Zapisi spomina, projekt

Zapisi spomina, projekt

SEM, 20. april ― Zavod za kulturo in sonaravno delovanje Dobra pot je ob podpori Parka Škocjanske jame in Slovenskega etnografskega muzeja kot vodilnih ustanov na področju ohranjanja naravne in kulturne dediščine v Sloveniji razvil novo mobilno aplikacijo Zapisi spomina. Namenjena je beleženju in objavljanju védenj, pričevanj, spominov starejših na najrazličnejše vidike življenja in kulture v preteklosti. Projekt s pomočjo sodobne tehnologije popularizira ustno izročilo in obenem opozarja na pomembno družbeno vlogo starejših kot nosilcev izročila. Slovenki etnografski muzej se projektu pridružuje s strokovnim svetovanjem in promocijo aplikacije. Več >>> Aplikacija >>>
Slovenski etnografski muzej je prva postaja nove potujoče japonske razstave o nadnaravnih bitjih yōkai

Slovenski etnografski muzej je prva postaja nove potujoče japonske razstave o nadnaravnih bitjih yōkai

SEM, 20. april ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej 19. april 2021 Slovenski etnografski muzej gosti med 22. aprilom in 13. junijem 2021 razstavo Japonske fundacije Sprevod nadnaravnih bitij yōkai iz Japonske. Pripravil jo je v sodelovanju in na pobudo Veleposlaništva Japonske v Sloveniji, vodja projekta razstave v SEM je Nina Zdravič Polič. Razstava začenja svojo večletno pot po svetu prav v Slovenskem etnografskem muzeju in prvič slovenski publiki razkriva edinstveno japonsko kulturo yōkaija o nadnaravnih skrivnostnih bitjih oziroma pošastih, upodobljenih na zvitkih in lesoreznih tiskih nishiki-e ter v drugih medijih. Yōkaiji, ki so se porodili iz bujne domišljije prednikov, so močno zaznamovali ljudi, se širili in prenašali z ustnim izročilom, s pisnimi viri in slikami in se ohranili do danes. V bolj splošnem kontekstu se je podoba yōkaijev kot strašljivih bitji, ki se jih je treba izogibati, preobrazila v podobo neškodljivih, prijaznih bitij. Ljudje so se jih postopoma navadili in začela so jih zabavati. Sodelovanje SEM z Japonsko traja že več kot dve desetletji. Od leta 2000 je v SEM gostovalo več razstav: Zmaji in vrtavke (l .2000), Svilena mavrica (l. 2000), Japonske lutke (2007), V duhu japonske tradicije: Matsuri (l. 2017),  ter številne druge prireditve.   SEM kot varuh zbirk iz drugih kontinentov sveta med drugim hrani tudi dragoceno Kosovo zbirko japonske umetnosti, odkupljeno od zbiralca Frančka Kosa v letu 2001. Obsega 23 slik na svili in papirju in nekaj zvitkov iz obdobja med 17. in 20. stoletjem. Kosovo japonsko zbirko je SEM predstavil javnosti na razstavi pozimi leta 2002. Razstava Sprevod nadnaravnih bitij yōkai iz Japonske predstavlja upodobitve fantastičnega in nadnaravnega sveta, ki ga naseljujejo nenavadna imaginarna bitja yōkaiji, preko številnih replik zvitkov, starih ilustriranih knjig in lesoreznih tiskov, ki so brokatne slike oziroma vrsta večplastnega in večbarvnega tiska. Osredotoča se predvsem na zvitke in lesorezne tiske iz o
Objava petih vicev oseminšestdesetega izbora

Objava petih vicev oseminšestdesetega izbora

SEM, 16. april ― Uredniški odbor je izbral oseminšestdeseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Malo mi je že neugodno, ker še nisem pozitiven na covid-19, ker zdaj izgleda, kot da nimam nobenega družabnega življenja. Ker je po statističnih podatkih virus manj aktiven ob vikendih bi bilo smiselno vikende spremeniti v delovne dni, med tednom pa ostati doma. A veste zakaj je cepljenje »brezplačno«? Če ni računa, ni garancije. Vklopi razum, zahtevaj račun! Gostilne so še vedno zaprte. Pa toti nas zdravijo zaradi alkohola, ne pa Corone. Nova slovenska praznika: 12.4. – Dan ukinitve policijske ure. 19.4. – Dan osvoboditve teras. Seznam vseh izbranih vicev      
Slovenski etnografski muzej odpira razstavo o izjemni slovenski znanstvenici dr. Branislavi Sušnik

