Zimske počitniške delavnice v SEM

Zimske počitniške delavnice v SEM

SEM, 23. januar ― tor. – čet., 18. – 20. februar, 9.00 – 13.00 PREPLETENE POČITNICE Počitnice so pred vrati in zakaj se ne bi v tem času prepletli in ustvarjali z nitkami ter tako izdelali uporabne predmete. Posebej vabimo tiste, ki jih zanimajo tekstilne ročne spretnosti. Na tridnevnih delavnicah se bomo družili, prepletali nitke, klekljali in ob tem spoznavali vsebine Slovenskega etnografskega muzeja skozi igro in doživetja. Delavnice vodita Sonja Kogej Rus, kustosinja SEM in Tanja Oblak, pedagoginja v kulturi. Trajanje: 4 ure Namenjeno osnovnošolcem. Cena treh delavnic (samo v paketu): 15 EUR Obvezna prijava do četrtka, 13. februarja 2020. ________________________________________ Prijave in dodatne informacije: Slovenski etnografski muzej Sonja Kogej Rus T. 01 3008 750, 031 728 955 E. sonja.kogej-rus@etno-muzej.si ali Recepcija SEM: od torka do nedelje, 10.00 - 18.00 T: 01 3008 745
Teden študentske kulture 2020 v SEM

Teden študentske kulture 2020 v SEM

SEM, 23. januar ― Prvi teden Meseca kulture 2020 ŠOU v Ljubljani imajo študentje ob predložitvi študentske izkaznice prost vstop v številne kulturne ustanove, saj že tradicionalno poteka Teden odprtih vrat muzejev in galerij za študente. Akciji se prdružuje tudi Slovenski etnografski muzej, zato študentke in študente med 10. in 15. marcem 2020 vabimo v SEM na ogled razstav. Vstop je prost!
Slovenski etnografski muzej razstavno leto pričenja z razstavo Afrika treh muzejev

Slovenski etnografski muzej razstavno leto pričenja z razstavo Afrika treh muzejev

SEM, 21. januar ― Sporočilo za medije Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 20. januar 2020 V petek, 24. januarja 2020, ob 12.00 bo v Slovenskem etnografskem muzeju odprtje razstave Afrika treh muzejev. Gre za skupinski razstavni projekt, ki so ga izpeljali trije muzeji v letu 2019: Slovenski etnografski muzej, Koroški pokrajinski muzej in Muzej Velenje. Razstava predstavlja zgodovino nastanka različnih muzejskih afriških zbirk na Slovenskem in je posvečena 200. obletnici rojstva misijonarja in raziskovalca Ignacija Knobleharja, ki je leta 1850 v Ljubljani organiziral prvo javno razstavo afriških predmetov. Afrika treh muzejev je najprej gostovala v Slovenj Gradcu, nato v Velenju, zadnja postaja razstave je Slovenski etnografski muzej. Na skupni razstavi je na ogled okoli 50 predmetov, med katerimi izstopajo obredne maske, nakit, kipi in uporabni izdelki. Razstavljeni eksponati predstavljajo svojevrstno kulturno dediščino afriških obrtnikov in umetnikov v 19. in 20. stoletju. Predstavljene so izbrane vsebine in predmeti iz zbirke Franca Tretjaka iz Koroškega pokrajinskega muzeja, predmeti iz zbirke Františka Foita iz Muzeja Velenje in izbor predmetov afriških zbirk od 19. stoletja dalje, ki jih hrani Slovenski etnografski muzej. Zbirke Slovenskega etnografskega muzeja: Slovenski etnografski muzej načrtno dokumentira vse oblike povezav Slovencev z Afriko, ki neprekinjeno trajajo že od 19. stoletja. Poleg bogate materialne dediščine je v muzeju shranjena tudi pomembna zbirka fotografij in arhivskih dokumentov. Izpostaviti gre tri večje zbirke: Knobleharjeva afriška zbirka iz leta 1850, ki šteje 230 predmetov. Knoblehar je bil prvi Slovenec, ki je rojakom predstavil življenje ljudstev v  južnem Sudanu v obliki javne razstave in z objavami člankov ter je znan kot pionir raziskovanja Belega Nila. Zbirka iz Konga dr. Paula Schebeste; svetovno znani avstrijski antropolog dr. P. Schebesta je predaval v Ljubljani o svojih raziskavah v Kongu, kjer je več mesecev živel pri ljudstvu B
Razstava Nesnovna kulturna dediščina Slovenije v luči Unescove Konvencije v Mestnem muzeju Negotino

