Še zadnji detajli, namestitev vitrin, podnapisi k fotografijam in ... voila!

SEM, 30. marec ― Čakamo le še 18. uro, da razstavo Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom: Terenske raziskave Orlovih ekip uradno odpremo! Lepo vabimo v SEM!

Novi vpisi v Register nesnovne dediščine

SEM, 30. marec ― V tem tednu je Ministrstvo za kulturo na predlog Slovenskega etnografskega muzeja / Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine v Register nesnovne kulturne dediščine vpisalo novo enoto in več nosilcev nesnovne kulturne dediščine. V Register je bila tako vpisana že 112. enota, to je Priprava koroškega rženega kruha. Ob enoti sta bila evidentirana dva nosilca - Društvo kmetic Mislinjske doline in Društvo kmetic Dravograd. Koroški rženi kruh je kruh, ki ga gospodinje pripravljajo po stari recepturi iz kislega testa. Še danes ima pomembno vlogo v vsakdanji in praznični prehrani na Koroškem. Kislo testo hranijo od peke do peke. Svoje znanje priprave kruha največkrat prenašajo znotraj družin iz roda v rod. K v Registru že vpisanim enotam so bili dodani naslednji nosilci nesnovne kulturne dediščine: Medičarstvo Cele, Gregor Celec s.p. (enota Lectarstvo): Tradicija Medičarstva Celec sega v leto 1930, ko se je z lectarstvom in medičarstvom pri Škrajnarjevih v Ljutomeru seznanil Gregorjev dedek Štefan Celec. Mojstrski izpit je naredil leta 1937. Nekaj let je delal pri medičarki Antauer v Murski Soboti, nato pa samostojno lectarsko delavnico odprl v Murski Soboti, kjer deluje še danes. Za nadaljevanje obrti je navdušil svojega vnuka Gregorja Celca, ki je dedkovo obrt prevzel leta 1995. Danes v delavnici izdeluje tradicionalne medičarske izdelke, kot so lectove figurice, medenjaki, razni slaščičarski izdelki, pa tudi sveče. Za svoje izdelke je prejel certifikat Obrtne zbornice Slovenije. Lucijan Grudina (enota Pletarstvo): Lucijan Grudina se je s pletarstvom začel aktivneje ukvarjati v letu 2005, ko se je upokojil. Izdeluje pletene košare vseh vrst, opleta steklenice in flaškone (od 5 do 50 litrov) ter izdeluje picone (lese) različnih velikosti, ki se uporabljajo za sušenje sadja. Za svoje izdelke uporablja beko, vrbo, lesko, kanelo (navadno) in kostanj. Svoje znanje prenaša na zainteresirane skupine v okviru delavnic in na tečajih, za pletarje pa usposablja t

Le še tri dni nas loči od odprtja razstave Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom

SEM, 28. marec ― Na razstavi boste lahko spoznali terenske raziskave Orlovih ekip., ki so v obdobju po drugi svetovni vojni na različnih območjih po Sloveniji zbirale gradivo in podatke o takratni kulturi ter načinu življenja. Zbirka sestoji iz številnih predmetov, zapiskov, fotografij in risb, ki so z leti postali eden najzanimivejših in hkrati tudi najpomembnejših fondov SEM. Na spodnjih slikah si lahko ogledate utrinke gradiva, ki ga naša kustosa skrbno pripravljata za razstavo – več pa vam razkrijemo v četrtek, 30. marca, ob 18.00 uri v SEM. Vabljeni!

Pripovedovalski festival v SEM – KONJSKE!

SEM, 24. marec ― Včeraj so nas študenti AGRFT povabili v eksperimentalno-pripovedovalski večer na razstavi Sveti konji – nebesni jezdeci. Pripovedi so izhajale tako iz mitološkega kot iz osebnega in literarnega gradiva. Pojem pripovedi so interpretirali široko in vsak po svoje, skupna jim je bila zgolj izhodiščna tema konja, ki so jo raziskovali na podlagi razstave Sveti konji – nebesni jezdeci. Pripovedovali so: Matic Ferlan, Kaja Jordan, Zala Reich, Matej Simič, Katja Stojnić, Matija Terglav, Jure Žavbi. Mentorja: Ana Duša in Tomaž Gubenšek. HVALA vsem ustvarjalcem dogodka in festivala ter obiskovalcem za imeniten večer! Večer je nastal v sodelovanju SEM, AGRFT (podiplomska študija Oblike govora in Dramska igra) in Pripovedovalskega festivala. Pripovedovalski festival traja le še do sobote! Preverite program! Foto: Blaž Verbič

V mestu se te dni odvija 26. Pripovedovalski festival

SEM, 23. marec ― Danes gostuje z dogodkom Konjske tudi v SEM. Dogodek je že razprodan, vabimo pa, da se do sobote, ko se festival zaključi, udeležite še kakšnega izmed imenitnih festivalskih dogodkov! Študentke in študentje podiplomskih študijev Oblike govora in Dramska igra na AGRFT so v sodelovanju s SEM pripravili eksperimentalno-pripovedovalski večer, izhajajoč tako iz mitološkega kot iz osebnega in literarnega gradiva. Pojem pripovedi razumejo široko in vsak po svoje, skupna jim je zgolj izhodiščna tema konja, ki so jo raziskovali na podlagi razstave Sveti konji - nebesni jezdeci. Pripovedovanje bo potekalo na razstavi Sveti konji - nebesni jezdeci, v pritličju SEM.

