Pester program v SEM za Poletno muzejsko noč 2019

Pester program v SEM za Poletno muzejsko noč 2019

SEM, 13. junij ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzejLjubljana, 12. junij 2019 Pester program v SEM za Poletno muzejsko noč 2019 V soboto, 15. junija 2019 med 18.00 in 24.00 se v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) pridružujemo vseslovenski akciji Poletna muzejska noč in odpiramo vrata za svoje obiskovalce med 18.00 in 24.00. Vstop je prost! SEM del programa Poletne muzejske noči posveča gostujoči razstavi Šamanizem ljudstev Sibirije. Razstava Ruskega etnografskega muzeja iz Sankt Peterburga, ki je bila odprta aprila letos, pripoveduje o edinstvenem fenomenu svetovne civilizacije - mitološko predstavo sveta ljudstev Sibirije in ruskega Daljnega Vzhoda na koncu 19. in v začetku 20. stoletja, katerega nosilci so šamani, posredniki med nebom in zemljo.  Ob 18.00 pričnemo z vodstvom po razstavi Šamanizem ljudstev Sibirije, vodil bo dr. Marko Frelih s poudarkom na amuletih in simbolih Sibirskih šamanov. Delavnice za otroke in odrasle ob razstavi Šamanizem ljudstev Sibirije: 18.00 – 20.00: Skrivnostni svet amuletov, delavnica za otroke 21.00: Pomoč z umetnostjo: Živalski arhetipi skozi psihodramo, delavnica za odrasle, ki so jo pripravili študenti Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Delavnico vodi Ana Rokvič Pinterič, na njej bodo posamezniki preko tehnike psihodrama stopili v stik z različnimi arhetipi živali in raziskovali svojo notranjo bit. Odprtje zunanje umetniške instalacije 20.00: Rubikova kocka recikalže senc&e@mocij: avtorica Eva Petrič Na muzejsko ploščad pred SEM bo umeščena instalacija multimedijske umetnice, ki svojo instalacijo opisuje z besedami: ’’Vsakdo ima in vse svoje sence. Kadarkoli sence srečajo druga drugo, se spojijo in oblikujejo nove sence – podobno se dogaja s kulturami in čustvi. Ne senc, ne čustev in niti kulture ne moremo prijeti in zadržati, lahko pa jih, kot  pri tej Rubikovi kocki reciklaže senc&e@mocij, usmerjamo in doživljamo in nenazadnje recikliramo na neskončno možnih načinov.’’ Film 22.00: Codelli (85’)
V SEM obeležujemo 100. obletnico rojstva akademske slikarke Alenke Gerlovič z odprtjem razstave njenih del, ki jih je podarila muzeju

V SEM obeležujemo 100. obletnico rojstva akademske slikarke Alenke Gerlovič z odprtjem razstave njenih del, ki jih je podarila muzeju

SEM, 13. junij ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 5. junij 2019 V SEM obeležujemo 100. obletnico rojstva akademske slikarke Alenke Gerlovič z odprtjem razstave njenih del, ki jih je podarila muzeju V sredo, 12. junija 2019 ob 12. uri, bo v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) odprtje razstave Likovni svet Alenke Gerlovič. Makedonski cikel v SEM. Z razstavo se SEM pridružuje obeležitvi 100. obletnice rojstva slovenske umetnice Alenke Gerlovič (1919 – 2010), v okviru katere bo javnosti predstavil umetničino zapuščino, ki jo hrani. Kustosinja razstave je dr. Bojana Rogelj Škafar.  Dela akademske slikarke Alenke Gerlovič hranijo številne ustanove, šest pa jih sodeluje v celoletnem projektu Likovni svet Alenke Gerlovič (1919 – 2010), katerega pobudnik je Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU). Slovenski etnografski muzej se mu pridružuje s slikarkinim Makedonskim ciklom. Alenka Gerlovič, slikarka, umetnica in kulturnica, se je spomladi 2003 odločila podariti SEM del svojega risarskega in deloma slikarskega opusa, ki je nastal v Makedoniji med letoma 1953 in 1957, ko je nekaj poletij zaporedoma izkoristila za opazovanje in upodabljanje življenja v Prilepu, Skopju, Ohridu in okoliških vaseh. Donacija obsega 90 risb različnih formatov v različnih tehnikah (rjava, črna in rdeča kreda, trstika / tuš, pero / tuš, čopič / tuš in svinčnik) ter ter 10 akvarelov. Kot je zapisala kustosinja razstave dr. Bojana Rogelj Škafar, »umetničini akvareli in risbe iz makedonskega ciklusa niso le umetnostnega pomena, ampak tudi enkraten vir za raziskovanje življenja v Makedoniji v 50. letih 20. stoletja. Ob risbah in slikah pa moramo z vidika etnološke pričevalnosti posebej izpostaviti slikarkine fotografske črno bele vizualne zapise iz leta 1955, ki jih je prav tako leta 2003 skupaj s petimi filmi podarila SEM.« Več o slikarskem in risarskem opusu ter o okoliščinah, v katerih je ta opus nastal, je slikarka zapisala v katalogu razstave z naslovom Alenka Ge
V Gorenjskem muzeju odpirajo razstavo Dekle iz ozadja zgodovine, ki je nastala v sodelovanju s SEM

