Nova velika razstava v SEM: Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda

Nova velika razstava v SEM: Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda

SEM, 18. oktober ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej              Ljubljana, 18. oktober 2024 V četrtek, 24. oktobra 2024, ob 18. uri, bo v Slovenskem etnografskem muzeju odprtje osrednje občasne razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Avtorica in kustodinja razstave je dr. Bojana Rogelj Škafar, kustodinja oddelka za ljudsko likovno umetnost in slikovne vire v SEM. Razstavo so arhitekturno in grafično zasnovali Miran Mohar, ki je kot umetnik in član skupine IRWIN s SEM sodeloval že pri razstavi Ljudska umetnost med domom in svetom: Zbirki SEM in ljudske umetnosti NSK skupine IRWIN, ter Hana Marisa Mohar in Frane Stančić iz zagrebškega Studia Ploca. Slavnostna govornika na odprtju bosta izr. prof. dr. Janez Bogataj, etnolog in poznavalec Gasparijeve dediščine ter dr. Andrej Gaspari, pravnuk Maksima Gasparija. Razstava bo na ogled do 31. oktobra 2025.   Na ogled je preko 120 slik iz javnih in zasebnih zbirk, risbe, razglednice ter predmeti z motiviko šeg in navad, pripadnostnih kostumov, dedka Mraza, čebelarstva ter drugih motivov, ki jih je slikar Maksim Gaspari (1883 – 1980) črpal iz etnografske dediščine. Po besedah avtorice in kustodinje razstave dr. Bojane Rogelj Škafar je celoten Gasparijev opus med 20. in 80. leti 20. stoletja sooblikoval množični likovni okus Slovencev. Pripomogel je k določitvi sestavin za oblikovanje narodove istovetnosti ter vplival na njihovo rabo in utrjevanje notranje in zunanje razpoznavnosti. S tem je pomembno vplival na področje vzgoje in izobraževanja, propagande in odnosov z javnostmi.   Rdeča nit Gasparijevega likovnega izraza je ustvarjanje podob načina življenja slovenskega naroda, ki ga je študijsko raziskoval in premišljeno umetniško dopolnjeval. Umetnikova izbira motivov je povezana tudi z njegovim delom, saj je bil Gaspari kot restavrator in risar 2o let zaposlen v Etnografskem muzeju. To mu je omogočalo neposredni stik z muzejskimi etnografskimi zbirkami. V muzeju pridobljena znanja je v različnih zvrsteh
Delovni čas med jesenskimi prazniki

Delovni čas med jesenskimi prazniki

SEM, 17. oktober ― Med jesenskimi prazniki 2024 bo SEM odprt po prilagojenem urniku: RAZSTAVNA HIŠA SEM: Četrtek, 31. oktober 2024 (Dan reformacije): 10.00-20.00 Petek, 1. november 2024 (Dan spomina na mrtve): ZAPRTO Ostali dnevi: OBIČAJEN URNIK UPRAVNA HIŠA SEM (tudi Knjižnica SEM): Četrtek, 31. oktober, in petek, 1. november 2024 (praznika): ZAPRTO Ostali dnevi: OBIČAJEN URNIK Dobrodošli!

