SEM odpira novo osrednjo razstavo Ljudska umetnost med domom in svetom

SEM, 15. oktober ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 12. oktober 2021 Slovenski etnografski muzej (SEM) v četrtek, 21. oktobra 2021, ob 19.00 odpira razstavo Ljudska umetnost med domom in svetom: Zbirki SEM in ljudske umetnosti NSK skupine IRWIN. Avtorica koncepta razstave in kustosinja je dr. Bojana Rogelj Škafar, muzejska svétnica v SEM. Razstava, na kateri slovenska ljudska umetnost sreča globalno ljudsko umetnost NSK, preprašuje pomenski okvir ene od zbirk tradicije in jo postavlja ob zbirko artefaktov, ki nastajajo v sodobnih identifikacijskih družbenih procesih. Ob tem sporoča, da je ustvarjanje skupnostne identitete premišljen proces, v okviru katerega poteka tudi izbor simbolnih vizualnih sestavin, ki naj predstavljajo skupnost. V primeru slovenskega naroda so bili vir teh sestavin predmeti tradicijske kulture, v primeru državljanov države NSK pa sodobna umetniška produkcija NSK. Na eni strani je na razstavi predstavljenih več kot sto reprezentativnih predmetov iz zbirke slovenske ljudske umetnosti Slovenskega etnografskega muzeja, kot npr. preslice, sestavljanke v steklenici, modeli za mali kruhek, pipe, slike na steklo, znamenja, lesena plastika, votivne slike, votivi, na drugi strani je na ogled sodobna globalna produkcija ljudske umetnosti NSK – grafike, fotografije, plakati, artefakti in videi devetnajstih umetnikov, državljanov NSK države v času. Pobudnika oblikovanja zbirke ljudske umetnosti NSK sta skupina IRWIN in NSKSTATE.COM, hrani in zbira jo skupina IRWIN. SEM se pri interpretaciji pomenov muzejskih zbirk in predmetov osredotoča na spoznavanje razmerij med predmeti in njihovimi ustvarjalci ter uporabniki in na razumevanje vloge predmetov v procesu oblikovanja različnih identitet. V teh premislekih imajo pomembno vlogo predmeti iz zbirke ljudske umetnosti. Na prelomu 19. in 20. stoletja se je uveljavil termin ljudska umetnost. Gradivo, pojmovano kot ljudska umetnost, je ves čas enako, pogledi na njegov p
Divji lovec, ki je rešil boginjo, občasna razstava in predavanje dr. Marka Freliha

Divji lovec, ki je rešil boginjo, občasna razstava in predavanje dr. Marka Freliha

SEM, 12. oktober ― V Koroškem pokrajinskem muzeju - Muzeju Slovenj Gradec bo med 13. oktobrom 2021 in februarjem 2022 na ogled občasna razstava Divji lovec, ki je rešil boginjo. V zgodovini slovenskih stikov z Afriko je zelo zanimivo obdobje tik pred prvo svetovno vojno. Takrat je v zahodnoafriški nemški koloniji Togo deloval znani slovenski izumitelj baron Anton Codelli. Za nemško podjetje Telefunken je vodil gradnjo radiotelegrafske postaje, pri organizaciji dela pa mu je pomagal njegov prijatelj Leo Poljanec. Skupaj sta ustvarila obsežno fotografsko dokumentacijo o velikem gradbenem projektu, o vsakdanjem življenju domačinov in različnih krajih afriške dežele v Gvinejskem zalivu. Posebno pozornost na razstavi pritegnejo fotografije iz snemanja prvega igranega filma v Afriki, ki so ga posneli leta 1914. Producent filma z naslovom Bela boginja iz Wangore je bil Codelli, filmsko vlogo divjega lovca pa je igral Poljanec. Za filmom se je izgubila vsaka sled, edinstvene fotografije prizorišča snemanja pa so danes shranjene v Slovenskem etnografskem muzeju. Odprtje razstave 13. oktobra 2021 ob 18.00 bo spremljalo predavanje avtorja razstave dr. Marka Freliha, kustosa SEM, ki bo z lastnimi posnetki predstavil, kaj je ostalo od velike radiotelegrafske postaje, kjer sta nepozabna afriška leta preživela Anton Codelli in Leo Poljanec. Razstavo je pripravil Koroški pokrajinski muzej v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem.  
Objava petih vicev petiinsedemdesetega izbora