Slovenski etnografski muzej odpira razstavo o izjemni slovenski znanstvenici dr. Branislavi Sušnik

SEM, 14. april ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 13. april 2021 V Slovenskem etnografskem muzeju bo od srede 21. aprila 2021 na ogled razstava La Doctora: Življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju. Razstava je posvečena dr. Branislavi Sušnik (1920 – 1996), pomembni raziskovalki slovenskega porekla, ki je svojo znanstveno in raziskovalno delo s področja etnologije, antropologije in etnolingvistike posvetila staroselskim ljudstvom Paragvaja. Virtualno odprtje razstave bo v torek, 20. aprila 2021, ob 18.00 in bo potekalo na spletni strani SEM in na YouTube kanalu SEM. Na odprtju bo predpremierno predvajan 24 minutni dokumentarni film Spomini na Branislavo Sušnik. Avtor: Diego Segovia Palau, Paragvaj. Prevod filma so pripravili študenti magistrskega študija hispanistike, Oddelek za romanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. O razstavi: Razstava pripoveduje življenjsko zgodbo dr. Branislave Sušnik, slovenske etnologinje, antropologinje in etno-lingvistke, ki jo je zgodovinska usoda ob koncu 2. svetovne vojne pahnila v novo, povsem drugačno kulturno okolje Paragvaja. 45 let je vodila Etnografski muzej Andrés Barbero v Asunción in predavala etnologijo na Nacionalni univerzi v Asunciónu. Za dosežke v znanosti je prejela najvišja nacionalna priznanja Paragvaja. Imela je mnogotere darove, ki jih je v okviru treh poglavitnih dejavnosti: muzeologije, znanstveno-raziskovalnega in pedagoškega dela združila v nedeljivo strokovno izkušnjo.   Razstava predstavi ključna dela Branislave Sušnik in odprave med staroselska ljudstva Paragvaja. Hkrati pripoveduje zgodbo o staroselskih skupnostih Chaca in vzhodno-paragvajskega gozda ter savane, katerim je avtorica razstave namenila največ raziskovalne pozornosti. Na razstavi bodo v štirih zaokroženih vsebinskih ambientih (Branislava Sušnik: od Medvod do Asuncióna; Staroselske kulture Chaca; Staroselske kulture vzhodnega Paragvaja; Paragvaj) predsta
Nabiralništvo - med nagonom in kulturo

Nabiralništvo - med nagonom in kulturo

SEM, 14. april ― Slovenski etnografski muzej v sodelovanju z etnologinjo Vlasto Mlakar že peto leto zapored organizira seminar za etnobotaniko – tokrat v spletni izvedbi. Letošnji seminar bo poudaril pomen nabiralništva ter osvetlil nekatera tisočletna znanja o rastlinah, predstavil dobre prakse, ki so se ohranile s prenosom izkušenj iz preteklosti in nas vrnil h 'koreninam'. Rastline, kot najbolj vidni in otipljivi del naravnega okolja, spremljajo človeka od samega začetka obstoja. Pri spoznavanju užitnosti in zdravilnosti, pa tudi drugih koristi in uporab posameznih rastlin ali njihovih delov, se je človek v najstarejših časih ravnal po samoohranitvenem nagonu. Pridobljeno znanje in izkušnje so se skozi tisočletja prenašala z ustnim izročilom, od novega veka dalje tudi s pisano besedo. Vloga in oblike nabiralništva so se skozi čas spreminjale, nabiralništvo kot ostanek pradavnine, pa še danes ostaja sestavni del sodobne kulture. Vendar se danes človek ne ravna več po izročilu svojih prednikov, ki so poznali blagodejno moč narave, ji zaupali svoje zdravje in počutje ter ji vračali spoštljivo pozornost. Kje je meja med preživetjem in čaščenjem, nabiranjem in plenjenjem? Strokovnjaki s področja arheologije, etnologinje in biologije ter zeliščarji in drugi vešči nabiralci bodo osvetlili pomen nabiralništva nekoč in danes ter prikazali stara znanja o uporabi nekaterih rastlin v kulturni tradiciji Slovencev. Prijave in informacije: Prijave sprejemamo od 15. aprila18. maja 2021 Barbara Sosič / E: barbara.sosic@etno-muzej.si / T: 01/300 87 49 Elektronska prijava Cena za dvodnevni seminar: 40 € Plačilo na TTR: SI56 01100-6030376834 Namen plačila: PRIIMEK – ETNOBOTANIKA (najkasneje do 18. maja 2021) PROGRAM SEMINARJA (registracija v ZOOM je 15 minut pred začetkom seminarja) Četrtek, 20. 5. 2021 (17.00 – 20.00) 17.00–17.15: Uvodni pozdrav, Natalija, Polenc, direktorica SEM 17.15–17.30: Predstavitev projekta, Vlasta Mlakar 17.30–18.00: Vlasta Mlakar: Nabiralništvo kot najs
Objava petih vicev sedeminšestdesetega izbora