Razstava Nesnovna kulturna dediščina Slovenije v luči Unescove Konvencije v Mestnem muzeju Negotino

SEM, 20. januar ― Razstava Slovenskega etnografskega muzeja "Nesnovna kulturna dediščina Slovenije v luči Unescove Konvencije", ki trenutno potuje po Severni Makedoniji, se iz Muzeja Bitola (Музеј Битола/Bitola Museum) seli v Mestni muzej Negotino (Muzej Na Grad Negotino). Odprtje je bilo v petek, 17. januarja 2020. Razstava s pomočjo besedil, fotografij in predmetov prikazuje nesnovno kulturno dediščino Slovenije, ki je vpisana v nacionalni register in na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Poziv avtorjem za Etnolog 30 (2020)

Poziv avtorjem za Etnolog 30 (2020)

SEM, 17. januar ― Vabimo vas k sooblikovanju letošnje muzejske periodične publikacije Etnolog.  Osrednja tema znanstvenih člankov letošnjega Etnologa bo prosti čas. Nahajamo se na zgodovinski prelomnici: v času, ko naj bi se začel čas opravljanja dela in zaposlitve, ki šele opredeljuje preostanek človeškega časa kot »prosti čas«, vse bolj zmanjševati, smo soočeni z nasprotnim procesom: težnjami po podaljševanju delovnega časa. Prosti čas je do določene mere »prost« tudi drugih formalnih družbenih in družinskih obveznosti. Toda to ni čas brezdelja, ampak tisti del našega življenja, ki naj bi ga »imeli« najbolj zase. Ta čas obsega druženje z drugimi, ustvarjalno delo in delovanje, konjičke, športne, kulturne, dobrodelne, popularnokulturne in druge dejavnosti, tako materialne prakse kot oblikovanje skupnosti onkraj formalnih struktur, soustvarjanje posebnega vzdušja (atmosfere) in afektivnosti, občasnih nepredvidljivih situacij in delovanja v civilni družbi. V svojem prostem času ljudje uporabljajo in ustvarjajo predmete, oblikujejo specifične medčloveške odnose in ustvarjajo nove zamisli. V Etnologu pričakujemo prispevke o najrazličnejših vidikih doživljanja prostega časa s teoretsko podkrepljenim premislekom. Kot vsako leto načrtujemo tudi sklop znanstvenih člankov, ki vsebinsko niso omejeni. V obeh sklopih pričakujemo problemsko zastavljene še neobjavljene avtorske članke. Poleg znanstvenih pričakujemo tudi strokovne prispevke, tako tiste, povezane z razpisano tematiko kot tudi druge.  Vabimo vas k pisanju prispevkov o dogajanju v slovenskih in tujih muzejih (ocene in predstavitve ustanov, razstav, projektov, zbirk …). Prav tako vas vabimo, da nam pošljete ocene novejših domačih in tujih publikacij s področij etnologije, kulturne antropologije, muzeologije in sorodnih ved. Avtorje znanstvenih člankov prosimo, da do 3. februarja 2019 pošljete preliminarne naslove prispevkov s kratkim povzetkom in osnovnimi podatke o avtorju/avtorici na naslov nena.zidov@etno-muzej.si, p
Ravenski pust: Pustna šega v Drežniških Ravnah, Magozdu in Jezercih

