niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Sam sm pa kr karakter... Že cel tedn nisem šou u gostilno. -------------------- Obvestilo iz kriznega štaba: Vsi pari, ki bodo čez 9 mesecev zibali, bodo denarno kaznovani zaradi nespoštovanja razdalje 2 m! -------------------- Kolko brzo prolazi vreme u karantin, evo zima opet dođe. -------------------- Sad su namerno pustili sneg, da se vide tragovi, ko izlazi iz kuće. -------------------- Ko da bi biu božič. Sneg pada, vsi smo doma, imamo polne hladilnike pa še v krogu družine smo. Seznam vseh izbranih vicev
Slika na steklo: nova pridobitev

Slika na steklo: nova pridobitev

SEM, 25. marec ― Breda Železnik, por. Svetlič, je bila rojena 25. avgusta 1927 v Zagorju ob Savi. Bila je mlajša hči Vide in Jožeta Železnika, rudarskega inženirja. Doma so imeli guvernanto, ki ju je s sestro učila vsega od osnov branja, matematike in inštrumenta pa do bontona pri mizi, posebno pomembnega takrat, ko so k družini prišli na obisk gostje. Prvi hud pretres v njenem življenju je bila 2. svetovna vojna. Družina je v trenutku izgubila vse, kar je posedovala in čez noč so iz ugledne družine postali izgnanci. Njeni mami Vidi, ki je bila ljubiteljica umetnosti in literature, ni ušel hčrkin dar za slikanje. V svojem krogu poznanstev, v katerem so bili tudi Josip Murn Aleksandrov, Maksim Gaspari in dr. Rajko Ložar, ravnatelj Etnografskega muzeja med letoma 1940 in 1945, je navezala stike, ki so vodili v sodelovanje med muzejem in mlado ustvarjalko. Tako je med počitnicami v obdobju, ko je živela na Ilirski ulici v Ljubljani, v času 2. svetovne vojne in še po njej zahajala v Etnografski muzej, kjer se je seznanila s tehniko slikanja na steklo. S svojo natančnostjo in ljubeznijo do slikanja je prispevala k ohranitvi te tehnike in s tem slovenske kulturne dediščine. Njeno zbirko 15 slik na steklo, ki vključuje njena dela skupaj s primerki iz 19. stoletja, sta se njeni hčerki Urša Curatolo in Veronika Možina namenili pokloniti Slovenskemu etnografskemu muzeju potem, ko je sama še v času njenega življenja privolila v to donacijo. Podatki o sliki: Za eno od slik iz donacije je dobila navdih pri freski, upobljeni na severni steni nad pevskim korom cerkve sv. Primoža in Felicijana nad Kamnikom (1504). Motiv freske, poimenovan kužna slika ali slika nadlog, kaže na stiske ljudi na začetku 16. stoletja (turški vdori, kobilice, bolezni, roparji, upanja v božje posredovanje). V središču motiva sta Kristus Trpin in Marija, ki s svojim palijem ščiti predstavnike tedanje družbe. Na Marijini levi strani je med predstavniki posvetne družbe prepoznaven cesar Maksimiljan I. Breda Želez
Lepóč

Lepóč

SEM, 25. marec ― Ste že slišali za lepóč, lopòč ali lopóčo? Nič nima opraviti z lepoto, mogoče le s čudovito naravo, ki jo obdaja … tako pravijo dolinicam v pašnih planinah, kjer se nabere voda, ko se spomladi staja sneg in kamor se voda steka po dežju. To močilo je napajališče za živino. Lepóče so bile v preteklosti zelo pomembne za oskrbo z vodo pri paši v planinah. Tako so imeli tudi na Sužidski planini na Kobariškem. Ima kdo fotografijo, kako ta lepóč izgleda danes? Več o paši v planinah je na ogled tule. Arheološke najdbe in zemljepisna imena pričajo, da so planine ustanavljali staroselci še pred prihodom Slovanov. Veliko planin je ob gornji gozdni meji, kar je posledica klimatskih razmer in dejstva, da je bilo potrebnega manj dela za krčenje gozda. Pašna sezona je zaradi povezave z vegetacijsko dobo omejena le na topli del leta. Planšarstvo je bilo vedno pomembna dopolnilna oblika živinoreje, o čemer pričajo že srednjeveški urbarji ter številne pravde za planine in pašo na njih. Omogočalo je, da so kmetije redile več živali in tudi proizvajale več mlečnih izdelkov. Tako je trajnost planin in pašništva postala sestavni del trajnosti udeleženih kmetij in njihove skupnosti vse do danes. Za razliko od obdelovalne zemlje, ki je točno določeno pripadala dani kmetiji, je bila »planina« skupna posest vaške srenje. Tako jo je kljub oddaljenosti lastnike in sovaščane med seboj in v odnosih do sosednjih srenj močno povezovala. Ponovni zagon je visokogorsko pašništvo doživelo po osamosvojitvi, ko so z vračanjem nacionalizirane zemlje znova zaživele agrarne oziroma pašne skupnosti. Najbolj so še žive na Tolminskem in Bovškem ter Bohinjskem, turistično najbolj znana pa je na Veliki planini.
Restavriranje ženskega slamnika