Mednarodni dan nesnovne kulturne dediščine

SEM, 17. oktober ― Danes (17. 10. 2024) prvič obeležujemo Mednarodni dan nesnovne kulturne dediščine, ki ga je v lanskem letu razglasila Generalna skupščina Unesca. Na ta dan svojo pozornost posvečamo nesnovni kulturni dediščini, katere varovanje usmerja mednarodni dokument, ki ga je do sedaj sprejelo 183 držav podpisnic, med njimi tudi Republika Slovenija. Glavni nameni Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine (2003) so varovati nesnovno kulturno dediščino, zagotoviti njeno spoštovanje, dvigniti zavedanje o njeni pomembnosti tako na lokalni, nacionalni kot mednarodni ravni ter zagotoviti medsebojno spoštovanje te dediščine, zagotoviti mednarodno sodelovanje in pomoč. Konvencija nesnovno kulturno dediščino opredeljuje kot »prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezana orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine« (2. člen). Razvršča jo na ustna izročila in izraze, vključno z jezikom kot nosilcem nesnovne kulturne dediščine, uprizoritvene umetnosti, družbene prakse, rituale in praznovanja, znanje in prakse o naravi in svetu in tradicionalne obrtne veščine. V letošnjem letu na ta dan v Slovenskem etnografskem muzeju, ki opravlja naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, dajemo poudarek plesu kot tisti družbeni prvini, ki v naše vsakdanje in praznično življenje vnaša veselje in nas med seboj povezuje. V oktobru smo v SEM odprli razstavo Ples - živa dediščina Evrope v gibanju, ki poudarja vlogo plesne dediščine in krepi razumevanje o njenem pomenu v Evropi. Razstava na interaktiven način predstavlja dva plesa iz prekmurskega prostora, sotiš in šamarjanko, ki sta še vedno živa in se plešeta spontano ob različnih priložnostih. Plesa sta bila na pobudo lokalne skupnosti v letu 2021 vpisana tudi v Register nesnovne kulturne dediščine. Vabljeni, da se skupaj z nami naučite nekaj plesnih korakov!  
Mednarodni dan nesnovne kulturne dediščine

Mednarodni dan nesnovne kulturne dediščine

SEM, 17. oktober ― Danes (17. 10. 2024) prvič obeležujemo Mednarodni dan nesnovne kulturne dediščine, ki ga je v lanskem letu razglasila Generalna skupščina Unesca. Na ta dan svojo pozornost posvečamo nesnovni kulturni dediščini, katere varovanje usmerja mednarodni dokument, ki ga je do sedaj sprejelo 183 držav podpisnic, med njimi tudi Republika Slovenija. Glavni nameni Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine (2003) so varovati nesnovno kulturno dediščino, zagotoviti njeno spoštovanje, dvigniti zavedanje o njeni pomembnosti tako na lokalni, nacionalni kot mednarodni ravni ter zagotoviti medsebojno spoštovanje te dediščine, zagotoviti mednarodno sodelovanje in pomoč. Konvencija nesnovno kulturno dediščino opredeljuje kot »prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezana orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine« (2. člen). Razvršča jo na ustna izročila in izraze, vključno z jezikom kot nosilcem nesnovne kulturne dediščine, uprizoritvene umetnosti, družbene prakse, rituale in praznovanja, znanje in prakse o naravi in svetu in tradicionalne obrtne veščine. V letošnjem letu na ta dan v Slovenskem etnografskem muzeju, ki opravlja naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, dajemo poudarek plesu kot tisti družbeni prvini, ki v naše vsakdanje in praznično življenje vnaša veselje in nas med seboj povezuje. V oktobru smo v SEM odprli razstavo Ples - živa dediščina Evrope v gibanju, ki poudarja vlogo plesne dediščine in krepi razumevanje o njenem pomenu v Evropi. Razstava na interaktiven način predstavlja dva plesa iz prekmurskega prostora, sotiš in šamarjanko, ki sta še vedno živa in se plešeta spontano ob različnih priložnostih. Plesa sta bila na pobudo lokalne skupnosti v letu 2021 vpisana tudi v Register nesnovne kulturne dediščine. Vabljeni, da se skupaj z nami naučite nekaj plesnih korakov!  
Razpis za delovno mesto glavnega računovodje

