Kako drevesa določajo naš obstoj in spreminjajo naša življenja?

Kako drevesa določajo naš obstoj in spreminjajo naša življenja?

SEM, 9. julij ― Prispevajte vašo izvirno poezijo, ki jo navdihujejo drevesa. Pesmi naj bodo napisane z roko, ne natisnjene ali natipkane, v slovenščini ali angleščini. Najboljši dve slovenski in dve angleški pesmi bomo objavili na muzejski spletni strani in predstavili tudi avtorico / avtorja. Zmagovalce čakajo nagrade. Vključite tudi svoje ime, elektronski naslov in telefonsko številko, da vas bomo lahko obvestili o rezultatih tekmovanja. Pesem oddajte v nabiralnik, ki ga najdete pred kavarno SEM, kadarkoli do 15. avgusta 2021. Kavarna je odprta vsak dan med 7.00 in 23.00. Pesem lahko tudi pošljete po pošti na naslov Kanika Gupta, Slovenski etnografski muzej, Metelkova ulica 2, 1000 Ljubljana.   Tekmovanje v pisanju poezije organiziramo v sklopu rezidence Kanike Gupta kot del projekta Taking Care. Etnografski in muzeji svetovnih kultur kot prostori skrbi.
Literarni natečaj: Kako drevesa določajo naš obstoj in spreminjajo naša življenja?

Literarni natečaj: Kako drevesa določajo naš obstoj in spreminjajo naša življenja?

SEM, 9. julij ― Prispevajte vašo izvirno poezijo, ki jo navdihujejo drevesa. Pesmi naj bodo napisane z roko, ne natisnjene ali natipkane, v slovenščini ali angleščini. Najboljši dve slovenski in dve angleški pesmi bomo objavili na muzejski spletni strani in predstavili avtorice / avtorje. Zmagovalce čakajo tudi nagrade. Pesem oddajte v nabiralnik, ki ga najdete pred Kavarno SEM, kadarkoli do 15. avgusta 2021. Pesem lahko pošljete tudi po pošti na naslov Kanika Gupta, Slovenski etnografski muzej, Metelkova ulica 2, 1000 Ljubljana. Vključite svoje ime, elektronski naslov in telefonsko številko, da vas bomo lahko obvestili o rezultatih tekmovanja. Literarni natečaj organiziramo v sklopu rezidence Kanike Gupta kot del projekta Taking Care. Etnografski in muzeji svetovnih kultur kot prostori skrbi.
Obvestilo knjižnice o spremenjenem načinu dela

Obvestilo knjižnice o spremenjenem načinu dela

SEM, 8. julij ― Spoštovani obiskovalci knjižnice SEM! Obveščamo vas, da bo knjižnica SEM v poletnem času delovala po ustaljenem urniku.    Ponovno vam omogočamo naročilo in prevzem ter vračilo knjižničnega gradiva v prostorih knjižnice v času uradnih ur: od ponedeljka do petka med 8.00 in 15.00, v sredah do 17.00. Gradivo je možno tudi naročiti po elektronski pošti in ga prevzeti ter vrniti pri vratarju upravne hiše SEM, od ponedeljka do petka med 7.00 in 18.00. Ponovno je možna uporaba čitalniških prostorov in sicer za 3 osebe hkrati. Prosti pristop do gradiva začasno ni možen. Obiskovalce prosimo, da upoštevajo navodila NIJZ glede preprečevanja širjenja virusa Covid-19: razkuževanje rok in nošenje zaščitnih mask, higiena kašljanja in kihanja, vzdrževanje varnostne razdalje do zaposlenih in drugih obiskovalcev. Veselimo se vašega obiska!
Kanika Gupta je pričela z rezidenco v SEM