Ravenski pust: Pustna šega v Drežniških Ravnah, Magozdu in Jezercih

SEM, 14. januar ― Slovenski etnografski muzej bo obeležil pustni čas s predstavitvijo treh celotnih pustnih oprav Ravenskih pustov - ta lepega, ta lepo, ta grdega - in z naličjem/masko ta grdega iz konca 50-ih let 20. stoletja. Oprave so nova muzejska pridobitev iz leta 2019. Prikaz ravenskih pustnih šeg dopolnjujejo avtorske fotografije Voranca Vogla, znanega fotoreporterja Dela. Ravenski pust je skupaj z Drežniškim pustom od leta 2012 vpisan v Register nesnovne kulturne dediščine in je značilna pustna šega v vaseh pod Krnom. Zanjo velja močno tradicijsko izročilo, zaradi katerega fantovska skupnost, ki je nosilec šege, v svoje vrste ne spušča žensk in poročenih moških. Potek pustnega dogajanja je natančno določen kakor tudi pomen in vloga vsakega lika.   Razstava Ravenski pust: Pustna šega v Drežniških Ravnah, Magozdu in Jezercih bo na ogledu v avli razstavne hiše Slovenskega etnografskega muzeja med 8.  februarjem in 1. marcem 2020. Obiskovalce vabimo tudi v Kavarno SEM, kjer bo v pustnem času na ogled fotografska razstava Primoža Hienga: Ta norčavi pustni čas. Avtor je v skoraj dvajsetih letih zvesto beležil pustne šege na skoraj vseh koncih Slovenije, kjer so doma maske. 
Zel in plevel - od ljudske do znanstvene rabe

Zel in plevel - od ljudske do znanstvene rabe

SEM, 10. januar ― Prijazno vas vabimo na 4. seminar za etnobotaniko v Slovenski etnografski muzej. Letošnji seminar bo s povezovanjem strokovnjakov različnih področij osvetlil stara znanja in uporabe nekaterih zdravilnih ali drugače koristnih rastlin v kulturni tradiciji Slovencev. Petek in sobota, 6. in 7. marec 2020 Rastlinam, ki rastejo in uspevajo v svojem prvobitnem naravnem okolju pravimo, da so divje ali samonikle. Že v najstarejših časih so ljudje nabirali in uporabljali divje rastoče rastline za dopolnitev prehrane in zdravilo, sčasoma pa so posamezne zdravilne rastline začeli gojiti tudi na svojih vrtovih. Meja med zeljó in plevelom, med zdravilom in strupom, je še danes nedorečena – kar je za nekoga plevel, je za drugega zdravilo in strup je lahko zdravilo. Zdravilne rastline, naj so divje ali gojene, so našim prednikom tisočletja nudile pomoč pri domačem zdravljenju, poleg tega pa so dajale še mnoge druge koristi: hrano, snov za omamo, naravno lepotilo, pa tudi božje objasnilo, rastline so ljudem dajale material za gradnjo ali nit za prejo … Naši predniki so imeli znanje in veščine za vsestransko uporabo rastlin v najrazličnejše namene. In tako so rastline skozi tisočletja oblikovale našo kulturo, naš način življenja. In danes? Cena za dvodnevni seminar: 60 € Plačilo na TTR (01100-6030376834 / namen plačila: PRIIMEK - ETNOBOTANIKA) ali na blagajni razstavne hiše SEM (tor – ned 10.00 – 18.00), najkasneje do 3. marca 2020. Prijave in informacije: Barbara Sosič / E: barbara.sosic@etno-muzej.si / T: 01/300 87 49 Spletna prijava Nalaganje … Prijave sprejemamo od 20. januarja3. marca 2020. Povzetki predavanj (pdf, 320 KB) Predstavitev predavateljev (pdf, 310 KB) Program seminarja (pdf, 5 MB) PROGRAM Petek, 6. 3. 2020 • 14.30 – 15.00: Registracija • 15.00 – 15.15: dr. Tanja Roženbergar, direktorica SEM: Uvodni pozdrav • 15.15 – 15.30: Vlasta Mlakar: Predstavitev projekta Seminar za etnobotaniko • 15.30 – 16.30: Uša Lover: Izvori in
V Register vpisane nove enote: Izdelovanje panjev in čebelnjakov, Vzreja čebeljih matic kranjske čebele, Priprava idrijskih žlikrofov in Piparstvo

V Register vpisane nove enote: Izdelovanje panjev in čebelnjakov, Vzreja čebeljih matic kranjske čebele, Priprava idrijskih žlikrofov in Piparstvo