Objava petih vicev sedeminšestdesetega izbora

SEM, 9. april ― Uredniški odbor je izbral sedeminšestdeseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Po hrvaških plažah že postavljajo spominske plošče. Na njih piše: Tukaj so nekoč ležali Slovenci. Malo zapiramo, malo odpiramo, pa spet zapiramo, pa delno odpiramo in spet zapiramo. V Sloveniji nimamo epidemije ampak prezračevanje. Ženidba u doba korone: Iz fine je familije. Svi su vakcinisani. (Prevod: Poroka v koronskem času: Iz fine družine. Vsi so cepljeni.) Ne gledajte PornHub! Tamo sve puno virusa! To dahće, to otežano diše, to se preznojava … (Prevod: Ne glejte PornHub-a! Tam je ogromno virusa! Vsi sopihajo, oteženo dihajo, prepoteni …) Naj vas pomirim: šole se bodo 12. aprila skoraj zagotovo odprle. Najverjetneje. Načeloma. Seznam vseh izbranih vicev
Objava petih vicev šestinšestdesetega izbora

Objava petih vicev šestinšestdesetega izbora

SEM, 2. april ― Uredniški odbor je izbral šestinšestdeseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Posebnost slovenskega seva je, da se ne prenaša na velikonočno nedeljo. Teh 11 dni do junija bomo pa že stisnili… Ako se na cvetno nedeljo cvetje odpira, Se na Vel'ko noč država zapira. (Ljudski) Starši ne pozabte dons peljat svojih otrok na sladoled ali tortico ob zaključku šolskega leta 20/21. Za trenutek naj prisluhne prijetni melodiji  in odloži delo vsa Slovenija. Čez praznike spet bom doma… Seznam vseh izbranih vicev      
Velikonočni prazniki

Velikonočni prazniki

SEM, 2. april ― Velika noč, največji krščanski praznik, ko kristjani praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih, je tudi čas, ki ga spremlja veliko šeg in navad. Oglejte si bogastvo velikonočne snovne in nesnovne kulturne dediščine, znanj, praks in veščin, nekatere izmed njih so kot enote vpisane tudi v Register nesnovne kulturne dediščine.   Velikonočni prazniki Pritrkavanje   Pritrkavanje je način izvajanja ritmičnih obrazcev z udarjanjem kemblja ob obode cerkvenih zvonov. Kot del ljudske...   Velikonočni prazniki Streljanje z možnarji   Streljanje ali pokanje z možnarji je tradicionalna oblika praznovanja velike noči, prvega maja in nekaterih lokalnih...   Velikonočni prazniki Velikonočne igre s pirhi   Igre s pirhi so del velikonočnih šeg in jih izvajajo na velikonočno nedeljo ali ponedeljek. Najbolj znane so trkanje,...   Velikonočni prazniki Vuzemski plesi in igre v Metliki   Vuzemski plesi in igre se odvijajo na velikonočni ponedeljek v srednjeveškem jedru Metlike in so sestavljeni iz...   Velikonočni prazniki Zbirka člankov in predstavitev na temo velike noči   Članki in predstavitve na temo velike noči: Članek: Nena ŽIDOV: Uporaba cvetnonedeljskih butar na slovenskem podeželju...   Velikonočni prazniki Velikonočne voščilnice iz zbirke SEM   V fototeki Slovenskega etnografskega muzeja hranimo zbirko Vekoslava Kramariča, ki je nedvomno ena naših pomembnejših...   Velikonočni prazniki Delavnice barvanja velikonočnih pirhov   Velika noč je že od nekdaj pomemben praznik na našem kulturnem prostoru, zato se je ob njej oblikovalo precej šeg in...   Velikonočni prazniki Knjiga "TERRA SANCTA 1910", ki govori o največjem slovenskem romanju v Sveto deželo leta 1910   »Bilo je jeseni leta 1910, ko so domačini Jeruzalema v dolini pod mestom zagledali vijugasto kolono pojočih pešakov s...   Velikonočni prazniki Izdelovanje ljubenskih potic   Ljubenske potice so cvetnonedeljske butare, značilne za Ljubno ob Savinji in okoliške kraje. Izdelane so iz naravnih...   Velikonočni pra
Slovenija sodeluje na razstavi S pirhom do velike noči: Velika noč v Evropski uniji

