Kjer so čebele doma

Kjer so čebele doma

SEM, 12. junij ― V četrtek, 14. junija ob 19. uri bo v  Slovenskem etnografskem muzeju odprtje osrednje letošnje razstave Kjer so čebele doma, ki razkriva zbirke SEM in podaja pogled na avtohtono kranjsko čebelo, panje, poslikane panjske končnice in čebelnjake, katerih bogata dediščina večplastno zaznamuje slovensko kulturno krajino. Z njo SEM obeležuje tudi prvo praznovanje Svetovnega dneva čebel in Evropsko leto kulturne dediščine 2018. Pri razstavi  sodelujejo številne ustanove in posamezniki. Avtorica razstave je Barbara Sosič, kustodinja  Slovenskega etnografskega muzeja, soavtorica pa dr. Bojana Rogelj Škafar, njeno izvedbo pa je omogočilo Ministrstvo za kulturo RS. Slovenija je domovina odličnih čebelarjev in avtohtone kranjske čebele. Ima več kot 11.000 čebelarjev, slovensko pokrajino bogati več kot 13.000 čebelnjakov in okoli 180.000 panjev s čebelami, ki nabirajo kakovosten med in dajejo druge pridelke. Razstava predstavlja nekdanje in današnje čebelnjake ter pester izbor čebeljih panjev, njihovih domovanj -  iz zbirke SEM  in iz drugih slovenskih muzejev (Čebelarskega muzej Radovljica, Posavskega muzeja Brežice, Tehničnega muzej Slovenije). Razstavljeni so tudi panji iz sosednjih držav, v katerih prav tako domuje kranjska čebela – iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine (za  razstavo jih je posodil Etnografski muzej Zagreb) ter iz Avstrijske – Štajerske (izposojenih prek Štajerske čebelarske zveze).   Posebno mesto je na razstavi posvečeno poslikanim panjskim končnicam iz zbirke SEM, ki so  izvirna zvrst ljudske umetnosti in v njej edina likovna zvrst s številnimi posvetnimi figuralnimi motivi in z moralističnimi in satiričnimi vsebinami. V času njihovega nastajanja, torej od srede 18. stoletja do prve svetovne vojne, je bilo poslikanih več kot 50.000 končnic. V poznem 19. stoletju so bile panjske končnice razširjene na Gorenjskem, južnem Koroškem, na vzhodnem Štajerskem, v Prekmurju, medtem ko v južnem pasu Slovenije in v neslovenskih deželah niso bile v navad
Počitniške delavnice: POČITNIŠKI 3M – Program 3 muzejev na Metelkovi

Počitniške delavnice: POČITNIŠKI 3M – Program 3 muzejev na Metelkovi

SEM, 6. junij ― Vabljeni na poletne počitniške tedne, na katerih muzeji na Metelkovi združujemo ustvarjalne sile in ponujamo pester program petdnevnih počitniških dejavnosti. Vsak dan v drugem muzeju bomo spoznavali umetnost, zgodovino, etnologijo, manjkalo pa ne bo niti dejavnosti na muzejski ploščadi. 1. termin: ponedeljek, 2. julija–petek, 6. julija 2018 2. termin: ponedeljek, 20. avgusta–petek, 24. avgusta 2018 Prijave za počitniški 3M so možne le za cel teden, zbiramo jih do zapolnitve mest oz. deset dni pred izvedbo termina. Družili se bomo od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00 uro. Teden vključuje pet celodnevnih aktivnosti s kosilom. V primeru premajhnega števila prijav, počitniški teden odpade. Program je namenjen osnovnošolcem med 6. in 12. letom. Cena tedenskega programa: 105€ (za vsakega naslednjega otroka v družini 95 €). Prijave in dodatne informacije: arheozabava@nms.si
Strokovni vodeni ogled razstave Zmaj vseh zmajev na Ljubljanskem gradu

