SEM, 20. marec ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 20. marec 2025 Slovenski etnografski muzej v četrtek, 27. marca 2025 ob 13.00, odpira razstavo Razglednice Maksima Gasparija kot del spremljevalnega programa ob veliki razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Avtorja razstave sta Miha Špiček in Blaž Verbič, strokovna sodelavka razstave je dr. Bojana Rogelj Škafar, vizualno podobo in oblikovanje razstave je pripravila Maja Kocjan. Razstava bo na ogled do 24. avgusta 2025. O razstavi Na razstavi Razglednice Maksima Gasparija je predstavljenih 367 tiskanih razglednic, oziroma večji del iz zbirke SEM, prikazanih po tematskih sklopih: obdobje do 1. svetovne vojne, Vojska v slikah, Majniška deklaracija in koroški plebiscit, Novoletne voščilnice, Velikonočne voščilnice, Šege življenjskega in letnega cikla, Pripadnostni kostumi, Slovenska Marija, Svetniki ter Promocijske razglednice. Razstavo dopolnjuje filatelistična vitrina z znamkami in ovitki prvega dne, ki so nastali po Gasparijevih delih in v sodelovanju s Pošto Slovenije. Ob pripravi večje občasne razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda je SEM leta 2023 pridobil edinstveno zbirko razglednic Maksima Gasparija, ki jo je v desetletjih zbiranja ustvaril velik poznavalec Gasparijevega dela in priznan zbiralec Marjan Marinšek (1941 – 2011). Njegova zbirka razglednic velja za eno najpopolnejših in najobsežnejših. Vključuje izvirne avtografske razglednice, prvonatise in natise ter uživa med strokovnjaki, poznavalci in zbiralci velik ugled. Zbirko sestavlja 59 avtografskih in okoli 406 natisnjenih razglednic. Razstava je del spremljevalnega programa razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda, kjer je že predstavljenih 56 izvirnih avtografskih razglednic, deset razglednic iz cikla Slovenske narodne noše iz leta 1920, tri razglednice z motivom dedka Mraza iz leta 1952,  izbor obsežne Marinškove zbirke pa je predstavljen v elektronski obliki. O zbiratelju M

SEM, 18. marec ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 18. marec 2025 Slovenski etnografski muzej (SEM) in Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF, UNI LJ) v sodelovanju s partnerji v torek, 25. marca 2025, ob 14.00, začenjata s ciklom dogodkov Prehod, posvečenih pogrešanim in umrlim na migracijski poti na Balkanu. Kdo so ljudje, ki umirajo na slovenskih mejah? Je bila njihova smrt neizbežna? Zakaj so smrti beguncev še vedno tako nevidne in kako bi jih lahko v Sloveniji javno obeležili? Cikel dogodkov Prehod je namenjen ozaveščanju javnosti o problematiki umiranja na migracijski poti na Balkanu in spodbujanju solidarnosti z migranti. Z dogodki želijo partnerji cikla odpreti prostor za dialog o migracijah, človekovih pravicah in odgovornosti do sočloveka, hkrati pa opozoriti na pereč problem umiranja migrantov in spodbuditi k razmisleku o tem, kako lahko kot družba prispevamo k bolj humanemu in pravičnemu reševanju migracijskega vprašanja.   Izhodišče cikla dogodkov je spominsko platno Prehod ~ The Passage, ki z izvezenimi portreti ohranja spomin na ljudi, ki so izgubili življenje na migracijski poti na Balkanu. Ustvarile so jih umetnice, raziskovalke, prevajalke ter druge članice in podpornice hrvaškega kolektiva Ženske ženskam v sodelovanju z umetnico in aktivistko selmo banich iz Zagreba ter dr. Marijano Hameršak z Inštituta za etnologijo in folkloristiko v Zagrebu. Spominsko platno bo v razstavni hiši SEM na ogled do 11. maja 2025. Pobudo za organizacijo cikla dogodkov Prehod je podala dr. Uršula Lipovec Čebron z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL, ki se prav tako raziskovalno in aktivistično ukvarja z migracijsko potjo na Balkanu in usodami ljudi, ki na tej poti prečkajo meje. V SEM teme globalnih stikov in izmenjav preučuje dr. Tina Palaić, ki osvetljevanje migracij in njihovih vplivov na njene akterje in družbo priseljevanja vidi kot pomemben del po