Slovenija sodeluje na razstavi S pirhom do velike noči: Velika noč v Evropski uniji

SEM, 30. marec ― Med 26. marcem in 9. aprilom 2021 je v Mestnem muzeju Bjelovar, Hrvaška, na ogled razstava z naslovom S pirhom do velike noči: Velika noč v Evropski uniji. Na razstavi sodeluje tudi Slovenski etnografski muzej kot Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine, ki je za razstavo pripravil izbor izdelkov nosilcev, ki so vpisani v Register nesnovne kulturne dediščine. Na razstavi so tako predstavljene pisanice, ki so jih izdelali Nada Cvitkovič iz Adlešičev, Eva Tivadar iz Dobrovnika ter Bernarda in Milan Merklin iz Grada. Izbor razstavljenih pirhov in besedilo v katalogu je pripravila kustodinja za družbeno kulturo v SEM dr. Nena Židov. KATALOG RAZSTAVE  
SEM začasno zapira vrata

SEM začasno zapira vrata

SEM, 30. marec ― Spoštovane obiskovalke, spoštovani obiskovalci, Slovenski etnografski muzej v skladu z vladnim odlokom za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom od 1. – 11. aprila 2021 začasno zapira svoja vrata za obiskovalce in stranke. Spremljate nas lahko na naši spletni strani www.etno-muzej.si, na Facebooku, Instagramu, Twitterju in YouTubu. Dosegljivi smo na e-naslovu: etnomuz@etno-muzej.si. Knjižnica SEM bo v tem času zaprta za fizične obiskovalce, več informacij na: knjiznica@etno-muzej.si. Dokumentacija SEM deluje na daljavo, obrnete se lahko na miha.spicek@etno-muzej.si. Upamo, da se kmalu spet vidimo in ostanite zdravi! Slovenski etnografski muzej  
Čebelarstvo v Sloveniji za vpis na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulture dediščine človeštva

Čebelarstvo v Sloveniji za vpis na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulture dediščine človeštva

SEM, 30. marec ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 29. marec 2021 Slovenija je 25. marca 2021 na sekretariat Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo v Parizu oddala nominacijo Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja (Beekeeping in Slovenia; A Way of Life) za vpis na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulture dediščine človeštva. Z oddajo nominacije, ki bo obravnavana na enem od prihodnjih zasedanj Unescovega Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine, dokazujemo bogastvo čebelarske dediščine v Sloveniji, njen stalen razvoj in uspešen prenos znanj in veščin med vsemi generacijami. V delovni skupini, ki je pripravljala nominacijo, je sodeloval tudi Slovenski etnografski muzej, ki opravlja naloge nacionalnega Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, zanj mag. Adela Pukl, Barbara Sosič in mag. Anja Jerin. S sodelovanjem v delovni skupini pod vodstvom Ministrstva za kulturo RS in skupaj s Čebelarskim muzejem iz Radovljice je Slovenski etnografski muzej nudil strokovno in formalno podporo nosilcem dediščine, ki jih je kot reprezentativna organizacija v postopku priprave nominacije zastopala Čebelarska zveza Slovenije s svojimi strokovnimi službami. Oddana nominacija Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja temelji na enotah, ki jih je med letoma 2018 in 2020 s sodelovanjem nosilcev in njihovim krovnim predstavnikom Čebelarsko zvezo Slovenije, evidentiral Koordinator in pripravil predloge za vpis v Register nesnovne kulturne dediščine. Gre za enote: Čebelarstvo, Poslikavanje panjskih končnic, Prevozno čebelarstvo, Izdelovanje panjev in čebelnjakov, Vzreja čebeljih matic kranjske čebele, Apiterapija, Izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov, Lectarstvo. Čebelarjenje je v Sloveniji način življenja skoraj 11.000 posameznikov, družin in skupnosti, ki s svojim znanjem, praksami in veščinami skrbijo za okoli 200.000 čebeljih družin avtohtone podvrste medonosne čebele - kra
Prihodnosti muzejev v času planetarne prekarnosti