Strokovni vodeni ogled razstave Zmaj vseh zmajev na Ljubljanskem gradu

SEM, 29. maj ― Oglejte si razstavo Zmaj vseh zmajev na Ljubljanskem gradu s kustosom in avtorjem dr. Markom Frelihom 14. 6. 2018 in 11. 10. 2018 med 17.00 in 18.00 Izročilo o zmajih na Slovenskem kaže svojevrstno prepletenost s starodavnimi miti, ki so jih poznale azijske, sredozemske in evropske kulture. Legende o zmajih so še danes zanimiv dokaz o nekdanjih medkulturnih povezavah in izražajo izjemen pomen, ki so ga nekoč imeli zmaji v ljudski domišljiji. Zmaj kot hibridno fantazijsko bitje je v Sloveniji največkrat navzoč v močvirjih, jezerih, rekah, gorskih breznih in votlinah. Je povzročitelj velikih naravnih katastrof, kot so poplave, viharji in potresi. Prisotnost zmajev pogosto odseva resnični dogodek iz daljne preteklosti ali bližino materialnih ostankov svetih prostorov. To velja predvsem za svetišča iz prazgodovine in rimske dobe, ki so jih prvi krščanski misijonarji prepoznali kot poganske simbole, zato so jih spremenili v cerkve, posvečene svetnikom, ki se borijo proti zlu v podobi zmaja. To so sv. Jurij, sv. Marjeta in sv. Mihael. Na Slovenskem sodi sveti Jurij med najstarejše svetnike, njegove cerkve in kapele stojijo večinoma na lokacijah prazgodovinskih in rimskih svetišč ali blizu starodavnih pokopališč. To so bili sveti kraji, kjer so med drugim v preteklosti častili različna božanstva, med drugim tudi keltsko boginjo Epono, grškega Asklepija, egipčanski par Izido in Serapisa, maloazijsko Kibelo in perzijskega boga Mitro. Predavatelj bo izpostavil predvsem arheološke vire tistih krajev, kjer je navzoče ljudsko izročilo o zmajih. O predavatelju: Arheolog dr. Marko Frelih je kustos za afriške in ameriške zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju. Preučuje slovenske stike z Afriko in severno Ameriko v 19. stoletju in zgodovino neevropskih zbirk v Sloveniji. Več let raziskuje tudi vplive starega Egipta na afriške in sredozemske kulture s poudarkom na magiji, simbolih, verskih obredih in posmrtnem kultu. Zadnja leta načrtno raziskuje izročilo o zmajih po sv
Zmajska pot

Zmajska pot

SEM, 29. maj ― Ljubljanski grad in Slovenski etnografski muzej (SEM) bo na posebnih vodenih ogledih povezala prav posebna pot - ZMAJSKA POT. Zmajska pot se prične ob 11. uri, udeleženci so vabljeni, da se zberejo pred informacijskim centrom na Ljubljanskem gradu. Vodeni ogled traja približno dve uri. Datumi: 3. junij 2018, 30. september, 28. oktobra in 18. novembra Udeleženci vodenega ogleda med Ljubljanskim gradom in SEM se bodo skupaj podali na pot odkrivanja in raziskovanja zmajev v prestolnici, katere ena od oznak je tudi »zmajsko mesto«. Pod kapelico za grajskimi zidovi naj bi namreč po legendi še vedno prebival zmaj, ki ga je premagal vitez Jurij, zmaji na Zmajskem mostu varujejo tudi prehod čez Ljubljanico, zmaj je v mestnem grbu Ljubljane, krasi tudi pokrove kanalizacijskih jaškov. Cena vstopnice: – odrasli: 10,00 EUR, 12,00 EUR z vzpenjačo – dijaki, študenti, upokojenci, skupine nad 15 oseb: 7,00 EUR, 8,40 EUR z vzpenjačo Vstopnica vključuje ogled drugih grajskih vsebin in obisk Slovenskega etnografskega muzeja. Prodaja vstopnic: prodajna mesta na Ljubljanskem gradu, spodnja postaja vzpenjače, www.ljubljanskigrad.si ter na vseh prodajnih mestih www.mojekarte.si.
Obeležitev svetovnega dneva čebel v SEM