Razpis za delovno mesto glavnega računovodje

SEM, 16. oktober ― GLAVNI RAČUNOVODJA VII/2, J017021 - M/Ž | LJUBLJANA SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ, LJUBLJANA Prijava do: 1. 11. 2024 Opis del in nalog ORGANIZACIJA DELA IN VODENJE SODELAVCEV V RAČUNOVODSTVU, PRIPRAVLJANJE PODATKOV IN ANALIZ ZA PLANIRANJE DEJAVNOSTI TER POROČANJE, OBRAČUN IN KNJIŽENJE OSEBNIH PREJEMKOV, PLAČEVANJE MED PRAVNIMI OSEBAMI V NOTRANJEM PLAČILNEM PROMETU, KNJIŽENJE OSNOVNIH SREDSTEV, KNJIŽENJE V GLAVNI IN POMOŽNIH KNJIGAH, NADZOR NAD POSLOVANJEM MUZEJSKE TRGOVINE, SODELOVANJE Z UPRAVO IN DRUGIMI SLUŽBAMI V ZAVODU IN FINANČNO SVETOVANJE, FINANČNO VODENJE PROJEKTOV V KATERI JE MUZEJ VODILNI ALI SODELUJOČI PARTNER, DRUGA DELA PO NAVODILIH DIREKTORJA. Trajanje zaposlitve: nedoločen čas Poskusno delo: 5 mes. Delovni čas: 40 ur/teden Urnik dela: dopoldan Okvirna plača: 2.283,60 EUR bruto mesečno Izobrazba: visokošolska 2.stopnje, visokošolska univerzitetna (prejšnja) ipd.; Ekonomija Alternativna izobrazba:  visokošolska 2.stopnje, visokošolska univerzitetna (prejšnja) ipd., Poslovne in upravne vede, podrobneje neopredeljeno Delovne izkušnje: 2 leti Znanje jezikov: angleški jezik: razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno Računalniška znanja: urejevalniki besedil - osnovno,  delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno Drugo znanje računovodskih računalniških programov, redno izpopolnjevanje s področja računovodske zakonodaje in drugih pravil Način prijave: kandidati naj pošljejo vlogo po e-pošti Kontaktna oseba: NATALIJA BUBNJAR Telefon: 01 300 87 04 E-naslov: tajnistvo@etno-muzej.si Naslov: Metelkova ulica 2 , 1000 LJUBLJANA Več
Septembrske novosti v Knjižnici SEM ter priporočila za branje

Septembrske novosti v Knjižnici SEM ter priporočila za branje

SEM, 9. oktober ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo tri nova priporočila: V branje priporočamo spominski zbornik 80 let Partizanskega pevskega zbora (Kulturno društvo Partizanski pevski zbor, 2024). Partizanski pevski zbor je postal letos eden od nosilcev vpisa petja partizanskih pesmi v Register nesnovne kulturne dediščine. V njem različni avtorji predstavijo zgodovino omenjenega zbora, osebne vtise ter umestitev sodobnega petja partizanskih pesmi v popularno kulturo. V razstavnem katalogu Alenke Lamovšek z naslovom Bajeslovna bitja v ljudskem izročilu Dolenjske ali Kam so se skrili škrati?: etnološka razstava: 14. september 2023-11. februar 2024 (Dolenjski muzej, 2024) spoznamo istoimensko razstavo v Dolenjskem muzeju. Na podlagi objavljenih in neobljavljenih zgodb o škratih so muzealci preko predmetov in pripovedi zgradili most do razumevanja moralnih načel, spoštovanja narave in razumevanja ureditve sveta. Kot zadnjega predlagamo razstavni katalog hambuškega muzeja Rothenbaum Eanan hállá: Sámi oinnodagat = Das Land spricht: Sámi Horizonte = The land has a mind to speak: Sámi horizons (Museum am Rothenbaum, 2023). Preko interpretacije umetniških del različnih avtorjev, ki so nastali v dialogu z zgodovinskimi predmeti, ki jih hrani omenjeni muzej sprožajo spremembo pogleda na preteklo in sedanjo zgodovino Sámijev. Še danes se Sámiji borijo za priznanje svojih pravic. Posledice nordijskega kolonializma, ki je zatrl kulturo, jezik in tradicijo Sámijev, je še vedno čutiti. Rasizem, prevzgoja, človeški živalski vrtovi, prilaščanje zemlje in uničevanje okolja so v glavni fokusi predstavitve umetniških del na razstavi. Septembrske novosti
Priprava dveh razstav