Kanika Gupta je pričela z rezidenco v SEM

SEM, 7. julij ― Kanika Gupta (rojena 1987, New Delhi), umetnostna zgodovinarka, plesalka in filmska ustvarjalka, je po številnih ovirah zaradi covid-19 vendarle prispela v Ljubljano. Vse poletje jo bo mogoče srečati v SEM, kjer bo kot aktivistka v rezidenci projekta Etnografski in muzeji svetovnih kultur kot prostori skrbi pripravila številne dogodke. Kanika Gupta je ta teden že pričela z delom v muzejskih depojih, kjer v sodelovanju z mag. Ralfom Čeplakom Mencinom raziskuje muzejsko indijsko zbirko. Izbrani muzejski predmeti bodo na ogled ob projekciji njenega dokumentarnega filma Bilo je spomladi ..., v katerem Gupta na primeru njene družinske hiše naslavlja problematiko gentrifikacije. Gupta pa pripravlja tudi umetniški performans z naslovom Prekleta zemlja poželjivih žensk, v katerem najpomembnejšo vlogo igra narava. Navdihujejo ga starodavne indijske pripovedi, ki opisujejo naravne lepote in poudarjajo še zlasti pomen dreves. S performansom bo Gupta opozorila na uničevanje narave, ki pomembno prispeva k slabšanju kvalitete življenja. O Kaniki Gupta Kanika Gupta (rojena 1987, New Delhi) je umetnostna zgodovinarka, plesalka in filmska ustvarjalka. Magistrirala je iz umetnostne zgodovine na Oddelku za likovno umetnost Univerze Maharaja Sayajirao, Baroda, Gujarat, in doktorirala na Univerzi Jawaharlal Nehru v New Delhiju na temo starodavnega indijskega motiva ženske in drevesa. Je avtorica knjige Lupadakhe – Unknown Master Sculptors of Ancient India (2019) ter številnih znanstvenih prispevkov na temo starodavnega indijskega kiparstva, slikarstva, estetike in mitologije. Sodelovala je pri več raziskovalnih projektih, med njimi so pridobivanje in dokumentiranje osebnih zbirk Ananda Coomaraswamyja and Kapile Vatsyayan za Kulturne arhive Nacionalnega centra za umetnosti Indira Gandhi v New Delhiju, asistirala pa je tudi profesorju Deepaku Kannalu pri pripravi vsebine za 35 modulov predmeta Zgodovina indijskega kiparstva za spletni podiplomski seminar na Univerzi Grants Com
Podaljšani poletni četrtki - brezplačne delavnice za otroke in družine

Podaljšani poletni četrtki - brezplačne delavnice za otroke in družine

SEM, 2. julij ― Otroke in družine vabimo v SEM na poletne ustvarjalne delavnice ob četrtkih zvečer, ko smo delovni čas Slovenskega etnografskega muzeja podaljšali do 20.00. Delavnice bodo potekale na ploščadi pred muzejem. Vstop prost! Vsak četrtek bomo skozi tematsko delavnico potovali po svetu in spoznavali zgodbe o življenju ljudi v nam bližjih in bolj oddaljenih deželah, sprehodili se bomo po kateri izmed razstav in ustvarjali.   Termini – vsak četrtek med 18.00 – 19.00 JULIJ 2021: 1., 8., 15, 22. in 29. julij AVGUST: 5., 12., 19. in 26. avgust Število otrok na delavnici je omejeno in bo odvisno od trenutne epidemiološke situacije. Prijave so obvezne po elektronski pošti blagajna@etno-muzej.si ali po telefonu 01 / 300 87 45 (10.00-18.00). V primeru, da delavnica ni zasedena, se dogodku lahko pridružijo otroci brez prijave.
1 vstopnica za 3 muzeje

1 vstopnica za 3 muzeje

SEM, 1. julij ― Slovenski etnografski muzej, Narodni muzej Slovenije, Metelkova in Muzej sodobne umetnosti Metelkova - MG+MSUM Velja do 31. avgusta 2021. *Za ceno ene vstopnice, kupljene v kateremkoli muzeju, lahko obiskovalec isti dan obišče vse tri muzeje.    
Ob četrtkih SEM odprt do 20.00

Ob četrtkih SEM odprt do 20.00

SEM, 24. junij ― Obiskovalce obveščamo, da Slovenski etnografski muzej v poletnem času uvaja PODALJŠANE POLETNE ČETRTKE in bo odprt do 20.00. Poletni delovni čas (julija in avgusta 2021): Torek, sreda, petek, sobota, nedelja: 10.00 – 18.00 Četrtek: 10.00 – 20.00 Zaprto: ponedeljek Prost vstop vsako prvo nedeljo v mesecu. Podaljšani poletni četrtki potekajo na Muzejski ploščadi Metelkova in veljajo tudi v Narodnem muzeju Slovenije in +MSUM. Na ogled so občasne razstave SEM La Doctora: Življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju, Vtisi 30: Spomini Slovenk in Slovencev po svetu na priznanje samostojne Slovenije in Bosi. Obuti. Sezuti., osebna razstava Moj jezik je jezik mozaika, stalni razstavi Med naravo in kulturo in Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta ter stalna postavitev obrtniške zbirke Lectarstvo je krajcarkšeft: Krbavčičeva svečarska in medičarska delavnica in trgovina iz Ljubljane. Na ploščadi SEM pa se na skupni panojski razstavi Trenutki v času predstavljajo slovenski državni muzeji s svojimi pridobitvami, razstavami ali dogodki v zadnjih tridesetih letih od osamosvojitve Slovenije.
Knjiga in obisk muzeja je najlepše darilo ob zaključku šole