V Gorenjskem muzeju odpirajo razstavo Dekle iz ozadja zgodovine, ki je nastala v sodelovanju s SEM

SEM, 11. junij ― V četrtek, 13. junija 2019, ob 19. uri bo v Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju, Glavni trg 4, Gorenjski muzej odprl razstavo Dekle iz ozadja zgodovine - Ljudmila Belcijan in njena pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. Razstava je nastala v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem. Razstavo bo odprl Andrej Šter, vodja konzularne službe na Ministrstvu za zunanje zadeve. Kdo je bilo dekle iz ozadja zgodovine? Ljudmila (Milka) Belcijan se je rodila 16. septembra 1924 v Vinjah (Dol pri Ljubljani) mami Mariji (rojeni Virt) in očetu Janezu. V družini so bili štirje otroci, poleg Ljudmile še Mimi, Jože in Franc. Družina Belcijan se je v Predoslje preselila v najeto hišo. Tam je Ljudmila končala šest razredov osnovne šole. V Ljubljani je obiskovala šiviljski tečaj, saj je želela postati učiteljica ročnih del. Kot 15-letno dekle se je izpopolnjevala v kranjski šiviljski delavnici Macarol. Bližina gradu Brdo je vplivala na prebivalce Predoselj, še posebej po letu 1935, ko je postal poletna rezidenca družine kneza Pavla Karađorđevića, regenta Kraljevine Jugoslavije. Ljudmila Belcijan je bila najprej zaposlena na gradu Brdo, nato še na Belem dvoru v Beogradu. Opravljala je različna dela kot sobarica, perica, likarica, šivilja in varuška Pavlove hčere, princese Elizabete. Kraljevina Jugoslavija je pod knezom Pavlom pristopila k trojnemu paktu, da bi se izognila vojaškemu spopadu s Hitlerjevo Nemčijo in z Mussolinijevo Italijo. 27. marca 1941 je vojska izvedla državni udar, strmoglavila vlado, ukinila regentstvo ter razglasila mladoletnega kralja Petra II. za polnoletnega. Kneza Pavla z družino so prisilili k umiku v Kenijo do jezera Naivasha (severno od Nairobija), kjer so bili internirani pod britanskim nadzorom. Z njimi je odšla tudi Ljudmila Belcijan. Britanske oblasti so marca 1943 knezu Pavlu zaradi slabega zdravstvenega stanja odobrile preselitev v Johannesburg v Južni Afriki. Tam se je Ljudmila decembra 1945 prvič poročila in si ustvarila
Posodobljena izdaja publikacije z naslovom Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije (2008–2018)

Posodobljena izdaja publikacije z naslovom Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije (2008–2018)

SEM, 31. maj ― Konec maja 2019 je izšla nova posodobljena izdaja publikacije z naslovom Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije (2008–2018), ki jo je izdal Slovenski etnografski muzej kot Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine. Dvojezična publikacija obsega predstavitve vseh enot nesnovne kulturne dediščine, ki so bile med letoma 2008 in 2018 vpisane v Register nesnovne kulturne dediščine. Z besedo in sliko je tako predstavljenih 67 enot nesnovne kulturne dediščine.
Nova monografija dr. Tanje Roženbergar