Priprava dveh razstav

SEM, 8. oktober ― Žagamo, vrtamo, režemo, obešamo, lepimo, oblačimo lutke… Priprava razstave Ples - Živa dediščina Evrope v gibanju, ki jo  v SEM odpiramo v četrtek, 10. oktobra ob 18.00 uri, je v polnem teku. Z vami delimo delovne utrinke in upamo, da se vidimo v četrtek, ko bomo s folklorno skupino Kulturnega društva Marko Beltinci plesali sotiš in šamarjanko. Sočasno odpiramo tudi gostujočo razstavo France Marolt in njegove zapuščine, ki jo je pripravil Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU. Vabljeni! Foto: Adela Pukl, Anja Jerin, Marjeta Malešič
Novi razstavi v SEM: PLES – Živa dediščina Evrope v gibanju ter France Marolt in njegove zapuščine

Novi razstavi v SEM: PLES – Živa dediščina Evrope v gibanju ter France Marolt in njegove zapuščine

SEM, 3. oktober ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej              Ljubljana, 3. oktober 2024 V četrtek, 10. oktobra 2024, ob 18. uri, bo v Slovenskem etnografskem muzeju odprtje dveh razstav, ki ju druži glasbeno in plesno izročilo. Razstavo PLES – Živa dediščina Evrope v gibanju je pripravil Slovenski etnografski muzej, gostujočo razstavo France Marolt in njegove zapuščine pa Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU. Slavnostna govornica bo Špela Spanžel, generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo RS. Za glasbeno-plesni program in učenje plesov sotiš in šamarjanka bodo na odprtju poskrbeli člani folklorne skupine Kulturnega društva MARKO Beltinci. O razstavi PLES – Živa dediščina Evrope v gibanju Razstava, ki je nastala v okviru EU projekta Ples kot nesnovna kulturna dediščina: Novi modeli omogočanja participativnih plesnih dogodkov*, bo na ogled do 1. junija 2025.   Na razstavi s panoji odstiramo vlogo plesne dediščine v vsakdanjem življenju in razumevanje njenega pomena v Evropi. Predstavitev izbranih plesnih skupnosti dopolnjujejo krajši filmi iz Romunije, Belgije, Madžarske, Norveške, Grčije in Slovenije ter ponujajo dodaten vpogled v bogato evropsko plesno dediščino. Posebnost razstave v Slovenskem etnografskem muzeju je projekcija, ki obiskovalce vabi k učenju osnovnih korakov prekmurskih plesov sotiš in šamarjanka. To sta še vedno živa plesa v paru, ki se spontano plešeta ob različnih priložnostih, npr. na družinskih srečanjih, porokah, maturantskih plesih in veselicah. Najdlje sta se ohranila v Prekmurju, kjer sta pomemben identifikacijski element lokalnega prebivalstva. Projekcija za učenje plesov je nastala v sodelovanju SEM in članov folklorne skupine Kulturnega društva MARKO Beltinci. Vsebine** na razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju sta pripravili mag. Adela Pukl in mag. Anja Jerin. * Evropski projekt Ples kot nesnovna kulturna dediščina: Novi modeli omogočanja participativnih plesnih dogodkov (Dance as ICH
Teden otroka 2024 v SEM: prost vstop v SEM za otroke in družine