SEM, 24. december 2019 ― Ministrstvo za kulturo je na predlog Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine v Register nesnovne dediščine vpisalo štiri nove enote nesnovne kulturne dediščine: Izdelovanje panjev in čebelnjakov, Vzreja čebeljih matic kranjske čebele, Priprava idrijskih žlikrofov in Piparstvo. Izdelovanje panjev in čebelnjakov: Čebelnjaki so gospodarske stavbe, namenjene panjem za čebelje družine in čebelarjevemu delu. So značilnost slovenske kulturne krajine. Za njihovo izdelovanje je potrebno tehnično, estetsko, gospodarsko in obrtniško znanje. Ob enoti je bil evidentiran en nosilec: Čebelarska zveza Slovenije. Vzreja čebeljih matic kranjske čebele je dejavnost pridobivanja novih matic na podlagi odbire čebeljih družin z najboljšimi lastnostmi plemenskega materiala, in sicer z odvzemom vzrejnega gradiva iz njih, z gojenjem matičnih ličink ali z oprašitvijo matic. Ob enoti sta bila evidentirana dva nosilca: Čebelarska zveza Slovenije in Kmetijski inštitut Slovenije. Priprava idrijskih žlikrofov: Idrijski žlikrofi so s krompirjevim nadevom polnjene testenine v obliki klobuka, ki se po tradicionalnem receptu izdelujejo na širšem območju Idrije in Cerkna ter pripravljajo kot predjed, priloga k mesnim jedem ali samostojna jed z mesno ali drugo omako. Ob enoti je bil evidentiran en nosilec: Društvo za promocijo in zaščito idrijskih jedi. Piparstvo ali fajfarstvo je ročno izdelovanje rezljanih in različno okrašenih lesenih pip ali fajf za kajenje tobaka. Danes je po tej nekoč bolj prisotni dopolnilni domači obrti znana le še vas Gorjuše nad Bohinjem. Ob enoti je bil evidentiran en nosilec: Srečko Lotrič.
Prijazno vabljeni v praznično muzejsko trgovino Lectarijo

Prijazno vabljeni v praznično muzejsko trgovino Lectarijo

SEM, 20. december 2019 ― V toplem duhu muzejske trgovine Lectarije, katere oprema je bila izdelana po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, vas čaka izbor zanimivih, unikatnih izdelkov slovenskih rokodelcev, ustvarjalcev in oblikovalcev. Izdelke muzejske trgovine Lectarije navdihuje naša kulturna dediščina, ob vsaki osrednji razstavi pa pripravimo tudi asortima prodajnih izdelkov na temo razstave. Tako trgovino bogatijo lončeni izdelki Lončarskega ateljeja SEM in tkani izdelki Tkalskega ateljeja SEM, obsežna kolekcija nakita SEM, izdelki izpod pridnih rok rokodelcev in oblikovalcev, sladki medeni izdelki ter zanimiv izbor publikacij. Poskrbljeno je za vse generacije – otroke, odrasle in starejše. Ob naši osrednji razstavi Bosi. Obuti. Sezuti. pa smo trgovino opremili s SEM nogavicami, kolekcijo nakita, copatki, čevljarskimi svetilkami in še čem. V tem prazničnem času, ki je tudi čas obdarovanj, v muzejski trgovini Lectariji zagotovo najdete lepo darilo za vaše drage sorodnike in prijatelje. Razveselite jih s pozornostmi, katerih odlike so kakovost, unikatnost in uporabnost. Morda pa s kakšnim čudovitim darilom obdarite tudi sami sebe!  Zato toplo vabljeni v Slovenski etnografski muzej na ogled razstav in obisk praznične muzejske trgovine Lectarije.
Izšla je nova številka Etnologa