Obeležitev svetovnega dneva čebel v SEM

SEM, 17. maj ― Ob prvem praznovanju Svetovnega dneva čebel Vas Slovenski etnografski muzej vabi na dogodka: MEDENO DOŽIVETJE 19. maj, ob 10.00 V sodelovanju s Klubom profesionalnih turističnih vodnikov Slovenije vas prijazno vabimo na vodeni ogled po programu MEDENO DOŽIVETJE. Sredi Ljubljane se prisluhnite zgodbi o čebelarstvu, ki je našlo svoj prostor tudi v muzeju ter doživite muzej nekoliko drugače. Program »Medeno doživetje« vključuje: • sladko medeno dobrodošlico • zgodbo o muzejski trgovini Lectariji, ki jo je oblikoval najbolj znani slovenski arhitekt Jože Plečnik • voden ogled po čebelarski zbirki na stalni razstavi Med naravo in kulturo • nazorno razlago, kako nastane panjska končnica Medeno doživetje traja od 10.00 do 11.15. Po programu Medeno doživetje si lahko obiskovalci samostojno ogledajo tudi preostale razstave v muzeju. Obvezne prijave do 17.5.2018 na klubvodniki@gmail.com Cena: 7 € / osebo (cena velja za vse kategorije gostov, otroci do 6 leta starosti imajo prost vstop)     ČEBELJA POT 19. maj, ob 16.00 V počastitev Svetovnega dne čebel prijazno vabljeni na brezplačno vodstvo »Po Čebelji poti«. Zbirna točka in začetek poti je pri STIC – Slovenskem turistično informacijskem centru na Krekovem trgu 10 ob 16. uri. Sprehodili se bomo do Slovenskega etnografskega muzeja, si ogledali Plečnikovo Lectarijo in imeli pokušino slovenskega medu. Pot nas bo nato vodila do vzpenjače, s katero se bomo povzpeli na Ljubljanski grad. Z Ljubljanskega gradu se bomo skozi Flajšmanov drevored sprehodili do nabrežij Ljubljanice. Našo pot bomo zaključili v gostilni Pri Kolovrat, ker bomo poizkusili medene sladice. Ogled bo trajal 3 ure. Maksimalno številu udeležencev: 30 oseb Prijave: tic@visitljubljana.si , tel.: 01 3061215 Združeni narodi so na pobudo Slovenije razglasili 20. maj (ki je rojstni dan Antona Janše, začetnika gospodarskega čebelarjenja pri nas) za Svetovni dan čebel. Mestna občina Ljubljana, Čebelam najbolj prijazna občini leta 2017, obeležuje
LJUDJE IZ TOVARNE PORCELANA: NAMIZNO POSODJE »ČLOVEŠKA SLED«

LJUDJE IZ TOVARNE PORCELANA: NAMIZNO POSODJE »ČLOVEŠKA SLED«

SEM, 11. maj ― Razstava »Ljudje iz tovarne porcelana«, ki sta jo zasnovala antropologinja Ewa Klekot in keramik Arkadiusz Szwed, je nastala v sodelovanju z Inštitutom Adama Mickiewicza in njegovo vrhunsko blagovno znamko culture.pl. Na ogled bo od 17. maja do 30. septembra 2018 v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, kot ena izmed osebnih razstav, ki dopolnjujejo stalno razstavo »Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta«. »Ljudje iz tovarne porcelana« je obenem tudi spremljevalna razstava IV. mednarodnega trienala keramike UNICUM 2018. Namizno posodje »Človeška sled« so v tovarniški proizvodnji izdelali delavci, ki so konice prstov rokavic pomočili v kobaltno sol. Sledi njihovega dotika so ostale skoraj nevidne do žganja izdelkov, ko se je kobalt na porcelanu spremenil v temno modro barvo. Na ta način je namizno posodje iz porcelana ohranilo dotik rok delavcev in razkrilo vlogo »človeškega faktorja« v industrijski proizvodnji. Namizni servis je plod sodelovanja med antropologinjo in keramikom v sklopu raziskave o različnih vrstah znanja, ki se uporabljajo v tovarni, in o metodah vrednotenja tega dela. »Gladek, sijoč porcelan ustvarja vtis čistosti in popolnosti. Ko prsti ali ustnice pustijo sledove na skodelici, imamo občutek, da jih moramo nujno zbrisati, odstraniti, ponovno vzpostaviti brezhibno stanje, skriti dokaze o stiku z nepopolnim človeškim telesom. Nočemo vedeti, če se je skodelice kdo dotaknil, ali kolikokrat se je je dotaknil«, pravi avtorica projekta Ewa Klekot. Servis je bil izdelan v okviru projekta »Ljudje iz tovarne porcelana«, ki je potekal v eni najstarejših tovarn keramike na Poljskem. Tovarna v Ćmielówu, ustanovljena leta 1790,  izdeluje fini porcelan od leta 1838 in je sedaj v lasti podjetja Polskie Fabryki Porcelany Ćmielów i Chodzież S.A. Projekt je financiralo poljsko Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo v okviru Nacionalnega programa razvoja humanističnih ved.   Razstavo »Ljudje iz tovarne porcelana« organizira Inštitut Adam Mickiewicz pod
ZADEVA: Ste še z nami? SEM!