Objava petih vicev petiinsedemdesetega izbora

SEM, 8. oktober ― Uredniški odbor je izbral petiinsedemdeseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Zdaj se bo v gostilne hodilo tako: P - prideš, C - cukneš, T - tečeš. V banki. Ropar: »roke gor, to je rop!« Uslužbenka: »Gospod, najprej moramo preverit vaš PCT«. Brez maske, necepljena in kljub temu zdrava! Kakšne dokaze o čarovništvu še rabimo? Ironija: proticepilci trdijo, da niso ovce, toda jemljejo ivermektin, da se pozdravijo. Burazi, dobte si žensko k ni cepljena. Ne morš jo peljat nikamor, ne v restavracijo niti v klub. Sledite mi za več finančnih nasvetov. Seznam vseh izbranih vicev    
Barve Afrike, razstava Muzeja Velenje in Slovenskega etnografskega muzeja

Barve Afrike, razstava Muzeja Velenje in Slovenskega etnografskega muzeja

SEM, 8. oktober ― Galerija Velenje je 7. oktobra 2021 praznovala 50-letnico svojega obstoja. Ob dogodku je med drugim bila odprta razstava Barve Afrike, ki jo je v sodelovanju z Muzejem Velenje pripravil Slovenski etnografski muzeje. Gre za tretjo, zadnjo razstavo v nizu, ki razkriva zgodbe o afriškem popotovanju Františka Foita, češkega kiparja, raziskovalca, fotografa in popotnika. Razstava na ogled postavlja gradivo Muzeja Velenje, ki doslej še ni bilo predstavljeno javnosti - nedavno odkrite in še nepoznane fotografije s Foitovega potovanja po Afriki, ter fotografije iz zbirke SEM. Razstavo so ustvarili kustosinja in direktorica Muzeja Velenje Tanja Verboten ter kustosa Slovenskega  etnografskega muzeja Blaž Verbič in dr. Marko Frelih.  
Prenavljamo za vas!

Prenavljamo za vas!

SEM, 7. oktober ― V Slovenskem etnografskem muzeju bodo do srede novembra potekala obsežnejša dela - prenova pritličja in 1. nadstropja razstavne hiše. Kljub temu je muzej odprt, razstave so na ogled in program poteka po načrtih. Zahvaljujemo se vam za razumevanje in potrpljenje! S prenovo SEM sledi zahtevam sodobnega muzeja, saj bo uporabo vseh obnovljenih površin še bolj prilagodil svojim obiskovalcem. Razen tega, da bo pritličje muzeja bolj povezano z muzejsko ploščadjo, gre za spodbujanje in še boljšo oživitev muzejskega prostora z dediščinsko in turistično ponudbo tako v muzeju, kot pred njim. Hkrati se s prenovo muzej že pripravlja na pomemben mejnik čez dve leti (2023), ko bo praznično obeleževal svojo 100-letnico obstoja. Izvedena obnovitvena investicijska dela obsegajo delno prenovo pritličja: selitev Plečnikove Lectarije, prenovo muzejska trgovine in recepcije, tkalskega ateljeja, avle in garderobe; ter  posodobitev razstavišča v 1. nadstropju s selitvijo pedagoške sobe in preureditvijo večletne razstave Lectarstvo je krajcarkšeft. Poseben poudarek bo na prenovi recepcije in muzejske trgovine, ki bosta združeni v sprejemno - galerijski prostor, v večjo informacijsko točko muzeja, v kateri bo potekala prodaja izbranih izdelkov slovenskih rokodelcev, obrtnikov in umetnikov. Dosedanja muzejska trgovina Lectarija namreč ni primerna in ne zadostuje potrebam muzeja. Lectarija, katere oprema je bila izdelana po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika konec 30. let 20. stoletja za prodajalno v središču Ljubljane in ki sta jo leta 2000 zadnja lastnika, Rok in Agata Freyer podarila SEM, je v muzeju od leta 2004 "živela" dvojno življenje - kot muzejska trgovina in kot muzejski eksponat. Svoj stalni prostor v muzeju bo ponovno dobila leta 2022 v 1. nadstropju razstavišča. Muzej bo s prenovo na lokaciji današnje recepcije pridobil nov večnamenski prostor za pedagoške dejavnosti in manjše dogodke. Ta bo opremljen z enostavnimi oblikovnimi elementi, ki bodo omogočali hitro preoblikova
Cikel pogovorov: Misliti odgovornost