Restavriranje ženskega slamnika

SEM, 25. marec ― Slamnati del klobuka je bil popolnoma nepoškodovan, rdeča svilena trakova, ki ovijata klobuk, pa sta razpadala na koščke. Tako razpadajočo svilo bi bilo nemogoče utrditi drugače, kot da jo vstavimo v posebno zaščito in s tem preprečimo, da bi koščki svile odletavali s klobuka. Zaščito smo izdelali iz prosojno tankega svilenega krepelina, ga s tekstilnimi barvami pobarvali rdeče, ker je tako manj viden, in z njim ovili vsak trak posebej. Klobuk je razstavljen na stalni razstavi Med naravo in kulturo.
Konservatorsko-restavratorski posegi na predmetih čebelarske zbirke SEM

Konservatorsko-restavratorski posegi na predmetih čebelarske zbirke SEM

SEM, 25. marec ― Prvo praznovanje svetovnega dneva čebel smo v SEM počastili s pripravo razstave Kjer so čebele doma. Za razstavo smo konservirali-restavrirali predmete iz čebelarske zbirke, ki jo hrani kustodiat za kulturo gospodarskih načinov in prometa pod vodstvom kustodinje Barbare Sosič. Med predmeti v zbirki je pestra paleta panjev, ki so jih čebelarji uporabljali skozi čas. Najstarejši je preprost koritasti panj, izdelan iz izdolbenega prirezanega debla s satovnicami, narejenimi iz vej, in pokrit z lesenimi deščicami. Hranimo tudi košaste panje, spletene iz slame ali šibja, običajno prekrite s plastjo ilovice in kravjaka. Med sodobnejšimi so klasični kasetni panji ter figuralni, iz lesa rezbarjeni panji, narejeni po podobi ljudi ali živali. Glavni izziv so predstavljali panji iz neobdelanih naravnih sestavin (deblo, veje, ilovica). Po oceni stanja smo se odločili za utrjevanje osnovnih gradnikov z namenom, da bi ohranili predmet v njegovi izvirni obliki z vsebinskim in funkcionalnim sporočilom. Pri restavratorskih posegih pa smo se omejili na predmete, ki so zaradi propadanja izgubili osnovno obliko in s tem povezano sporočilno vrednost. S tem je bil dosežen naš cilj, da ohranimo muzejske predmete z minimalnim vplivom na njihov videz.
Včasih pa ne restavriramo!

Včasih pa ne restavriramo!

SEM, 25. marec ― Lahko se zgodi, da je poškodba predmeta zanimivejša od predmeta samega. Tudi umazanija je lahko zgovornejša od predmeta. V takem primeru ne posegamo v predmet oziroma le toliko, da ga zaščitimo pred propadom. Prvi primer so poročni čevlji, ki jim je odpadla pentljica in jo je lastnica zasilno prilepila nazaj z obližem, ker drugega pač ni imela pri roki. Drugi primer pa sta otroški kapi iz Idomenija, ki sta ostali v blatu, potem ko je leta 2016 skozenj šel val beguncev. Če bi jih očistili, bi bili to čisto navadni pleteni kapi. Tako pa sta zgovorni priči nekega časa in človeških usod. Podatki o fotografijah: Poročni čevlji so razstavljeni na letošnji osrednji razstavi Bosi. Obuti. Sezuti. Otroški kapi pa ste lahko videli na razstavi Afganistan – Slovenski pogledi.
Smrtnice

Smrtnice

SEM, 25. marec ― Svilene pletene moške kape s cofom, imenovane tudi smrtnice ali žlajfice, so pomenile za restavratorje poseben izziv. Ko se namreč na kapi naredi luknjica, zanka uide in gladka pletenina se kaj hitro razplete. Ta pojav dobro poznamo pri svilenih in najlonskih nogavicah. Za restavriranje »pobeglih zank« smo potrebovali zelo tanko kvačko z jezičkom, nešteto bucik, lupo ali zelo dobre oči in veliko mero potrpljenja! Ujeti je bilo namreč treba vsako končno zanko posebej, jo s kvačko poplesti z razpletenimi zankami, začasno pritrditi z buciko, da spet ne uide, in na koncu vse polovljene zanke zašiti skupaj v tehniki, ki spominja na pletenje. Ena od svilenih kap je razstavljena na stalni razstavi Med naravo in kulturo. Ana Motnikar, restavrirala Jožica Mandelj Novak
še novic