ZADEVA: Ste še z nami? SEM!

SEM, 10. maj ― Spoštovani! Nova Splošna uredba o varstvu podatkov,* ki jo je določila Evropska unija je namenjena zaščiti zasebnosti. Vsi, ki ste že v naših e-adremah, vas vabimo, da ostanete z nami. Prav tako vabimo vse tiste, ki še ne prejemate vabila in novice o programih SEM in bi se želeli prijaviti na naše obveščanje, vabljeni, da se nam pridružite. Vendar za to pa potrebujemo vaše dovoljenje. Želimo, da ostanete z nami, vendar potrebujemo vaše dovoljenje. Če ste še z nami ali se nam pridružujete na novo, ker želite prejemati obvestila Slovenskega etnografskega muzeja, prosimo, pišite na etnomuz@etno-muzej.si s potrditvijo: DA, SEM z vami in dovoljujem uporabo svojega e-naslova za obveščanje o programskih vsebinah Slovenskega etnografskega muzeja. S svojim odgovorom potrjujete, da ste seznanjeni s spremembami ter da želite do morebitnega preklica še naprej po e-pošti prejemati vabila in obvestila o programu Slovenskega etnografskega muzeja.** V kolikor vaše vnovične potrditve tistih, ki že prejemate naša obvestila, ne prejmemo, velja, da soglasja med strankama ni in prejemanje obvestil preneha. Vnaprej se vam zahvaljujemo za vaš čas, ki ste si ga vzeli za pregled obvestila. Z lepimi pozdravi, Slovenski etnografski muzej * 25. maja 2018 v državah članicah EU stopi v veljavo Splošna uredba o varstvu podatkov (General data protection regulation/ GDPR), ki pravno določa, da vsa podjetja in javne ustanove, ki uporabljajo ali kakor koli obdelujejo osebne podatke državljanov Evropske unije, med drugim zavezuje, da od vseh tistih posameznikov, katerih osebne podatke uporablja, za to pridobi nedvoumno, konkretno, informirano, prostovoljno privolitev. **Za namen obveščanja hranimo vaše naslednje osebne podatke: e-naslov na katerega prejemate obvestila in/ali ime in priimek in/ali ustanova. Vaše podatke lahko kadarkoli pregledate ter zahtevate njihov popravek ali popoln izbris oziroma kadar koli prekličete soglasje o obveščanju. To lahko storite na etnomuz@etn
Video portreti čebelarjev in čebelark na Slovenskem