Knjiga in obisk muzeja je najlepše darilo ob zaključku šole

SEM, 22. junij ― Dragi starši, šolsko leto se končuje in zagotovo se vaši otroci že veselijo poletnih počitnic. Če jih želite ob zaključku šolskega leta prijetno presenetiti, vas vabimo k nakupu najnovejših Paragvajskih pravljic v muzejski trgovini, s katerimi mladi bralci  lahko v mislih na hitro odpotujejo v daljne kraje Južne Amerike. Zgodbe pripovedujejo o tem, kako pomembna je skrb za našo naravo. Ob tem NE SPREGLEJTE razstave SEM La Doctora: Življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju, ki je lahko odličen uvod v paragvajske pravljice. Pri nakupu knjige Paragvajske pravljice založbe Malinc prejmete 20 % popust na družinsko vstopnico za ogled razstav SEM. Cena knjige: 20 eur, cena družinske vstopnice s popustom je 9.60 eur.   Akcija za nakup velja do 30. junija 2021, vstopnice lahko porabite do konca leta 2021. Lepo poletje vam želi SEM!  
25. junija je SEM odprt

25. junija je SEM odprt

SEM, 21. junij ― Obiskovalce obveščamo, da je na Dan državnosti, 25. junija 2021, Slovenski etnografski muzej odprt po rednem urniku med 10.00 in 18.00. Ne prezrite stalnih in občasnih razstav, še posebej nove razstave VTISI 30, Spomini Slovenk in Slovencev po svetu na priznanje samostojne Slovenije. Želimo vam lep praznik in dobrodošli v SEM!  
Slovenski etnografski muzej praznuje 30 let samostojnosti Slovenije z razstavo VTISI 30

Slovenski etnografski muzej praznuje 30 let samostojnosti Slovenije z razstavo VTISI 30

SEM, 16. junij ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 16. junij 2021 V sredo, 23. junija 2021, ob 12.00 Slovenski etnografski muzej na ploščadi pred muzejem odpira razstavo VTISI 30, Spomini Slovenk in Slovencev po svetu na priznanje samostojne Slovenije, ki odstira osebna razmišljanja med Slovenci po svetu ob osamosvojitvi Slovenije. Razstavo sta pripravila Slovenski etnografski muzej (SEM)  in Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK). Njeni avtorici sta dr. Tanja Roženbergar, SEM, in Helena Janežič, NUK. O razstavi: Prelomni čas z razglasitvijo neodvisne države pred 30 leti se je Slovenkam in Slovencem VTISnil v številne spomine.  SEM in NUK sta v raziskavi VTISI 30 k  sodelovanju  povabila rojake, ki med osamosvajanjem Slovenije niso živeli v matični domovini,  da podelijo razmišljanja o tem edinstvenem obdobju. Odzvalo se je 67  posameznikov in posameznic različnih kulturnih, profesionalnih in socialnih ozadij in različnih starostnih skupin. Vtise so prispevali Slovenci in Slovenke iz slovenskega zamejskega prostora, držav nekdanje Jugoslavije, Evrope, Amerik, Azije, Avstralije ter povratnice in povratniki v matično domovino.   Razstava s tem globalnim pregledom predstavlja izsek iz svetovnega zemljevida spominov, občutenj in dogodkov ob osamosvojitvi Slovenije med Slovenci, ki živijo po svetu in tistimi, ki so se v samostojno Slovenijo vrnili. Raznovrstni, bogati in pogosto s čustvi prepleteni so spomini na trenutek, ko je Slovenija razglasila samostojnost, ter na dogodke, ki so do tega pripeljali. Čas, ki je sledil razglasitvi, so obarvani s strahom, pa tudi s spominom na akcije, demonstracije, pisanja pisem in srčna prizadevanja, da bi dežele, v katerih živijo oziroma so takrat živeli,  priznale mlado državo. Vtisi sežejo vse do začetka leta 1992, ko je Slovenijo priznala večina evropskih in tudi čezmorske države; k temu so prispevale mnoge osebne, na razstavi predstavljene pobude, dejavnosti in stremljenja. Na razstavi
Dnevi nesnovne kulturne dediščine / Days of ICH