Izšla je nova številka Etnologa

SEM, 19. december 2019 ― Ob koncu leta je izšla nova številka Etnologa (29/2019), katerega nosilna tema je uporabnost etnologije in antropologije. V branje ponujamo 29. letnik nove vrste Etnologa, če pa k temu prištejemo še letnike, ko je revija izhajala kot Etnolog (1926–1940) in Slovenski etnograf (1948–1990), je pred nami že častitljivi 80. letnik Etnologa. V letošnji izdaji se v sklopu znanstvenih člankov z naslovom Uporabnost etnologije in antropologije avtorice in avtorja sprašujejo o uporabnosti na videz neuporabnega znanja o načinih življenja ter s tem povezano umestitvijo etnologije oz. antropologije v javnosti oziroma njuni uporabnosti zunaj akademske sfere. Sklop začenja Dan Podjed s člankom Snovanje prihodnosti antropologije, v katerem predstavlja razvojne trende v antropologiji, pri čemer se osredotoča predvsem na aplikativno antropologijo in uporabo antropoloških pristopov zunaj akademskih institucij. Uršula Lipovec Čebron v članku Antropologija in javno zdravje predstavlja izkušnje, povezane s sodelovanjem antropologov in antropologinj na področju javnega zdravja v Sloveniji. V članku Antropologija dizajna Rajko Muršič in Laura Korčulanin predstavljata precej novo področje, imenovano tudi snovalska antropologija, ki zaradi možnosti sodelovanja pri iskanju praktičnih rešitev v zadnjih letih vse bolj pridobiva na pomenu.   Vlogo etnologov in antropologov pri oblikovanju socialnih in ekonomskih politik, povezanih s staroselskim prebivalstvom Latinske Amerike, v članku Etnologija in antropologija med akademizmom in aplikativnostjo predstavlja Marija Mojca Terčelj. Kako uporabno je lahko znanje etnologinje in kulturne antropologinje pri vzpostavljanju sodelovanja med muzejem in bližnjo sosesko, dokazuje članek Urše Valič z naslovom Etnologinja in kulturna antropologinja v muzeju sodobne umetnosti. V razdelku Razprave odpiramo več tem. Nena Židov v članku z naslovom »Otrokom danes vzeti dedka Mraza bi bil politični polom« piše o uvajanju in oblikovanju predstav o »slovensk
Izšel je angleški vodnik po razstavi Jaz, mi in drugi

Izšel je angleški vodnik po razstavi Jaz, mi in drugi

SEM, 18. december 2019 ― Pred koncem leta je izšel angleški vodnik po drugi stalni razstavi z naslovom I,We and Others: Images of My World: A Guide to the Slovene Ethnographic Museum Permanent Exhibition. Z njim obeležujemo desetletnico razstave (2009-2019). Stalna razstava Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta je "razstava o človeku in njegovem umeščanju v svet". Zasnovana je kot razstavni razmislek o tem, kaj je človek in kako biti Človek kot del Sveta. Pozornost usmerja v vprašanje (ki ima mnogo delnih in prav nobenega celostnega odgovora), kako se narava človeške vrste ter specifično družbeno-kulturno okolje medsebojno dopolnita v vsakem človešekm bitju posebej in kako se skozi njegovo tvorno delovanje v svetu ponovno vzpostavljata. Razstava ni poetična pripoved o naši družbi, naši kulturi in naši zgodovini. Pravzaprav bolj opozarja na relativnost pojma Nas in našega in na pomen Drugega in drugačnega. To pa je srž vprašanja o družbenih identitetah oziroma identitetnih procesih na ravno osebnega in skupinskega življenja; zajeto je tudi v naslovni besedni zvezi jaz-mi-drugi. Drugi del naslova (podobe mojega sveta) govori o razmerju med stvarnim, velikim svetom in posameznikovimi subjektivnimi predstavami o sebi. Cena vodnika je 20€. Kupite ga lahko v naši muzejski trgovini.
Delovni čas med prazniki

Delovni čas med prazniki

SEM, 17. december 2019 ― Obveščamo vas o spremenjenem delovnem času v času decembrskih praznikov. Vesele praznike in vse lepo v letu 2020! Odprto: torek - nedelja, 10.00 - 18.00 Zaprto: ponedeljki in določeni prazniki Prost vstop: vsako prvo nedeljo v mesecu Praznični urnik: 24. in 31. december: ODPRTO 10.00 - 15.00 25. december in 1. januar: ZAPRTO 26. december in 2. januar: ODPRTO 10.00 - 18.00
Voščilo in delovni čas med prazniki