Video portreti čebelarjev in čebelark na Slovenskem

SEM, 18. april ― V Sloveniji je čebelarjenje zelo razširjeno, z njim je povezana tudi bogata materialna in nesnovna kulturna dediščina; zadnja se kaže skozi znanje, veščine in vrednote čebelarjev. V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) jo bomo predstavili na razstavi Kjer so čebele doma,  ki jo v odpiramo 7. junija 2018. Ob razstavi zbiramo raznovrstno gradivo, tudi filmsko, prav tako pa nas vizualno gradivo zanima ob vpisovanju čebelarstva v Register nesnovne kulturne dediščine. Pregled dokumentarnih filmov pokaže, da so nosilci veščin čebelarjenja redko v središču filmske zgodbe, zato smo se v SEM odločili spodbuditi snemanje video portretov čebelarjev in čebelark ter njihovega odnosa do čebel in čebelarjenja. Pri koordinaciji varovanja nesnovne kulturne dediščine namreč opažamo, da imajo nosilci dediščine veliko željo po dokumentiranju svoje dediščine in pogosto tudi potrebna znanja. Vabimo vas torej, da posnamete video portrete čebelarjev in čebelark vseh starosti, v tradicionalnih in urbanih prostorih Slovenije. Čebelarji ali čebelarke naj bodo posneti v svojem delovnem okolju, portret naj lovi ravnotežje med prikazom delovnih postopkov in razkrivanjem odnosa do čebelarjenja in čebel: od koga so se naučili znanj o čebelarstvu, kako so jih sami razvijali naprej in komu jih predajajo, kaj jim čebelarjenje pomeni in kako je udeležena družina ter kako je njihovo delovanje vpeto v skupnost, društva ali zveze. Ob snemanju priporočamo enotnost časa in prostora: čebelar ali čebelarka naj govorita med delom v okolju, kjer poteka njuna dejavnost; video portret pa seveda lahko sestavlja več zaporednih prizorov, posnetih na različnih prizoriščih, če tako terjajo delovni postopki. Video filmi naj predstavijo pristno zvočno podobo in energijo čebelarjenja, predvsem skozi zvoke naravnega in kulturnega okolja. Izdelke opremite z naslovom in na koncu navedite podatke o avtorjih. Video portreti naj bodo dolgi od 5 do 10 minut. Priporočeni format je mp4, velikost filma pa od 200 do 1000 Mb.
FILMI O BELOKRANJSKI NESNOVNI KULTURNI DEDIŠČINI

FILMI O BELOKRANJSKI NESNOVNI KULTURNI DEDIŠČINI

SEM, 13. april ― Belokranjski muzej Metlika in Slovenski etnografski muzej vabita na predstavitev petih filmov o nesnovni kulturni dediščini Bele krajine, ki bo v četrtek, 19. aprila 2018, ob 19. uri v Belokranjskem muzeju v Metliki. V pozdravnem nagovoru bo direktorica dr. Tanja Roženbergar predstavila Slovenski etnografski muzej, ki koordinira varovanje nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji. Kustosinja za etnografski film Nadja Valentinčič Furlan bo spregovorila o najnovejših smernicah za snemanje nesnovne kulturne dediščine za potrebe Registra tovrstne dediščine in nominacij na Unescove sezname. Sledil bo ogled treh filmov, ki jih je etnologinja in kulturna antropologinja Manca Filak izdelala v sklopu usposabljanja na delovnem mestu v Kustodiatu za etnografski film Slovenskega etnografskega muzeja. Prikazujejo pripravo belokranjske pogače in proste povitice ter izdelavo belokranjskih pisanic. Program zaključujeta film Sreča Muca o Soseski Drašiči in skupno delo Sreča Muca, Staneta Križa in Danila Orliča o vuzemskih plesih in igrah v Metliki. Vseh pet filmov predstavlja belokranjsko dediščino v registru nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Več podatkov o filmih v Vabilu. Za prijeten zaključek večera bo poskrbelo Društvo kmečkih žena Metlika s pokušino tradicionalnih jedi, prikazanih v filmih.
Čipka je...

Čipka je...