Prihodnosti muzejev v času planetarne prekarnosti

SEM, 29. marec ― Taking Care projekt: spletna konferenca 8. april20. maj 2021 Muzej Pitt Rivers (Oxford, Velika Britanija) v sklopu projekta Taking Care organizira spletno konferenco, ki bo potekala med 8. aprilom in 20. majem 2021. Govorci bodo osvetlili vlogo etnografskih in muzejev svetovnih kultur pri naslavljanju podnebnih sprememb in vpliva človeka na okolje ter poudarili možnosti za soustvarjanje trajnostnih strategij in praks. Vljudno vabljeni! Prvi teden: četrtek, 8. april 2021: 10:00 – 11:15 Matters of Care Opening Session: In Conversation with Wayne Modest Na prvem dogodku spletne konference bo projektna vodja dr. Claudia Augustat predstavila projekt Taking Care in muzejske partnerje. Osrednji govorec bo Wayne Modest, ki bo razpravljal o muzejih kot prostorih za skrb oziroma prostorih skrbi. Sledila bo diskusija z dr. Lauro Van Broekhoven, direktorico muzeja Pitt Rivers. Registracija: https://zoom.us/webinar/register/WN_zOEIyUKTSV6Ct4tlI39lVQ Drugi teden: četrtek, 15. spril 2021: 10:00 – 11:15 Indigenous Knowledge and Community Environmental Justice   Dr. Pauline von Hellermann, profesorica antropologije na Goldsmiths, Univerzi v Londonu, in Dr. Iokiñe Rodríguez Fernandez, sociologinja in profesorica na Oddelku za okolje in mednarodni razvoj Univerze Vzhodne Anglije, bosta govorili o okoljski pravičnosti in skupnostnem konserviranju. Pokazali bosta na različne načine dokumentiranja okoljskega znanja in poudarili etični in trajnostni vidik zbiranja tega znanja. Sledila bo diskusija z dr. Ashley Coutu, arheologinjo in raziskovalko v muzeju Pitt Rivers. Registracija: https://zoom.us/webinar/register/WN_kCaIcvUZQFCDFeLTSCcOHQ Tretji teden: četrtek, 29. april 2021: 10:00 – 11:15 Matters of Care: Climate Change Activism through Film V tretjem tednu spletne konference bosta dve filmski ustvarjalki, dr. Itandehui Jansen, ki poleg filmskega ustvarjanja poučuje na Univerzi v Edinburgu, in Camilla Andersen, ki je tudi dokumentarna fotografinja, sodelovala pa je pri
Objava petih vicev petinšestdesetega izbora

Objava petih vicev petinšestdesetega izbora

SEM, 26. marec ― Uredniški odbor je izbral petinšestdeseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva:  Ko te bojo vnuki čez par desetletij vprašali: Kdaj je bila korona? - Taj, ko so Slovenci Hrvate v fuzbalu premagali! Testiranje in cepljenje učiteljev za Covid-19 bi moralo potekati nenapovedano. Le tisti, s statusom športnika ali kulturnika, bi se lahko dogovorili za datum. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je napovedal, da se bo policijska ura ob premiku ure na letni čas zamaknila na 22. uro zvečer. Očitno bomo policijsko uro po novem ločevali na “zimsko policijsko uro” in “letno policijsko uro!” Janezek pred zaklenjeno gostilno s pivskim prijateljem v času covid-19 deli svoje žalostne misli: “Upam samo, da ne bodo bifeje odprli šele takrat, ko bodo vse zdajšnje ta boljše kelnarce že v penziji!” Moj dedek: “Skrivali smo se, da nas Švabi ne bi našli.” Moj oče: “Skrivali smo se, da nas miličniki ne bi odpeljali.” Moj brat: “Skrivali smo se, da nas ne bi skini ostrigli.” Jaz: “Skrivali smo se, da bi kaj pokadili.” Moji otroci: “Skrivali smo se, da bi pojedli sendvič!” Seznam vseh izbranih vicev    