SEM, 17. marec ― Slovenski etnografski muzej  in Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF, UL) v sodelovanju s partnerji v torek, 25. marca 2025, ob 14.00, začenjata s ciklom dogodkov Prehod, posvečenih pogrešanim in umrlim na migracijski poti na Balkanu.  Kdo so ljudje, ki umirajo na slovenskih mejah? Je bila njihova smrt neizbežna? Zakaj so smrti beguncev še vedno tako nevidne in kako bi jih lahko v Sloveniji javno obeležili? Cikel dogodkov Prehod je namenjen ozaveščanju javnosti o problematiki umiranja na migracijski poti na Balkanu in spodbujanju solidarnosti z migranti. Z dogodki želijo partnerji cikla odpreti prostor za dialog o migracijah, človekovih pravicah in odgovornosti do sočloveka, hkrati pa opozoriti na pereč problem umiranja migrantov in spodbuditi k razmisleku o tem, kako lahko kot družba prispevamo k bolj humanemu in pravičnemu reševanju migracijskega vprašanja. Dogodki bodo potekali v SEM v torek, 25. marca, petek, 18. aprila in četrtek, 8. maja v SEM.  Izhodišče cikla dogodkov je spominsko platno Prehod ~ The Passage, ki z izvezenimi portreti ohranja spomin na ljudi, ki so izgubili življenje na migracijski poti na Balkanu. Ustvarile so jih umetnice, raziskovalke, prevajalke ter druge članice in podpornice hrvaškega kolektiva Ženske ženskam v sodelovanju z umetnico in aktivistko selmo banich iz Zagreba ter dr. Marijano Hameršak z Inštituta za etnologijo in folkloristiko v Zagrebu. Vabljeni na predstavitev spominskega platna Prehod ~ The Passage v torek, 25. marca 2025, ob 16.15, v avlo razstavne hiše SEM. Na ogled bo do 11. maja 2025.  Pobudo za organizacijo cikla dogodkov Prehod je podala dr. Uršula Lipovec Čebron z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL, ki se prav tako raziskovalno in aktivistično ukvarja z migracijsko potjo na Balkanu in usodami ljudi, ki na tej poti prečkajo meje. V SEM teme globalnih stikov in izmenjav preučuje dr. Tina Palaić, ki osvetljevanje migracij in njiho

SEM, 14. marec ― Z žalostjo sporočamo, da nas je zapustil dr. Gorazd Makarovič, nekdanji sodelavec in kustos za zbirke ljudske umetnosti v Slovenskem etnografskem muzeju. Dr. Makarovič je bil doktor umetnostne zgodovine in etnolog, ki je opravil številne pionirske študije posameznih sestavin slovenske ljudske umetnosti kot so poslikane panjske končnice in slike na steklo, postavil je temelje za razumevanje kontekstov ljudske umetnosti in z monografijo Slovenska ljudska umetnost: Zgodovina likovne umetnosti na kmetijah (1981) prispeval sintezo tega področja. V muzeju, kjer je deloval med letoma 1958 in 1998, je s svojim temeljitim delom in predanostjo pomembno prispeval k oblikovanju kustodiata za ljudsko umetnost, k razvoju muzeja in razumevanju ter ohranjanju slovenske etnološke dediščine. Njegovo znanje, strast in predanost so bili neprecenljivi, njegovo delo pa bo ostalo trajna zapuščina za prihodnje generacije. Bil je tudi izjemen človek, s katerim smo delili nepozabne trenutke. Njegova prijaznost, pripravljenost na delitev svojega znanja s kolegi, toplina in smisel za humor so nas vedno navdajali z veseljem in optimizmom. Ob tej boleči izgubi izrekamo iskreno sožalje njegovi družini in prijateljem. V naših srcih bo ostal za vedno zapisan kot izjemen strokovnjak, sodelavec in prijatelj. Hvala ti, Gorazd, za vse, kar si nam dal. Počivaj v miru. Kolektiv SEM Obveščamo, da bomo v Slovenskem etnografskem muzeju v četrtek, 20. marca 2025 ob 13.00, pripravili žalno sejo v spomin dr. Gorazdu Makaroviču. Ob tem bo odprta žalna knjiga.  Več o njegovem znanstvenem in strokovnem opusu si lahko preberete v besedilu ob njegovi 80-letnici v publikaciji ETNOLOG.

SEM, 3. marec ― Tako kot je februar malo krajši mesec, je tudi z novostmi v knjižnici, ki so malo krajše. A nič zato, ker lahko z veseljem predstavimo novo knjigo iz naše zbirke Knjižnica Slovenskega etnografskega muzeja z naslovom Jarmi - Yokes: Upokojena kustosinja muzeja, etnologinja mag. Inja Smerdel je napisala študijo Jarmi = Yokes (Slovenski etnografski muzej, 2024). Knjiga je rezultat dolgoletnega proučevanja razmerja med ljudmi in delovnimi voli. Uvodni študiji, skozi "nemo govorico jarmov, ki s svojo obliko in površino sporočajo številne sestavine svoje pojavnosti" (regionalne tipike in vidne znake skrbi za živali), sledi katalog jarmov, ki jih hrani SEM. Kot pravi avtorica, so za njimi ostale "vznemirljive, večplastno povedne snovne kulturne sledi". Monografija z naslovom Marjan Ciglič: mojster za vse čase (Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, 2024) postavi dolgoletnega fotoreporterja Dnevnika Marjana Cigiliča za osrednjo osebnost slovenske reportažne fotografije. Poleg fotografiranja političnih, kulturnih, športnih, gospodarskih in drugih dogodkov je bil tudi izjemen kronist vsakdanjega življenja, s posebno naklonjenostjo do tradicionalnih dogodkov (Kmečka ohcet ali Dedek Mraz). Njegov fond v MNSZS je ocenjen na 300.000 negativov. Vodnik po razstavi Slovenec sem - in kdo je več?! : dr. Viktor Murnik (Narodni muzej Slovenije, 2025) osvetljuje življenje dr. Viktorja Murnika, telovadca in športnega vaditelja, ki je izredno vplival na razvoj slovenske telesne kulture. V Ljubljanskem sokolu je ustanovil moški in ženski vaditeljski zbor in dal je pobudo za ustanovitev Slovenske sokolske zveze. Pridobil je organizacijo svetovnega prvenstva v telovadbi leta 1922 v Ljubljani, kjer je bil vodja tekmovanja in vaditelj. Februarske novosti