SEM, 10. april ― Spletna razstava z naslovom Čipka je … prinaša možnost seznanjanja z večjim številom izbranih vzorcev čipk, čipkastih predmetov in predmetov s čipko, ki jih hrani SEM, niso pa trajno dostopni očem javnosti. V manjšem številu so čipke iz zbirke SEM sicer že predstavljene na stalni razstavi Med naravo in kulturo v okviru tipologije krašenja tekstilij. Precej več in v različnih kontekstih jih je bilo pred kratkim predstavljenih na občasni razstavi z naslovom ČIPKAste vezi (SEM, 2016). Da bi bile raznovrstne pripovedi čipk, ki močno presegajo vidik estetike in tehnike izdelave, lahko trajno dostopne in bi obenem dopolnjevale stalno razstavo SEM, je kustosinja tekstilne zbirke SEM Janja Žagar pripravila še spletno razstavo. Poglavja spletne razstave sestavljajo kratka besedila in nizi simbolnih in dokumentarnih fotografij. Vsebine poglavij se od definicij premaknejo k vprašanjem zgodovinskega razvoja čipk in dejavnikom za (pre)ozko pojmovanje dediščine čipk pri nas. Z izbranimi primerki čipkastih vzorcev iz tekstilne zbirke SEM so predstavljene čipke različnih tehnik izdelave in čipkasti predmeti / predmeti s čipko po načinih rabe oz. pomenih, ki se tvorijo skozi muzejsko in zasebno rabo. Spletna razstava opozarja še na druge slovenske muzejske ustanove, ki zbirajo čipke, in na številne posameznike, društva, šole, projekte, ki soustvarjajo aktualno podobo »čipkastega« na Slovenskem.
Afganistansko popoldne v SEM ob zaključku razstave Afganistan – slovenski pogledi

Afganistansko popoldne v SEM ob zaključku razstave Afganistan – slovenski pogledi

SEM, 5. marec ― 15.00: Vodstvo po razstavi Afganistan – slovenski pogledi, vodil bo avtor razstave mag. Ralf Čeplak Mencin Vstopnina: odrasli 5€, otroci 3€ 15.00: Emir, ki je postal tkalec, ustvarjalna delavnica za otroke Spoznajmo Afganistan kot deželo, kjer so doma mnogi spretni obrtniki. Na razstavi Afganistan – slovenski pogledi bomo prisluhnili pravljici o Emirju, ki je postal tkalec. Tudi mi se bomo preizkusili kot tkalci: statve bomo izdelali iz kartona in na njih tudi tkali.  Delavnica za otroke poteka sočasno z vodstvom za odrasle po razstavi Afganistan. Vstopnina: 3 € 17.00: Čar afganistanskih pravljic, pripovedovanje za odrasle Srebrniki na ognjišču, samovolja, izgubljeni sin, podarjena perlica, razkošno življenje ... Pet zgodb iz Afganistana in okolice, ki so jih nekoč pripovedovali v nekem karavanseraju ob svilni poti, tokrat na razstavi "Afganistan - slovenski pogledi". Pripovedujejo: Tina Koščak, Katarina Nahtigal, Blanka Rihter, Ana Svetel in Lan Vošnjak Glasbena spremljava: Gašper Šinkovec Vstopnina: 5 €
Kruh med preteklo in sodobno ustvarjalnostjo