Nova monografija dr. Tanje Roženbergar

SEM, 31. maj ― Dr. Tanja Roženbergar, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja, je izdala znanstveno monografijo “Urbani fenomeni, muzejske perspektive v etnološkem in kulturnoantropološkem diskurzu”. Gre za zgoščen prikaz soočanj urbaniziranega sveta in novih teženj v muzeologiji v prepletenosti ved etnologije, kulturne antropologije in muzeologije s poglobljenim poudarkom na muzejih v Sloveniji. Založnik monografije je SED Slovensko etnološko društvo (Knjižnice Glasnika Slovenskega etnološkega društva). Vabljeni k branju in nakupu publikacije! Za nakup publikacije se obrnite na info@sed-drustvo.si.
Častno Valvasorjevo priznanje za leto 2018 v roke Bogdana in Martina Petelin

Častno Valvasorjevo priznanje za leto 2018 v roke Bogdana in Martina Petelin

SEM, 21. maj 20. maja 2019 so v Narodni galeriji podelili Valvasorjeve nagrade in priznanja za leto 2018. Izjemno ponosni smo, da sta med prejemniki častnega Valvasorjevega priznanja tudi Bogdan Petelin in Martin Petelin, ki sta Slovenskemu etnografskemu muzeju v lanskem letu podarila in izročila obsežno družinsko zbirko predmetov, fotografij in dokumentov slovenske ribiške družine Caharije iz Nabrežine pri Trstu. Čestitamo! Prav tako čestitamo vsem prejemnikom nagrad, priznanj in diplom!
Mednarodni muzejski dan 2019

Mednarodni muzejski dan 2019

SEM, 13. maj ― Mednarodni muzejski dan se letos posveča temi HIPERPOVEZANI MUZEJI: Novi pristopi, novi obiskovalci. Tematski mednarodni muzejski dan vsako leto združuje preko 40.000 muzejskih institucij v več kot 158 državah sveta. Pridružuje se jim tudi Slovenija z velikim naborom sodelujočih muzejev in galerij. V soboto, 18. maja, bomo po celi Sloveniji muzeji in galerije obeležili mednarodni muzejski dan s prostim vstopom in obilico raznovrstnih dogodkov. Z vami delimo še program ICOM Slovenija za mednarodni muzejski dan v soboto, 18. maja 2018:         10.00: družinske ustvarjalne delavnice (skupna muzejska akcija za družine in otroke, muzejska ploščad Metelkova, Ljubljana).         11.00: tiskovna konferenca vseh treh slovenskih muzejskih organizacij: Skupnost muzejev Slovenije (SMS), Slovensko muzejsko društvo (SMD), ICOM Slovenija (Mednarodni muzejski svet – Slovenski odbor). SMS bo predstavila Poletno muzejsko noč, ki bo letos 15. junija 2019. SMD bo predstavilo podelitev Valvasorjevih nagrad za leto 2019 s knjižico prejemnikov. ICOM Slovenija bo predstavil temo letošnjega mednarodnega muzejskega dneva, programe v muzejih in galerijah po Sloveniji na ta dan kot del vseslovenske akcije ter pomembne aktivnosti ICOM-a za leto 2019. Posebna gostja bo ga. Suay Aksoy, predsednica Mednarodnega muzejskega sveta ICOM iz Pariza. Tiskovna konferenca bo v upravni stavbi Slovenskega etnografskega muzeja, Metelkova 2, Ljubljana.         11.30: odprtje skupne razstave državnih muzejev Slovenije na temo MMD na muzejski ploščadi na Metelkovi. Državni muzeji Slovenije pod okriljem ICOM Slovenije zdaj že tradicionalno obeležujejo MMD s postavitvijo skupne razstave, posvečene osvetlitvi izpostavljene teme HIPERPOVEZANI MUZEJI: Novi pristopi, novi obiskovalci. O letošnji temi MUZEJI KOT KULTURNA SREDIŠČA: PRIHODNOST TRADICIJE: Vloga muzejev v družbi se spreminja. Muzeji se v svojih prizadevanjih, da bi postali bolj interaktivni, usmerjajo k občinstvu in v skupnost, postali so
Likovni svet Alenke Gerlovič 1919 – 2010