Cikel pogovorov: Misliti odgovornost

SEM, 4. oktober ― Cikel pogovorov Misliti odgovornost naslavlja izbrane teme sodobne antropologije, pa tudi širšega družboslovja in humanistike, skozi prizmo kolektivne in individualne odgovornosti. Trubarjeva hiša literature in Slovensko etnološko in antropološko združenje KULA vas prijazno vabita na pogovorni večer na pogovorni večer iz cikla Misliti odgovornost, ki bo potekal v četrtek, 7. oktobra 2021, ob 19:00 v Trubarjevi hiši literature. Azija in Evropa v (post)pandemskem kontekstu Pandemijo Covid-19 so spremljale okrepljene rasistične in stereotipne predstave o ljudeh iz azijskega kontinenta. Nasilje in diskriminacija, ki so ga bili deležni predstavniki azijskih diaspor po vsem svetu, so pomemben opomnik, da moramo poleg svojega odnosa do temnopoltih premisliti tudi odnos do ljudi iz azijskih držav oziroma z azijskim poreklom. V pogovoru z geografinjo in sinologinjo Martino Bofulin ter z japonologom Luko Culibergom bomo naslovili kompleksnost pojava rasizma in vzpostavljanja vednosti na Zahodu in v Sloveniji o osebah z azijskim ozadjem. Sogovornika: Martina Bofulin (ZRC SAZU), Luka Culiberg (Filozofska fakulteta UL). Moderira: Tina Palaić. Več o ciklu pogovorov Cikel pogovorov Misliti odgovornost naslavlja izbrane teme sodobne antropologije, pa tudi širšega družboslovja in humanistike, skozi prizmo kolektivne in individualne odgovornosti. Kako se odgovornost kaže v vprašanjih rasizma, migracij in okoljske krize? Kako odgovorno obravnavati dediščino, kako verodostojno osmišljati družbo skozi pisanje in kako v raziskave in razstave brez akademskega pokroviteljstva vključevati izkušnje in poglede sogovornikov? Kje in kako so tovrstna vprašanja podvržena manipulacijam in kakšne odgovore, onkraj moralizma in izpraznjene retorike, zmore prinašati razmislek o odgovornosti? Ana Svetel, Urška Purg in Tina Palaić bomo v pogovorih z relevantnimi sogovornicami in sogovorniki različnih generacij odstirale zgodovinska ozadja sedanjih izzivov, vpetost lokalnih kulturnih pojavov v
Objava petih vicev štiriinsedemdesetega izbora

Objava petih vicev štiriinsedemdesetega izbora

SEM, 1. oktober ― Uredniški odbor je izbral štiriinsedemdeseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Odloke je treba brati jako hitro. Ko prideš do konca, je lahko že prišlo do spremembe… Jesen 2021: Imate izpolnjen obrazec? Imam! Imate rojstni list? Imam! Imate osebno izkaznico? Imam! Imate potni list? Imam! Imate potrdilo o cepljenju? Imam! Ste zadnje dni kaj kašljali, imeli vročino, drisko ali kaj podobnega? Nisem! Ste bili zadnjih 14 dni v kontaktu s kom, ki je bil v kontaktu z nekom v kontaktu? Nisem, prisežem! Dobro, kakšen krof boste? Danes zjutraj sem šel iz spalnice najprej na wc, potem v kuhinjo in na koncu v pisarno. V pisarni sem si moral pokazat PCT in ker sem telefon pozabil v kuhinji, sem bil brez potrdila. Ker je bil to moj prvi prekršek, sem si izrekel zgolj ustni opomin. A: Joj, v Ikeo moram it. B: Kaj pa rabiš? A: Nič, samo preverit moram, če mi QR koda še deluje pa edino tam skenirajo … Janez in Miha živita v istem bloku. Janez je cepljen, Miha ni cepljen. Janez lahko gre v bar, Miha ne more v bar. Janez gre v bar, Miha gre k Janezovi ženi … Seznam vseh izbranih vicev  
Oglejte si performans Kanike Gupta na našem video kanalu