Kruh med preteklo in sodobno ustvarjalnostjo

SEM, 1. februar ― OCENJEVANJE ODLIČNIH PEKOVSKIH IZDELKOV IN ODPRTJE RAZSTAVE O KRUHU Ljubljana, 1. februar 2018 – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP), ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije je danes v Slovenskem etnografskem muzeju že 18. leto zaporedoma podelila zlata priznanja za odlično kakovost kruha, pekovskega in finega pekovskega peciva, testenin, piškotov in svežih slaščic. Podelitev je spremljalo odprtje priložnostne razstave SEM Kruh med preteklo in sodobno ustvarjalnostjo: opredmetena dediščina priprave in peke kruha, ki na eni strani prikazuje slikovno in predmetno gradivo o tradiciji priprave in peke kruha na Slovenskem, na drugi strani pa odlične pekovske izdelke v letu 2018. Gre za že drugo razstavo o dediščini kruha na Slovenskem in nadaljevanje sodelovanja z GZS in uspešnimi slovenskimi blagovnimi znamkami. Ocenjevanje odličnih pekovskih izdelkov Pekarska podjetja so na 18. že tradicionalno ocenjevanje kruha, pekovskega in finega pekovskega peciva, testenin, piškotov in svežih slaščic prijavila izdelke, ki dnevno oskrbujejo slovenske trgovske police in javne zavode. Skupaj so prijavili rekordno število izdelkov, kar 169, kriterijem odlične kakovosti  pa je ustrezalo 141 izdelkov. Najuspešneje so se izkazali kruhi, testenine, pekovsko in fino pekovsko pecivo, saj je bila odlična kakovost potrjena več kot 90 odstotkom izdelkov. Manj uspešni sta bili kategoriji svežih slaščic in piškotov, kjer je odlično kakovost izkazalo 50 odstotkov slaščic in 25 odstotkov piškotov. Neodvisna komisija je ocenjevala anonimne izdelke po posebni ocenjevalni lestvici. Ocenjevali so zunanji izgled, lastnosti skorje in sredice ter vonj in okus. Končno število točk je bilo odvisno od morebitnih napak, ki so se, po ocenjevalni lestvici in vrednosti posamezne ponderirane lastnosti, na koncu odrazile v oceni. Podjetja morajo kakovost nagrajenih izdelkov zagotavljati vse leto, zato komisija še dvakrat v tekočem letu naključno preveri izdelke odvzete iz
Potujemo po svetu

Potujemo po svetu

SEM, 1. februar ― Delavnica poteka od torka, 20. do četrtka, 22. februarja med 10.00 in 12.00. Torek, 20. februar, 10.00 – 12.00: Potujemo po svetu z glasbo Sreda, 21. februar, 10.00 -12.00: Potujemo po svetu s knjigo modrosti Četrtek, 22. februar, 10.00 -12.00: Potujemo po svetu in odkrivamo simbole
Utrinki s slovenskega praznika kulture v SEM

Utrinki s slovenskega praznika kulture v SEM

SEM, 1. februar ― Na letošnji praznik kulture, ki ga zdaj že tradicionalno naslovimo z verzom Franceta Prešerna Ko brez miru okrog divjam, prijat'lji vprašajo me kam, je Slovenski etnografski muzej obiskalo več kot 2.400 ljudi. V prvem filmčku lahko vidite utrinke s stalnih in občasnih razstav, programa pravljic za odrasle in glasbene delavnice za otroke. Zaključi ga Odprti mikrofon in deklica, ki recitira pesem. Drugi video prinaša pravljico Srebrniki na ognjišču, ki jo je na dogodku Čar afganistanskih pravljic povedala Katarina Nahtigal ob glasbeni spremljavi Gašperja Šinkovca (Zavod Deveta dežela). Oba filma je izdelala etnologinja in kulturna antropologinja Manca Filak, ki je v teh mesecih na praktičnem usposabljanju na delovnem mestu v Kustodiatu za etnografski film v SEM. Prijeten ogled in poslušanje!

Utrinki s slovenskega praznika kulture v SEM

SEM, 1. februar ― Na letošnji praznik kulture, ki ga zdaj že tradicionalno naslovimo z verzom Franceta Prešerna Ko brez miru okrog divjam, prijat'lji vprašajo me kam, je Slovenski etnografski muzej obiskalo več kot 2.400 ljudi. V prvem filmčku lahko vidite utrinke s stalnih in občasnih razstav, programa pravljic za odrasle in glasbene delavnice za otroke. Zaključi ga Odprti mikrofon in deklica, ki recitira pesem. Drugi video prinaša pravljico Srebrniki na ognjišču, ki jo je na dogodku Čar afganistanskih pravljic povedala Katarina Nahtigal ob glasbeni spremljavi Gašperja Šinkovca (Zavod Deveta dežela). Oba filma je izdelala etnologinja in kulturna antropologinja Manca Filak, ki je v teh mesecih na praktičnem usposabljanju na delovnem mestu v Kustodiatu za etnografski film v SEM. Prijeten ogled in poslušanje!
še novic