Likovni svet Alenke Gerlovič 1919 – 2010

SEM, 13. maj ― V letošnjem letu sedem slovenskih razstavišč predstavlja spominske razstave v počastitev 100. obletnice rojstva velike slovenske umetnice, slikarke in kulturnice Alenke Gerlovič (1919 – 2010). Prva v nizu razstav, posvečenih Gerlovičevi, je bila odprta že ta teden (7. maja 2019) v Galeriji ZDSLU z naslovom Likovni svet Alenke Gerlovič 1919 – 2010. SEM se s svojo razstavo Likovni svet Alenke Gerlovič: Makedonski cikel v SEM, ki jo odpira 12. junija 2019, pridružuje  vsem drugim ustanovam, ki hranijo zapuščino Alenke Gerlovič in jo bodo predstavile v letošnjem letu - Dolenjski muzej v Novem mestu, Galerija Miklova hiša v Ribnici, Galerija Prešernovih nagrajencev v Kranju, Muzej novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani in Posavski muzej Brežice, vlogo organizatorja projekta, skupne informativne razstave in producenta kataloga pa prevzema ZDSLU. O sodelovanju: SEM se je odzval na pobudo ZDSLU in gospe Tatjane Pinoza, da v letu 2019, ko obhajamo stoto obletnico rojstva slovenske umetnice Alenke Gerlovič, javnosti predstavi del umetničine zapuščine, ki jo hrani. Slednja obsega 90 del v tehnikah rjave, črne in rdeče krede, perorisbe s tušem, risbe s čopičem in tušem ter 10 akvarelov, ki so nastala v letih med 1953 in 1955 ter eno delo leta 1957 ob njenih obiskih Makedonije v Skopju in okoliških vaseh. Umetnica je ta del svojega opusa podarila Slovenskemu etnografskemu muzeju leta 2003, čemur je dodala še škatlo s petimi filmi, posnetimi leta 1955, in fotografijami, nastalimi iz teh filmov, ki so skrbno dokumentirane s podatki o kraju in času posnetka. Motivika likovnih del in fotografij obsega prizore iz vsakdanjega življenja, kot so različna gospodarska opravila, noše, živali in arhitekturo.
Razstava »Čutim Slovenijo, čutim Celje«

Razstava »Čutim Slovenijo, čutim Celje«

SEM, 13. maj ― Slovenija leži na prostoru, ki je bil vedno stičišče in križišče različnih migracij, Celje kot eno od tranzitih mest prav tako. Razstava bo predstavila migracije kot del vsakdanje človekove težnje po iskanju boljšega življenja in ob tem preko osebnih zgodb posameznikov in njihovih osebnih predmetov predstavila ljudi, ki so se iz različnih vzrokov priselili v Slovenijo in Celje ter si tukaj uredili novo, uspešno in drugačno življenje.  Muzeološki koncept, ki ga je pripravil kustos Sebastja Weber, temelji na idejni zasnovi dela razstave  »Afrika in Slovenija. Preplet ljudi in predmetov«,  ki sta ga v Slovenskem etnografskem muzeju pripravili kustosinji dr. Bojana Rogelj Škafar in Tina Palaić. Razstava, ki je nastala v okviru projekta SWICH, je bila na ogled med 30. 11 2017 in 2. 5. 2018. Del razstave je bil posvečen posameznikom in njihovim osebnim zgodbam, ki so jih gradili okoli osebnih predmetov.  Osebna zgodba je bila predstavljena kot kratek AV zapis, ki je dopolnjeval predmete, razstavljene v vitrini. Vsem zgodbam je  skupno predvsem to, da so vsi posamezniki Afričani, ki so v Slovenijo prišli v okviru študentskih izmenjav v času Gibanja neuvrščenih. Ta del razstave bo gostujoči del razstave v MNZC, ki pa bo po enakih principih razširjena z zgodbami priseljencev, ki so se v Celje priselili iz različnih držav in si v Celju zgradili nov način življenja. Z njim ter  s svojim delovanjem tako ali drugače vplivajo na celjsko družbo in kulturo. Uvodno besedilo bo namenjeno predstavitvi pomena razstave, migracijam nasplošno in sodelovanju s SEM. Zadnji del razstavepa bodo kratki pozdravi Celjanov, ki so iz Celja  odšli v svet in si uredili novo življenje. Ti »pozdravi« bodo predstavljeni na razglednicah, ki jih bodo izseljenci v času snovanja razstave  po pošti poslali v muzej.
Medinstitucionalna razstava Afrika treh muzejev