Oglejte si performans Kanike Gupta na našem video kanalu

SEM, 29. september ― Umetnostna zgodovinarka Kanika Gupta je v sklopu rezidence, ki jo je opravljala v Slovenskem etnografskem muzeju v okviru projekta Taking Care. Etnografski in muzeji svetovnih kultur kot prostori skrbi (julij–september 2021), ustvarila plesno-pripovedovalski perfomans z naslovom Prekleta zemlja poželjivih žensk. S prepletom indijskih ljudskih pripovedi in plesnih gibov Kanika Gupta pričara lepoto narave in gozdov. V performansu, ki je poln simbolike, opozori na posledice uničevanja narave in izginjanja gozdov. Kanika Gupta je doslej performans izvedla že devetkrat na kar petih različnih lokacijah. V parku Tivoli je njen performans posnela Nadja Valentinčič Furlan, kustosinja za etnografski film v Slovenskem etnografskem muzeju. Vabljeni, da si ga ogledate. Podatki o filmu Prekleta zemlja poželjivih žensk: Performans Kanike Gupta Umetnica: Kanika Gupta, aktivistka v rezidenci v SEM Snemanje in montaža: Nadja Valentinčič Furlan Koordinatorka projekta: Tina Palaić Produkcija: Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 2021 Video je nastal v okviru projekta Etnografski in muzeji svetovnih kultur kot prostori skrbi, ki ga sofinancira program Evropske Unije Ustvarjalna Evropa.
Nesnovna kulturna dediščina Slovenije v luči Unescove Konvencije

Nesnovna kulturna dediščina Slovenije v luči Unescove Konvencije

SEM, 24. september ― Potujoča razstava od 23. septembra 2021 gostuje v Muzeju Severne Makedonije v Skopju. Slovenski etnografski muzej kot Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine je v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo in Ministrstvom za zunanje zadeve RS leta 2018 pripravil potujočo panojsko razstavo Nesnovna kulturna dediščina Slovenije v luči Unescove Konvencije. Razstava trenutno gostuje Muzeju Severne Makedonije  v Skopju. Na razstavi je s pomočjo fotografij in kratkih opisov predstavljeno bogastvo nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Na 24 panojih so predstavljene enote, ki so bile do konca leta 2017 vpisane v nacionalni register, razglašene za nesnovno dediščino državnega pomena in vpisane na Unescov Reprezentativni seznam. Dodan je še pano o  20. maju – svetovnem dnevu čebel, ki so ga na pobudo Slovenije razglasili Združeni narodi. Leta 2003 je Unesco sprejel Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki naj bi prispevala k boljšemu varovanju nesnovne kulturne dediščine, njenemu spoštovanju, dvigu zavedanja o njeni pomembnosti in zagotavljala mednarodno sodelovanje in pomoč. Slovenija je Konvencijo ratificirala  leta 2008, ko je začel nastajati tudi Register nesnovne kulturne dediščine, v katerega je bilo do konca leta 2017 vpisanih 61 enot, od katerih so bile nekatere razglašene za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena. Škofjeloški pasijon je bil leta 2016 kot prvi  element iz Slovenije vpisan na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, leta 2017 pa so se mu pridružili še Obhodi kurentov. V zadnji treh letih je razstava gostovala v Moskvi, Prištini, Podgorici, Münchnu, Washingtonu, Teheranu, Sarajevu, Sofiji, Braziliji in še kje.   Avtorici razstave sta dr. Nena Židov in mag. Anja Jerin, kustodinji v Slovenskem etnografskem muzeju.  
Objava petih vicev triinsedemdesetega izbora