Teden otroka 2024 v SEM: prost vstop v SEM za otroke in družine

SEM, 1. oktober ― Slovenski etnografski muzej se tudi letos pridružuje Tednu otroka, ki bo v SEM potekal med 8. in 13. oktobrom 2024.  PROGRAM - samostojno raziskovanje muzeja (torek - nedelja, 8. - 13. oktober 2024, 10.00-18.00, četrtek do 20.00):  •    Brezplačni samostojni ogledi razstav Slovenskega etnografskega muzeja za otroke in družine •    delavnice in filmi pri Malem mojstru •    raziskovanje kotičkov za otroke na novi stalni razstavi Človek in čas •    Etnoabecedaž, labirint za otroke na stalni razstavi Med naravo in kulturo •    tkanje najdaljšega šala Prijazno vabljeni! Teden otroka je program Zveze prijateljev mladine Slovenije že od leta 1954. Teden otroka temelji na obeleževanju Svetovnega dneva otroka, ki ga je leta 1956 priznala Generalna skupščina Združenih narodov, Mednarodna zveza za varstvo otrok (I.V.C.W.) in Mednarodni fond za pomoč otrokom Unicef pa sta od leta 1957 skrbela za obeleževanje tega dne.  
Čebelarska kultura in umetnost Slovenije v Muzeju lepih umetnosti Xi’an Qujiang na Kitajskem

Čebelarska kultura in umetnost Slovenije v Muzeju lepih umetnosti Xi’an Qujiang na Kitajskem

SEM, 24. september ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej              Ljubljana, 23. september 2024 Odprtje gostujoče razstave Slovenskega etnografskega muzeja Slovenski etnografski muzej z razstavo Čebelarska kultura in umetnost Slovenije med oktobrom 2024 in marcem 2025  gostuje na Kitajskem v znamenitem Muzeju lepih umetnosti v Xi'anu (Xi'an Qujiang Museum of Fine Arts, Xi’an, Provinca Shaanxi, Kitajska). Odprtje razstave bo ponedeljek, 30. septembra 2024. Na slavnostnem odprtju razstave bodo iz SEM prisotni Natalija Polenec, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja, Barbara Sosič, soavtorica, kustosinja za kmečko gospodarstvo in promet v SEM, ter Gregor Kos, vodja oddelka za konserviranje in restavriranje v SEM. Razstava na Kitajskem gostuje s podporo Ministrstva za kulturo RS. Na ogled bo 68 predmetov čebelarske kulturne dediščine, med njimi 60 izvirnih poslikanih panjskih končnic, panji in modeli za male kruhke. Sodelovanje med muzejema se je vzpostavilo na pobudo Barbare Ravnik, nekdanje direktorice Narodnega muzeja Slovenije, in kolegov iz Xi'ana. NMS je namreč z Muzejem lepih umetnosti iz Xi'ana že sodeloval in tam gostoval leta 2019. Med SEM in Muzejem lepih umetnosti Xi’an Qujiang so stekli dogovori in po dveh letih bo razstava sedaj realizirana. Predstavniki Muzeja lepih umetnosti Xi’an so SEM tudi obiskali in si gradivo za razstavo ogledali. Slovenska čebelarska dediščina jih je navdušila, predvsem ljudska umetnost in poslikave panjskih končnic. Predstavitev slovenske čebelarske umetnosti kitajski javnosti Kustosinji SEM dr. Bojana Rogelj Škafar in Barbara Sosič z izborom predmetov in besedili predstavljata kitajski javnosti Slovenijo kot domovino avtohtone kranjske čebele in odličnih čebelarjev z večstoletno tradicijo, ter ljudsko umetnost ne le kot izraz čebelarske kulture, temveč načina življenja večinskega slovenskega prebivalstva v 19. stoletju. Razstava pripoveduje o vrhunski in edinstveni ustvarjalnosti na slovenskih tleh in z avtentič
Program ob Dnevih evropske kulturne dediščine 2024 in Tednu ljubljanskega turizma in v SEM

Program ob Dnevih evropske kulturne dediščine 2024 in Tednu ljubljanskega turizma in v SEM