Medinstitucionalna razstava Afrika treh muzejev

SEM, 10. maj ― Slovenski etnografski muzej, Muzej Velenje in Koroški pokrajinski muzej, Muzej Slovenj Gradec smo v torek, 7. 5. 2019 v Slovenj Gradcu na odprli medinstitucionalno razstavo Afrika treh muzejev. S skupno razstavo so predstavljene izbrane vsebine in predmeti iz zbirke dr. Franca Tretjaka iz Koroškega pokrajinskega muzeja, zbirka Františka Foita iz Muzeja Velenje in pregled afriških zbirk od 19. stoletja dalje iz Slovenskega etnografskega muzeja. Razstavo naprej gosti Koroški pokrajinski muzej v Slovenj Gradcu, od septembra bo na ogled v Muzeju Velenje, prihodnje leto pa v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Dr. Marko Frelih (Slovenski etnografski muzej): AFRIKA TREH MUZEJEV Veliko muzejev po Sloveniji ima v zbirkah predmete iz neevropskih dežel, med njimi tudi predmete iz Afrike. Toda v treh muzejih so afriški zbirke še posebej izpostavljene in že desetletja prisotne na stalnih razstavah. Slovenski etnografski muzej, Muzej Velenje in Koroški pokrajinski muzej imajo v svojem poslanstvu posebno čast, da širši javnosti lahko z razstavami in različnimi muzejskimi programi predstavijo bogato kulturno dediščino afriških kultur – od predmetov iz faraonskega Egipta do sodobnih stvaritev afriških umetnikov. Slovenski etnografski muzej načrtno dokumentira vse oblike povezav Slovencev z Afriko, ki neprekinjeno trajajo že od 19. stoletja. Poleg bogate materialne dediščine je v muzeju shranjena tudi pomembna zbirka fotografij in arhivskih dokumentov. Muzej Velenje že dolgo s stalno razstavo predstavlja izjemno življenjsko zgodbo češkega kiparja, pisatelja in popotnika Františka Foita. Skupaj s soprogo Ireno so ga zapletene okoliščine iz Kenije pripeljale v Velenje in v grajskih prostorih si obiskovalci lahko ogledajo slikovito zbirko mask, kipov in tradicionalnih kiparskih izdelkov študentov, ki jih je poučeval. Koroški pokrajinski muzej ima zelo raznovrstno afriško zbirko dr. Franca Tretjaka, ekonomista in enega vodilnih slovenskih strokovnjakov za analizo i
Slovenski misijonar ob robu ekvatorja

Slovenski misijonar ob robu ekvatorja

SEM, 6. maj ― Ob Knobleharjevem letu 2019 vabljeni na odprtje razstave ‘’Slovenski misijonar ob robu ekvatorja’’, ki jo je pripravil kolega dr. Marko Freliha iz SEM v sodelovanju s Teološko fakulteto Univerze v Ljubljani. Odprtje razstave bo v sredo, 8. maja 2019, ob 10.45, pred predavalnicami Teološke fakultete.
Počitniški 3M, program treh muzejev na Metelkovi za otroke