Voščilo in delovni čas med prazniki

SEM, 17. december 2019 ― Obveščamo vas o spremenjenem delovnem času v času decembrskih praznikov. Vesele praznike in vse lepo v letu 2020! Odprto: torek - nedelja, 10.00 - 18.00 Zaprto: ponedeljki in določeni prazniki Prost vstop: vsako prvo nedeljo v mesecu Praznični urnik: 24. in 31. december: ODPRTO 10.00 - 15.00 25. december in 1. januar: ZAPRTO 26. december in 2. januar: ODPRTO 10.00 - 18.00
Dr. Tanja Roženbergar: Ali potrebujemo novo definicijo muzejev?

Dr. Tanja Roženbergar: Ali potrebujemo novo definicijo muzejev?

SEM, 10. december 2019 ― Vljudno vas vabimo na šesti Šmitkov večer, ki bo potekal v torek, 17. 12. 2019, ob 18.00 v predavalnici P3 na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL, Zavetiška 5! Dr. Tanja Roženbergar, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja, bo pripovedovala o izkušnjah svojega muzejskega dela, razpetega med delom kustodinje za urbano etnologijo in direktorice SEM. Pogovor bodo vodili izr. prof. dr. Jože Hudales ter študentki Julija Zupan in Vanessa Benak Cvijanović.
Dr. Marko Frelih: Simbolika zmajev in kroparski kovani zmaji

Dr. Marko Frelih: Simbolika zmajev in kroparski kovani zmaji

SEM, 10. december 2019 ― Predavanje dr. Marka Freliha bo 10. decembra 2018 ob 18. uri v Kovaškem muzeju v Kropi. Arheolog dr. Marko Frelih že vrsto let raziskuje izročilo zmajev. Je avtor odmevne razstave Zmaj vseh zmajev na Ljubljanskem gradu leta 2018 ter več poljudnih in strokovnih prispevkov o zmajih. Ena od pojavnih oblik zmajev, ki še ni dobro raziskana, so kovani zmaji. Kovači so jih v svoja kovana dela vključevali že v daljni preteklosti, v Kropi pa so zmaje do umetniške nadgradnje pripeljali mojster Joža Bertoncelj in njegovi nasledniki, učenci Šole za umetno kovinarstvo v Kropi. Dr. Marko Frelih predavanje posveča pokojnemu kolegu, prof. dr. Zmagu Šmitku (1949-2018). V KRALJESTVU ZMAJEV Slovensko ljudsko izročilo o zmajih je izjemno bogato in ponuja različne možne razlage o njegovem nastanku. Pripovedi o zmajih so največkrat povezane z uničevalnimi naravnimi pojavi, kot so potresi, plazovi, poplave in nevihte s točo. Tudi številne zmajske sledi in ostanki zmajev nam pripovedujejo zanimive zgodbe, ki nas vodijo do starodavnih kultur Evrope, Sredozemlja, Bližnjega vzhoda vse do azijskih zmajev. Zmajske zgodbe na Slovenskem so vpete v širok spekter ljudskega izročila, ki skriva razlage za različne naravne pojave in ostaline iz preteklosti, ki jih danes prepoznamo v arheološkem, geološkem in paleontološkem kontekstu. Raziskovanje geneze in pomena zmajev v svetovnih mitologijah je zelo zanimivo delo, ki odpira veliko novih spoznanj o različnih verah, naravnih katastrofah, simbolih in o človeški podzavesti. Zmaji so gospodarji neba, varuhi skrivnostnih zakladov, so simboli svetovnih prestolnic in vladarjev ter so simbol za temačne globine človeške duše. Zmaji so čudovita fantastična bitja in zvesti spremljevalci človeštva, od neznane pradavnine do danes. Dr. Marko Frelih je zaposlen v Slovenskem etnografskem muzeju kot kustos za afriške in ameriške zbirke. Dolgoletno sodelovanje z Zmagom Šmitkom ga je vodilo v preučevanje slovenskih stikov z drugimi kulturami. Že več let nač
še novic