SEM, 20. september ― Vabimo vas, da obiščete katerega od dogodkov, ki se bodo v SEM dogajali ob Tednu ljubljanskega turizma in Dnevih evropske kulturne dediščine 2024. Četrtek, 26. september, ob 18.00 AZIJA SREDI LJUBLJANE: ŽIVLJENJE SKUŠKOVE ZBIRKE Vodstvo po razstavi s soavtoricama prof. dr. Natašo Vampelj Suhadolnik in dr. Heleno Motoh. Vstopnina: 9 eur /  6 eur Petek, 27. september, ob 19.00 LJUDSKE GLASBENE PRAKSE KOT NESNOVNA KULTURNA DEDIŠČINA Koncert kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija. Prost vstop! Nedelja, 29. september, ob 16.00 ČLOVEK IN ČAS: OD PONEDELJKA DO VEČNOSTI Vodstvo po novi stalni razstavi s soavtorico Katarino Nahtigal. Vstopnina: 9 eur /  6 eur Nedelja, 29. september, ob 16.00 JESEN JE TU! Ustvarjalna delavnica Malega mojstra za otroke (5+) Vstopnina: 6 eur Nedelja, 6. oktober, 10.00-18.00 DAN ODPRTIH VRAT Prost vstop! Četrtek, 10. oktober, ob 18.00 PLES KOT NESNOVNA KULTURNA DEDIŠČINA ter FRANCE MAROLT IN NJEGOVE ZAPUŠČINE Odprtje razstav Slovenskega etnografskega muzeja in Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Prost vstop! Informacije in prijave: E: blagajna@etno-muzej.si ali na T: 01 / 300 87 45
Zdravo brezdelje?

Zdravo brezdelje?

SEM, 12. september ― Četrtek je mali petek, pravijo, in na današnji dežavni dan si že lahko privoščimo malo lenobe. Da bi spodbudili k trenutku zdravega brezdelja, smo izbrali nekaj odlomkov iz knjige Dober dan, lenoba : o umetnosti in potrebi, da v podjetju delamo čim manj avtorice Corinne Maier. Knjigo lahko prelistate na novi stalni razstavi v SEM Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti. Vidimo se v SEM!
Slovesnost ob novi stalni razstavi Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti

Slovesnost ob novi stalni razstavi Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti

SEM, 12. september ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej              Ljubljana, 12. september 2024 Slovenski etnografski muzej je vstopil v svoje novo stoletje delovanja z drugim delom stalne razstave Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti, ki se osredotoča na človekovo dojemanje, razumevanje in občutenje časa. Slovesnost bo v sredo, 18. septembra 2024, ob 18.00. Slavnostna govornica na dogodku bo dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo Republike Slovenije. Konceptualni okvir dvodelne razstave je začel zoreti ob snovanju obeležitve stoletnice muzeja pred tremi leti. Zasnovana je v dveh konceptualnih sklopih. Prvi z naslovom Človek in čas: Prvih 100, ki govori o času Slovenskega etnografskega muzeja, je bil odprt leta 2023, drugi del razstave Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti pa se osredotoča na človekovo dojemanje, razumevanje in občutenje časa. V SEM so razstavo postavili na ogled že julija 2024 kot popotnico muzeju v novo stoletje delovanja. Razstava je plod sodelovanja kustosov SEM (mag. Ralf Čeplak Mencin, mag. Gregor Ilaš, Katarina Nahtigal, dr. Tanja Roženbergar, mag. Polona Sketelj, dr. Nadja Valentinčič Furlan, Blaž Verbič, dr. Janja Žagar in dr. Nena Židov), ki jih povezuje enotni idejni princip predstavitve človekovega dojemanja časa, njegov delovni, prosti, praznični čas, pa tudi vplivov časa na načine življenja v različnih življenjskih obdobjih in družbeno-kulturnih okoljih. O razstavi: Sprašujemo se, ali čas vedno teče enako. Se nam včasih zdi, da gre prehitro, ali pa se nam ustavi?  Raznovrstni muzejski in simbolni predmeti spodbujajo razmišljanja, kako doživljamo, razumemo in občutimo čas. V petih vsebinskih sklopih razstava vabi obiskovalce k razmisleku o tem, ali čas kroži, teče, dela plasti, stoji, ali pa se samo zdi. Številni razstavljeni predmeti, dokumentarne in simbolne fotografije ponazarjajo vpetost človeka v naravne in dogovorjene ritme. Razstava ponazarja življenjske prehode, od rojstva, preko različnih mejnikov do smrti. Čas lah
še novic