Dnevi nesnovne kulturne dediščine / Days of ICH

SEM, 15. junij ― Slovenski etnografski muzej kot Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine stalno sodeluje z Regionalnim centrom za varovanje nesnovne kulturne dediščine JV Evrope pod okriljem Unesca s sedežem v Sofiji, Bolgarija. Center je v letošnjem letu pripravil posebno aktivnost v namene promocije elementov nesnovne dediščine posameznih držav članic imenovano Days of ICH. Tako so od 14. 6. dalje na spletni strani centra predstavljeni tudi trije elementi iz Slovenije: Lectarstvo Izdelovanje trničev in lesenih pisav ter Izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov. Predstavitve elementov nesnovne kulturne dediščine na spletni strani Centra. V naslednjih dneh bodo posamezni elementi nesnovne kulturne dediščine predstavljeni tudi na socialnih omrežjih Centra. Nesnovna kulturna dediščina Slovenije bo z omenjenimi vsebinami v ospredju vse do 27. junija.
Bilo je spomladi ...

Bilo je spomladi ...

SEM, 9. junij ― Umetnostna zgodovinarka Kanika Gupta je bodoča aktivistka v rezidenci v Slovenskem etnografskem muzeju. V svojem delu se osredotoča na raziskovanje starodavne indijske umetnosti in mitologije, ki ju povezuje s sedanjimi okoljskimi izzivi s poudarkom na prekomerni gradnji ter izgubi biodiverzitete. V dokumentarnem filmu Bilo je spomladi ... Gupta pripoveduje zgodbo o hiši, ki je bila porušena, ob tem pa je izgubila tudi vrt in drevesa, ki so jo obdajala. Novo večnadstropno hišo, ki je zamenjala staro, pa obdajata le cement in beton. V tem osebnem filmu, ki ga je Gupta posnela v in okoli hiše, v kateri se je rodila in odraščala, ima glavno vlogo narava. Strukturo filma je navdihnila Barahmasa, indijska slikarska tradicija, ki prikazuje dvanajst mesecev v letu z upodabljanjem spreminjajočih se letih časov in človeških dejavnosti. Tako kot Barahmasa se tudi film Kanike Gupta prične s pomladjo. V teku enega leta, ki ga spremljamo, vidimo transformacijo narave, prav tako pa pokukamo v družinske vsakodnevne aktivnosti in ritual. Povsem običajni dogodki nam razkrijejo, da so obnovo hiše Guptini družinski člani različno doživeli, jasno pa je, da je bila zanjo ta gradnja travmatična izkušnja. Dogajanje prav tako odraža možnosti indijske družine srednjega razreda, ki si lahko privošči takšno rekonstrukcijo, kar le še poglablja vrzel med njimi in manj privilegiranimi člani indijske družbe. Gupta na zelo subtilen način pokaže vpliv čezmerne gradnje na dobro počutje ljudi. Pri tem uporablja tudi zvoke iz narave, na primer petje ptic, škropot dežnih kapelj, šelestenje dreves, s čimer nas opozarja, da naravni elementi, ki jih običajno razumemo kot samoumevne, prav to niso. Uspe ji ustvariti občutek nostalgije za tem, kar je bilo izgubljeno, ko so izginile živali in rastline, ki so nekoč naseljevale vrt. Kaj pomeni, kadar ptice, čebele in druge živali izgubijo svoj dom? Kakšen je občutek, ko je vonj vrtnic za vedno izgubljen? Kaj pomeni, ko na vrtu ni več drevesa, pod kat
Ženska in drevo: starodavni indijski motiv, spletno predavanje