Objava petih vicev triinsedemdesetega izbora

SEM, 24. september ― Uredniški odbor je izbral triinsedemdeseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Imam PCT potrdilo. Lahko peljem vaš avto na pumpo. Cena 0,50€ od litra. Ej iz prve roke. Tip cepljen – magneten, šu mim Dinosa na Jesenicah ... pizdarija. Stara vilca se mu je u kolen zapičla, zdj more še po tetanus! OŠ Prebold – predmetnik 2021/2022, 6. Razred -  uroki in priklici 2 (180h) -  merjenje avre 1 (150h) -  homeopatija in alternativna medicina 1 (150h) -  zgodovina čudežev in prikazovanj 2 (180h) -  molitve in priporočila 3 (120h) -  3x izbirni predmet (360h) Strokovni izlet: Muzej Baba Vanga Dolenjski PCT sistem: Pijemo Cel Teden... Bliža se kurilna sezona, pa sem v dilemi. A naj kupim cepljena ali necepljena drva. Seznam vseh izbranih vicev

Terra Sancta 1910, fotografska razstava na Gradu Negova

SEM, 23. september ― Fotografska razstava TERRA SANCTA 1910 s fotografijami Petra Nagliča, ki jo je pripravil Muzej krščanstva na Slovenskem v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem, in je bila prvič na ogled leta 2013 v Stični, od takrat pa je že večkrat gostovala po Sloveniji, tokrat gostuje v Negovi. Lepo vabljeni na ogled med 18. septembrom in 31. oktobrom 2021. O največjem romanju Slovencev v Sveto deželo v mesti Jeruzalem in Betlehem je ohranjenih veliko zapisov, prek sto Nagličevih fotografij pa predstavlja edini fotografski vir o tem zanimivem poglavju iz slovenske zgodovine pred natanko 110 leti. Veliko romanje v Sveto deželo se je pričelo v petek, 2. septembra 1910, ko je iz Trsta odplula ladja Tirol s 540 romarji. Med njimi je bil tudi romar s številko 50. To je bil Peter Naglic iz Šmarce pri Kamniku, ki je poleg osebne prtljage vzel s seboj še fotografsko opremo. Vestno dokumentiral celotno pot po Sveti deželi, prve posnetke pa je naredil že v Trstu. Avtor razstave je dr. Marko Frelih, kustos SEM.  
Vabilo k zbiranju vicev ali "koronski humor" 2021

Vabilo k zbiranju vicev ali "koronski humor" 2021

SEM, 22. september ― Zbiranje vicev humorja na temo virusov, epidemije, ukrepov in odnosov v družbi v času bolezni Covid-19 je prepoznaven projekt Slovenskega etnografskega muzeja iz leta 2020. Z zbiranjem koronskega humorja oz. vicev na temo koronavirusa nadaljujemo tudi v letu 2021. Vabimo vas, da nam pomagate pri zbiranju vicev, ki ji še naprej lahko pošiljate na vici.semuzej@gmail.com. O projektu Koronski humor: Spomladi 2020 je SEM ob razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 začel zbirati vice, povezane z omenjeno boleznijo in situacijo v kateri smo se znašli v času epidemije. Projekt je muzej poimenoval "Koronski humor" in v ta namen odprl poseben elektronski naslov na katerega ste lahko pošiljali vaše vice in jih lahko pošiljate še naprej. Med tedensko zbranimi vici komisija, ki je bila ustanovljena v ta namen, pregleduje in pripravlja izbor najboljših petih šal tistega tedna, nato jih muzej preko spleta in družbenih omrežij deli z obiskovalci. Ko je vicev manj, komisija pripravlja izbor vicev na dva tedna ali mesečno, občasno pa vicev tudi »zmanjka« in objav vicev ni. Zbrani in dokumentirani humor je odličen medij za razkrivanje doživljanja izrednih življenjskih razmer kot so karantena in samoizolacija, odnosi med spoloma, prepoved gibanja, delo od doma, šolanje na daljavo, vladni ukrepi, … V novih vsakodnevnih  situacijah in z različnimi omejitvami je posameznik pred različnimi izzivi. Vici pa so ogledalo trenutnega časa in na humoren način prikazujejo, kako se odzivamo na dogajanje okoli nas. Do konca poletja 2021 je SEM zbral že skoraj 1.600 šal, projekt pa ima lepo podporo v javnosti, brez katere zbirka ne bi mogla nastajati. Objava izbranih vicev Projekt je bil poleti 2020 predstavljen obiskovalcem SEM na priložnostni razstavi Koronski humor: Vici v času epidemije COVID-19, kjer je SEM na domiseln način predstavil izbor najboljših šal.   Vice zbira(j)mo še naprej! Vabljeni k sodelovanju, saj je (kot pravi ljudska modrost) smeh pol zdravja!
Kraljevi kozolci: Dokumentarno gradivo terenskega dela Nika Kralja med leti 1970 in 1980