Mednarodni simpozij Misijonarske aktivnosti in vzhodnoazijske zbirke, poziv k oddaji prispevkov

SEM, 22. marec ― Oddelek za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Znanstveno raziskovalno središče v Kopru in Regionalni muzej v Celju v okviru projekta VAZ – Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji, katerega partnerska raziskovalna institucija je tudi Slovenski etnografski muzej, organizirajo mednarodni simpozij z naslovom Misijonarske aktivnosti in vzhodnoazijske zbirke. Mednarodni simpozij bo potekal na spletu 20. in 21. maja 2021. Vabljeni k oddaji prispevkov, rok je 10. april 2021. Več o simpoziju in pozivu Več o projektu VAZ

Objava petih vicev štiriinšestdesetega izbora

SEM, 19. marec ― Uredniški odbor je izbral štiriinšestdeseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Prva znaka angleškega seva sta pretirano pitje čaja in nikamor brez dežnika. Kar verjeti ne morem, da smo lani 31 decembra bili pokonci do polnoči in temu sranju vpili Srečno novo leto! Gat in nogavic ne morem kupiti, alkohol lahko. Streznite me, ko bo drugače. Kmalu pridejo na vrsto ljudje, ki bodo svet obrnili na bolje! imenujejo se NATAKARJI!! Ako ste željeli studirati medicinu, sada je vrijeme. Postoji samo jedna bolest i nekoliko simptoma. (Prevod: Če ste želeli študirati medicino, je sedaj pravi čas. Obstaja samo ena bolezen in nekaj simptomov.) Seznam vseh izbranih vicev  

V velikonočnem času vas vabimo na razstavo 300 let Škofjeloškega pasijona

SEM, 19. marec ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 16. marec 2021 V Slovenskem etnografskem muzeju, ki je nacionalni Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine, bo med 25. marcem in 18. aprilom 2021 v avli razstavne hiše SEM na ogled manjša priložnostna razstava 300 let Škofjeloškega pasijona. Z razstavo SEM obeležuje tristoletnico te spokorniške procesije, ki prikazuje Kristusovo trpljenje in motive iz Stare in Nove zaveze. Avto-rici razstave sta dr. Nena Židov in mag. Anja Jerin, kustodinji SEM. Gledališko predstavo, ki temelji na verzih v škofjeloškem narečnem jeziku zapisanega dramske-ga besedila, kot ljudsko ljubiteljsko gledališče v obliki procesije na prenosnih odrih, vozovih, konjih ter peš uprizarjajo prostovoljni amaterski igralci iz Škofje Loke in okoliških krajev. V pred-stavi, ki na štirih odrih poteka na prostem, po ulicah in trgih srednjeveškega mestnega jedra Škofje Loke, sodeluje okrog 900 nastopajočih in 400 drugih sodelavcev. Gre za največjo dram-sko predstavo  na prostem v Sloveniji. Govorjeno besedilo dopolnjujeta glasba in petje, vsebino pa bogatijo konjeniki, križenosci, bičarji, Adamovi otroci, barvite bratovščine in cehi. Besedilo pasijona je na osnovi predhodnih uprizoritev in predlog zapisal kapucin pater Romuald Marušič. Rokopisni kodeks, datiran z letnico 1721, velja za najstarejše ohranjeno dramsko bese-dilo v slovenskem jeziku in za najstarejšo ohranjeno režijsko knjigo v Evropi. Kodeks je shranjen v Kapucinskem samostanu Škofja Loka, kjer je tudi nastal. Ob koncu 18. stoletja je bil pasijon ukinjen, zatem pa prirejen in leta 1936 ponovno odigran. Na-slednje uprizoritve so bile v letih 1999 in 2000, od leta 2009 pa ga zaradi zahtevne izvedbe upri-zarjajo vsakih šest let v velikonočnem času. Zadnja uprizoritev je bila leta 2015, letošnja pa je zaradi epidemije prestavljena na leto 2022. Škofjeloški pasijon je član združenja Europassion in Evropske mreže za praznovanje velikega tedna in velik
še novic