Ženska in drevo: starodavni indijski motiv, spletno predavanje

SEM, 9. junij ― Kanika Gupta, bodoča aktivistka v rezidenci v SEM, je 25. maja 2021 v sklopu projekta Taking Care – Etnografski in muzeji svetovnih kultur kot prostori skrbi izvedla spletno predavanje o starodavnem indijskem motivu o ženski in drevesu. Kanika Gupta je predstavila različne zgodbe iz zakladnice indijskih starodavnih tekstov, kot sta hinduistična epa Ramajana in Mahabharata, džainistični tekst Vasudevahimdi ter budistične zgodbe o Jataka. Z njimi je opozorila na obstoj starodavnih gozdnih skupnosti v Indiji, ki so bile v preteklosti tesno povezane z naravo. Zanje je bilo značilno, da so častile naravna božanstva. Med njimi je bilo zelo pomembno drevesno božanstvo, ki ga najpogosteje predstavlja kamniti kip mladega dekleta, ki se dotika drevesa. Generično poimenovanje teh kipov je Jakši (Yakshi), imajo pa lahko še številna druga imena. Kanika je opozorila, da je pomen tega kipa še vedno nejasen, saj je kult Jakši v obstoječi literaturi preoblikovan tako, da ustreza potrebam in ideologiji vseh treh indijskih religij: džainizma, brahmanizma in budizma. Zanimivo je, da lahko starodavne indijske gozdne skupnosti spoznavamo le skozi omenjene tekste, ki pa odražajo procese zatiranja, marginalizacije in prisvajanja močnejših religij. Slednje so v teh procesih podrejanja izničile temeljne vrednote gozdnih skupnosti in jih prilagodile svojim pomenskim okvirom. S tem se je preoblikoval tudi pomen kipov, ki so izgubili svojo identiteto božanstva in postali zgolj vir estetskega užitka. Kanika je poudarila, da v Indiji današnjih skupnosti, ki še vedno častijo naravna božanstva, ne priznavajo. Kako vzpostaviti bolj enakopravno družbo, ki bo omogočala boljšo prihodnost vsem? Odgovor na to vprašanje lahko mogoče najdemo prav v sledovih starodavnih modrosti.
Oblačenje pandemije, spletna delavnica ICOM ICME

Oblačenje pandemije, spletna delavnica ICOM ICME

SEM, 8. junij ― 23.-24.06. 2021        Odbor ICOM ICME organizira spletno delavnico ne temo Clothing the Pandemic / Oblačenje pandemije, ki bo potekala v dveh delih: 1. del "Zbiranje, raziskovanje, dokumentiranje, prikazovanje" spomladi 2021 in del II "Konservacija, ohranjanje" jeseni 2021. Na delavnici sodeluje kolega mag. Ralf Čeplak Mencin, kustos SEM in predsednik ICOM ICME. Delavnica Clothing the Pandemic želi pojasniti, kako dokumentirati materialno kulturo pandemije, razviti nove strategije dela v muzejih in se soočiti z izzivi sedanjega časa. Več: http://icme.mini.icom.museum/23-24-06-clothing-the-pandemic-workshop/ Delavnica je brezplačna, registracija je obvezna na: https://www.eventbrite.fr/e/clothing-the-pandemic-workshop-part-i-registration-158124601941 Delavnica je del projekta - Odpornost, skupnost in enotnost, izraženi z mednarodnim sodelovanjem pri projektu Covid-19 Facemask Project: http://costume.mini.icom.museum/clothing-the-pandemic/.
Digitalni festival PAGODE

Digitalni festival PAGODE

SEM, 8. junij ― Torek, 15. junij 2021 ob 15.00 Digitalni festival PAGODE s predstavlja spletni pogovor in predstavitve, s katerimi odkriva doslej bolj ali manj skrite zbirke kitajske dediščine v depojih partnerjev PAGODE:  Slovenskega etnografskega muzeja, KIK-IRPA in Združenih arhivov. Pridružite se dogodku preko platforme ZOOM. Program: Uvod v projekt PAGODE (Antonella Fresa, Promoter s.r.l.) Kitajska dediščina v Evropi kot rezultat izmenjave predmetov, idej in ljudi (Maja Veselič, Univerza v Ljubljani) Utrinki iz zbirke KIK-IRPA (Erik Buelinckx, KIK-IRPA) Utrinki iz zbirke Združenih arhivov (Frank Golomb, Združeni arhivi) Utrinki iz zbirke Slovenskega etnografskega muzeja SEM (Ralf Čeplak Mencin, Slovenski etnografski muzej) Sodelovanje s podjetjem PAGODE - Europeana China (Sofie Taes, Photoconsortium)       Vprašanja in odgovori Moderira dr. Maja Veselič. Organizira Oddelek za azijske študije Univerze v Ljubljani. Projekt PAGODE, ki ga v okviru instrumenta za povezovanje Evrope CEF sofinancira Evropska unija, se ukvarja s predstavljanjem ter digitalizacijo kitajske kulturne dediščine v Evropi. Osredotoča se na razpoložljivost, dostopnost in hranjenje te dediščine v evropski digitalni knjižnici Europeana. Pridruženi partner projekta je tudi Slovenski etnografski muzej.
Slikarski dogodek v Slovenskem etnografskem muzeju – slikar tvoj yokai