Kraljevi kozolci: Dokumentarno gradivo terenskega dela Nika Kralja med leti 1970 in 1980

SEM, 21. september ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 21. september 2021 Slovenski etnografski muzej (SEM) v petek, 24. septembra 2021 ob 18.00 v parku pred Kavarno SEM odpira panojsko potujočo razstavo muzeja na prostem Dežela kozolcev Šentrupert z naslovom Kraljevi kozolci: Dokumentarno gradivo terenskega dela Nika Kralja med leti 1970 in 1980. Obiskovalce bo popeljala v leta, ko se je arhitekt in industrijski oblikovalec Niko Kralj s Citroënovim avtomobilom, znanim kot žaba, odpravil po poti slovenskih kozolcev. Prvič je bila na ogled leta 2020 v Deželi kozolcev Šentrupert kot obeležje 100. obletnice rojstva prof. Nika Kralja. Razstava predstavlja kozolce na fotografijah Nika Kralja. Terensko delo pionirja slovenskega oblikovanja, njegov čut za mojstrsko izdelovanje, estetiko in dobro poznavanje slovenske stavbne dediščine so ga namreč povezali s kozolcem - tesarsko mojstrovino za sušenje in shranjevanje pridelkov, ki je v veliki meri zaznamovala številne slovenske kraje in domačije. Med terenskim delom je Kralj je na različnih območjih Slovenije in izven njenih meja dokumentiral in proučeval kozolce, njihove detajle, se ukvarjal s tesarskimi orodji in poimenovanjem le-teh. Ob tipologiji kozolcev ga je zanimala njihova umestitev v krajino. Ob tem je v pogovorih z lastniki in izdelovalci kozolcev odstiral številne zgodbe o razmerju med človekom in kozolcem. Cilj njegovega terenskega dela je bila sicer doktorska disertacija, ki pa mu je žal ni uspelo dokončati. Zapustil pa je obsežno dokumentarno gradivo, diapozitive, načrte, skice in terenske zapise. Marsikateri kozolec iz njegovega arhiva je danes že močno načel zob časa. Bogato dokumentarno terensko gradivo Nika Kralja hrani muzej na prostem Dežela kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem, Slovenski etnografski muzej pa hrani 500 seminarskih nalog študentov Fakultete za arhitekturo na temo kozolca, ki so nastale med leti 1970 in 1980 prav pod mentorstvom Nika Kralja. Razstav
Udeležba na simpoziju Dediščina, ki kljubuje