Počitniški 3M, program treh muzejev na Metelkovi za otroke

SEM, 26. april ― Vabljeni na poletni počitniški teden v muzeje na Metelkovi: Muzej sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM), Narodni muzej Slovenije – Metelkova (NMS), Slovenski etnografski muzej in Lončarski atelje SEM.  Vsak dan v drugem muzeju skozi igro ustvarjamo in osvajamo umetnost, zgodovino, etnologijo,… manjkalo pa ne bo niti dejavnosti na muzejski ploščadi. Počitniški 3M bo potekal:1. termin: od 8. do 12. julija 2019 (prijave zbiramo do petka, 28. junija)2. termin: od 19. do 23. avgusta 2019 (prijave zbiramo do petka, 9. avgusta) Prijave za počitniški 3M so možne le za cel teden! Zbiramo jih do zapolnitve mest oz. do deset dni pred izvedbo termina. Družili se bomo od ponedeljka do petka med 7.30 in 16.30 uro. Teden vključuje pet celodnevnih aktivnosti s kosilom. V primeru premajhnega števila prijav počitniški teden odpade. Program je namenjen osnovnošolcem med 6. in 12. letom. Cena tedenskega programa je 105€. Prijave in dodatne informacije: Slovenski etnografski muzej Sonja Kogej Rus: sonja.kogej-rus@etno-muzej.si, 031 728 955 Anja Koren Usenik: anja.koren@etno-muzej.si PROGRAM 1. dan: V Lončarskem ateljeju SEM se bomo letos pri igri v glini prepustili domišljiji in z njeno pomočjo oblikovali vse kar živi na dnu morja, plava in se vozi po njem. Kot pravi lončarji pa si bomo na vretenu izdelali tudi posodo, jo okrasili in pobarvali. Vse skupaj gre nato v lončarsko peč in domov za spomin. 2. dan: V torek bomo v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova (NMS) pobegnili v srednji vek. Ob ogledu predmetov na razstavah bomo odkrivali zanimivosti tega dolgega obdobja ter posebno mesto namenili vitezom. Nadeli si bomo viteško opremo, potežkali meč ter se v umetnosti mečevanja preizkusili tudi sami. Manjkalo ne bo tudi ustvarjalnih delavnic: izdelali bomo leseni meč, odtisnili svoj grb ter se spoznali s srednjeveškimi igrami. Veselo bo! 3. dan: V sredo se bomo dobili v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM), ki ni navaden muzej! Ima velikanska vhodna vrata, poševne
SEM sodeluje pri organizaciji posveta Družbeni in gospodarski vidiki uporabe digitalizirane kulturne dediščine v Sloveniji

SEM sodeluje pri organizaciji posveta Družbeni in gospodarski vidiki uporabe digitalizirane kulturne dediščine v Sloveniji

SEM, 15. april ― V zadnjih nekaj letih je t. i. digitalna doba postala »doba digitalizacije« in kulturne ustanove so veliko vlagale v digitalizacijo kulturne dediščine. Digitalizirale niso le besedil in slik na papirju, temveč tudi avdio in video posnetke, filmsko gradivo, muzejske eksponate, nepremično kulturno dediščino ter druge stvaritve kulturne dediščine. Digitalna tehnologija je spremenila način zajemanja in razširjanja informacij ter upravljanja z njimi. Rezultati digitalizacije so bili objavljeni na spletu, s čimer je bil širši javnosti omogočen dostop do kulturne dediščine, hkrati pa je bilo veliko storjenega tudi za ohranjanje izvirnikov. Danes naš cilj niso več zgolj »bruto« izdelki digitalizacije, temveč bolj dodelane rešitve oziroma dodatne funkcionalnosti, ki omogočajo poosebljeno doživetje digitalnih vsebin.  Leta 2014 je v okviru kongresa Digitalne vsebine: nastanek, hranjenje, dostop več kot 25 avtorjev predstavilo individualne ali kolektivne dosežke na področju digitalizacije v Sloveniji. O nekaterih projektih oziroma izdelkih smo takrat slišali prvič. Tudi sami organizatorji smo bili prijetno presenečeni in navdušeni nad velikim številom slovenskih ustvarjalcev digitalnih vsebin. Po petih letih je čas, da ponovno pogledamo, kaj se dogaja s kulturno dediščino v digitalni obliki. Kako smo izkoristili velika vlaganja v digitalizacijo? Kakšen je inovativni potencial naših ustvarjalcev? Kakšne koristi ima od vlaganj v digitalizacijo slovenska družba? Ali lahko govorimo o gospodarskem vplivu digitalizirane kulturne dediščine na slovensko družbo? Kakšna je uporabnost ustvarjenih vsebin? Kdo so njihovi glavni uporabniki? Ali lahko ocenimo njihovo družbeno vrednost? Kakšni so dosežki na področju digitalizirane kulturne dediščine? Odgovore na zgornja vprašanja bomo poiskali na posvetovanju Družbeni in gospodarski vidiki uporabe digitalizirane kulturne dediščine v Sloveniji, ki bo potekalo 16. in 17. maja 2019 v dvorani MIZŠ na Masarykovi 16 v Ljubljani.   Progr
Slovenski etnografski muzej in Ruski etnografski muzej, Sankt Peterburg odpirata razstavo Šamanizem ljudstev Sibirije