Slikarski dogodek v Slovenskem etnografskem muzeju – slikar tvoj yokai

SEM, 8. junij ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej 7. junij  2021 V sredo, 9. junija 2021 Slovenski etnografski muzej prireja slikarski dogodek Slikarjeva fantazija: Sprevod nadnaravnih bitij ob izteku potujoče razstave Japonske fundacije Sprevod nadnaravnih bitij yōkai iz Japonske (na ogled še do nedelje, 13. junija 2021). Umetniki Irena Kazazić, Brane Širca, Matjaž Stražar in Žiga Rehar bodo izvedli sodobno slikarsko upodobitev sveta nenavadnih imaginarnih bitij. Navdih in idejo za izvedbo tovrstne slikarske interpretacije sta našla kuratorja dogodka v vodoravnih zvitkih – emakijih, ki so na ogled na japonski razstavi v SEM,  na katerih so upodobljene raznolike podobe nočnih divjih sprevodov yōkaijev. Med njimi je najbolj znan zvitek Nočna parada stotih demonov. Konceptu pa je botrovala ideja o recikliranju starih 10-metrskih transparentov muzeja, ki postanejo slikarsko platno. Slikanje poteka od 7. – 9. junija 2021, 7. in 8. junija v razstavni hiši SEM, 9. junija med 11.00 in 17.00 na ploščadi pred muzejem oz. v razstavni hiši v primeru slabega vremena. 9. junija ob 18.00 bo odprtje instalacije nastalih slikarskih del v parku pred Kavarno SEM. Slike bodo na ogled do 20. junija 2021 v parku  Kavarne SEM. Kuratorja: Nina Zdravič Polič in Žiga Rehar, Slovenski etnografski muzej O slikarjih: Diplomirana slikarka Irena Kazazić, v raziskovanju subtilne plati popa, likovni svet gradi z živimi barvami in močno izrazno poetiko. Svoja dela rada implicira v različnih medijih (moda, glasba, design, književnost) v ta namen rada sodeluje z izvajalci uporabne umetnosti. Dela predstavlja na številnih razstavah v Sloveniji in tujini. Živi in dela v Ljubljani. Diplomirani slikar Brane Širca živi in ustvarja v Ljubljani, redno razstavlja po Sloveniji in tujini, prejel je nekaj priznanj in nagrad, udeležuje se simpozijev in kolonij ter vodi grafične in likovne delavnice. Pri svojem ustvarjanju in delih uporablja različne pristope in materiale, raziskuje različne tehnik
Navodila za udeležbo na prireditvah SEM v času bolezni COVID-19

Navodila za udeležbo na prireditvah SEM v času bolezni COVID-19

SEM, 8. junij ― Udeležba na prireditvah je, kot pravi aktualni vladni odlok, dopustna le ob negativnem hitrem ali PCR testu, cepljenju ali prebolelosti covida-19. Dokazila niso potrebna za mlajše od 18 let, ki se prireditve udeležijo z ožjimi družinskimi člani oz. skrbniki. Za izpolnjevanje zahtevanih pogojev PCT je odgovoren obiskovalec sam. PCT pogoji Javne kulturne prireditve se lahko udeležijo le končni uporabniki, ki imajo: 1. dokazilo o negativnem rezultatu PCR ali hitrega testa na virus SARS-CoV-2, ki ni starejši od 48 ur od odvzema brisa, 2. dokazilo o cepljenju zoper COVID-19, s katerim dokazujejo, da je preteklo od prejema: ‒ drugega odmerka cepiva proizvajalca Pfizer najmanj 7 dni, Moderne najmanj 14 dni, ‒ prvega odmerka cepiva proizvajalca AstraZeneca najmanj 21 dni, ‒ odmerka cepiva Janssen najmanj 14 dni, 3. dokazilo o pozitivnem rezultatu testa PCR, ki je starejši od deset dni, razen če zdravnik presodi drugače, vendar ni starejši od šest mesecev, ali 4. potrdilo zdravnika, da je oseba prebolela COVID-19 in od začetka simptomov ni minilo več kot šest mesecev. To ne velja za končne uporabnike, ki še niso dopolnili 18 let in so skupaj z ožjimi družinskimi člani oziroma skrbniki udeleženi na javni kulturni prireditvi. Slovenski etnografski muzej, junij 2021
še novic