Udeležba na simpoziju Dediščina, ki kljubuje

SEM, 21. september ― Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja – ICOMOS Slovenija je med 16. in 18. septembrom 2021 organiziral 4. mednarodni simpozij z naslovom Resilient heritage / Dediščina, ki kljubuje, pripravljen kot spremljevalni dogodek ob slovenskem predsedovanju Svetu EU. Osrednja tema simpozija so bile podnebne spremembe in vloga dediščine pri odzivu nanje. Podnebne spremembe so danes prepoznane kot ena največjih groženj kulturni dediščini. Ta je izpostavljena posledicam naravnih katastrof, ki pomembno prispevajo k njenemu propadanju, ter brezbrižnosti in neprimerni človekovi dejavnosti poseganja vanjo. Tradicionalne prakse in še zlasti tesna povezanost človeka z naravo v preteklosti nam lahko služijo za navdih pri oblikovanju bolj trajnostnih praks v sedanjosti in za prihodnost, tudi ko govorimo o ohranjanju dediščine in konservatorskih postopkih. Udeleženci simpozija so razpravljali o trenutnem stanju na področju varovanja kulturne dediščine v povezavi s podnebnimi spremembami, pri čemer so izpostavili naslednje ključne izzive: zagotoviti večjo vključenost dediščinskih strokovnjakov v blaženje podnebnih sprememb in aktivno varovanje dediščine; povečati odpornost kulturne dediščine na posledice podnebnih sprememb; ohraniti tradicionalne prakse, ki prispevajo k bolj trajnostnim praksam v sedanjosti; zagotoviti, da bo digitalizacija prispevala k ciljem varstva dediščine. Udeleženci so predstavili tudi nekaj primerov dobrih praks, s katerimi se je odpornost kulturne dediščine povečala oziroma so jo uporabili z namenom ozaveščanja o podnebnih spremembah in pomenu takojšnjega ukrepanja. Kanika Gupta, aktivistka v rezidenci v SEM v sklopu projekta Taking Care, in Tina Palaić, kustosinja v SEM, sta Kanikino rezidenco predstavili kot dobro prakso uporabe kulturne dediščine za ozaveščanje o pomenu ohranjanja narave in spodbujanja naravi prijaznejših praks. Poudarili sta katalogiziranje in raziskovanje muzejske indijske zbirke, ki je bila javnosti deloma predstavljena z
Druga akcija v okviru Nacionalnega meseca skupnostnega branja 2021

Druga akcija v okviru Nacionalnega meseca skupnostnega branja 2021

SEM, 20. september ― 10 muzejskih katalogov 10 delovnih dni 10 x 10 obiskovalcev V dneh od 20. septembra do 1. oktobra 2021 lahko v Knjižnici SEM pridobite brezplačni izvod naših novejših razstavnih katalogov, ki jih sicer prodajamo v muzejski trgovini. Vsakega od desetih spodnjih naslovov ponujamo prvim desetim obiskovalcem. Akcija poteka od ponedeljka do petka, med 9.00 in 14.00 La doctora : Branislava Sušnik (1920-1996) : življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju : refleksije razstave v nastajanju (2020) Knoblehar (2019) The art of beeing a world culture museum : futures and lifeways of ethnographic museum in contemporary Europe (2018) Afrika in Slovenija : preplet ljudi in predmetov = Africa & Slovenia : a web of people and objects (2017) Čipkaste vezi : razstava, junij 2016 – december 2016 (2016) Moda v gibanju : italijanski slog 1951-1990 = Fashion in motion  : Italian style 1951-1990 (2015) Magija amuletov = The magic of amulets (2014) Jaz, mi in drugi : podobe mojega sveta: vodnik po stalni razstavi SEM (2013) Orinoco : Indijanci amazonskega deževnega gozda : vodnik po razstavi (2011) Med naravo in kulturo : vodnik po stalni razstavi SEM (2008)
Druga akcija v okviru Nacionalnega meseca skupnega branja 2021

Druga akcija v okviru Nacionalnega meseca skupnega branja 2021

SEM, 20. september ― 10 muzejskih katalogov 10 delovnih dni 10 x 10 obiskovalcev V dneh od 20. septembra do 1. oktobra 2021 lahko v Knjižnici SEM pridobite brezplačni izvod naših novejših razstavnih katalogov, ki jih sicer prodajamo v muzejski trgovini. Vsakega od desetih spodnjih naslovov ponujamo prvim desetim obiskovalcem. Akcija poteka od ponedeljka do petka, med 9.00 in 14.00 La doctora : Branislava Sušnik (1920-1996) : življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju : refleksije razstave v nastajanju (2020) Knoblehar (2019) The art of beeing a world culture museum : futures and lifeways of ethnographic museum in contemporary Europe (2018) Afrika in Slovenija : preplet ljudi in predmetov = Africa & Slovenia : a web of people and objects (2017) Čipkaste vezi : razstava, junij 2016 – december 2016 (2016) Moda v gibanju : italijanski slog 1951-1990 = Fashion in motion  : Italian style 1951-1990 (2015) Magija amuletov = The magic of amulets (2014) Jaz, mi in drugi : podobe mojega sveta: vodnik po stalni razstavi SEM (2013) Orinoco : Indijanci amazonskega deževnega gozda : vodnik po razstavi (2011) Med naravo in kulturo : vodnik po stalni razstavi SEM (2008)
še novic