Slovenski etnografski muzej in Ruski etnografski muzej, Sankt Peterburg odpirata razstavo Šamanizem ljudstev Sibirije

SEM, 12. april ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 11. april 2019 Slovenski etnografski muzej in Ruski etnografski muzej, Sankt Peterburg odpirata razstavo Šamanizem ljudstev Sibirije V sredo, 17. aprila 2019, ob 19.00 bo v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) odprtje gostujoče razstave Šamanizem ljudstev Sibirije z zbirko iz Ruskega etnografskega muzeja. Prisostvovali mu bodo gostje iz Ruskega etnografskega muzeja - avtorici razstave dr. Valentina Gorbacheva in dr. Irina Karapetova ter namestnica direktorja Ruskega etnografskega muzeja ga. Elena Gerasimenko. Pred odprtjem ob 18.30 bo na ploščadi pred SEM potekala uprizoritev Pomoč z umetnostjo ob spremljavi bobnov, ki jo bo izvedla skupina študentov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Razstava v SEM v Ljubljani je plod strokovnega sodelovanja SEM z Ruskim etnografskim muzejem iz Sankt Peterburga, enim največjih etnografskih muzejev v Evropi.  Ta v svojih zbirkah med drugim hrani več kot 60.000 muzejskih predmetov in 20.000 fotografij, ki predstavljajo kulturo prvotnih ljudstev Sibirije in ruskega Daljnega vzhoda, in tudi šamanizma, o katerem govori razstava. Na razstavi v SEM je na ogled osemdeset redkih etnografskih predmetov in štirideset arhivskih fotografij, ki odslikavajo duhovno kulturo 15 (od 45) avtohtonih sibirskih ljudstev iz poznega 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja. Razstava je umeščena v program SEM kot muzeja za katerega je značilno dolgoročno posvečanje promociji kulturne raznolikosti. Slovenski etnografski muzej namreč stremi h komuniciranju spoznanj tudi o nam oddaljenih in malo poznanih kulturah, njihovih etničnih identitetah na globalni ravni, ki razkrivajo izjemno bogastvo materialne, družbene in duhovne kulture ter modrosti avtohtonih ljudstev sveta. Kot je zapisala direktorica Slovenskega etnografskega muzeja dr. Tanja Roženbergar v predgovoru razstavnega kataloga: ''Vsebina te gostujoče razstave sledi enemu glavnih sporočil Slovenskega etnografskega mu
Simpozij o Zmagu Šmitku v Cankarjem domu

Simpozij o Zmagu Šmitku v Cankarjem domu

SEM, 12. april ― Simpozij o Zmagu Šmitku ob izidu knjige Šelest divjine v Cankarjevem domu se bo začel v četrtek 17. aprila 2019 ob 13. uri. Zmago Šmitek (1949–2018) je ključno sooblikoval slovensko in mednarodno etnološko in antropološko misel zadnjih tridesetih let. Njegova dela ter njegov angažma kot profesor in raziskovalec so odmevala v različnih disciplinah. Ob izidu knjige Šelest divjine, s katero se je Zmago Šmitek ukvarjal vse do smrti, pripravlja založba Beletrina enodnevni simpozij, ki bo zbral nekatere njegove ključne sodelavce, prijatelje in mislece z zanimanjem za njegov opus. Na njem bo sodeloval tudi naš sodelavec mag. Ralf Čeplak Mencin. Več o simpoziju v priponki.
še novic