Fotografska razstava Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom: Terenske raziskave Orlovih ekip

SEM, 22. marec ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 22. marec 2023 Fotografska razstava Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom: Terenske raziskave Orlovih ekip Slovenski etnografski muzej v svojem jubilejnem letu, ko praznuje 100. obletnico svojega obstoja, na ogled postavlja že tretjo razstavo; v četrtek, 30. marca 2023, ob 18.00 bo odprta razstava Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom, ki pripoveduje zgodbo o delu Orlovih terenskih ekip. Te so v obdobju po drugi svetovni vojni na različnih območjih po Sloveniji zbirale gradivo in podatke o takratni kulturi in načinu življenja. To gradivo predstavlja enega od najpomembnejših fondov Slovenskega etnografskega muzeja. Terenske raziskave Orlovih terenskih ekip so bile vsakoletne sistematične terenske raziskave kustosov SEM, ki jih je leta 1948 vpeljal dr. Boris Orel, takratni ravnatelj Etnografskega muzeja, član in vodja 18 ekip. Po njegovi smrti leta 1962 je sledilo še 14 terenskih odprav, zadnja je bila na terenu leta 1982. V vseh teh letih so raziskovalci za muzej pridobili veliko predmetov ter ustvarili izjemno količino zapiskov, fotografij in risb, ki jih danes hrani SEM. Razstava na eni strani na ogled postavlja v fotografski objektiv ujete trenutke kolektivnega terenskega dela po Sloveniji med letoma 1948 in 1982 in skozi izbrane predmete prikazuje delo raziskovalcev muzeja. Na drugi strani pa je razstava poklon dr. Borisu Orlu, prvemu povojnemu ravnatelju Etnografskega muzeja, in njegovim sodelavkam in sodelavcem, začetnikom skupinskega terenskega raziskovanja po Sloveniji. Brez njih Slovenski etnografski muzej danes ne bi imel tako obsežnega gradiva s področij materialne, družbene in duhovne kulture. Avtorja razstave sta Miha Špiček in Blaž Verbič, kustosa SEM. Prvi vodeni ogled z avtorjema bo v četrtek, 13. aprila 2023, ob 18.00. Orlove terenske ekipe: S prihodom dr. Borisa Orla v Etnografski muzej leta 1945 se je v muzeju začelo novo obdobje. Ker so bile predv

Novi vpisi v Register nesnovne dediščine

SEM, 22. marec ― V Register nesnovne dediščine sta bila 17. 3. 2023 vpisana že 323. in 324. nosilec nesnovne kulturne dediščine – to sta Zavod Čebela ob enoti Čebelarstvo in Družina Cukjati ob enoti Sušenje sadja. V družini Stankovič čebelari že peta generacija in svoja znanja čebelarjenja, ki so jih pridobili od svojih prednikov preko Zavoda Čebela prenašajo tako na otroke kot odrasle. S prenosnim panjem obiskujejo otroke v vrtcih, šolah, varstvenih centrih in jih poučujejo o čebelnjakih, panjih, panjskih končnicah in tradicionalnih načinih čebelarjenja. Vanda Cukjati izdeluje olupljene in na soncu posušene slive prunele, nekdaj značilne za območje Goriških Brd in Bizeljskega. Izdelovanja prunel se je še kot otrok naučila od staršev. Danes jih družina Cukjati izdeluje po enakem postopku kot nekdaj: ravno prav zrele slive olupijo z nožičem z lesenim ročajem, ki ima rezilo nabrušeno na obe strani. Najprej jih pokadijo z žveplom v posebnih zabojih, nato pa jih na piconih posušijo na soncu. Po nekaj dnevih jih znova na kratko žveplajo, nato pa izkoščičijo, jih 'popenčajo', oblikujejo v prunele. To pomeni, da po dve slivi skupaj dobro stisnejo, dajo v kozarce, kjer prunele po določenem času izločijo sladkor in tako dobijo zanje značilno belo barvo. Register trenutno šteje 111 enot in 324 nosilcev nesnovne kulturne dediščine.

Novi vpisi v Register nesnovne dediščine

SEM, 22. marec ― V Register nesnovne dediščine sta bila 17. 3. 2023 vpisana že 323. in 324. nosilec nesnovne kulturne dediščine – to sta Zavod Čebela ob enoti Čebelarstvo in Družina Cukjati ob enoti Sušenje sadja. V družini Stankovič čebelari že peta generacija in svoja znanja čebelarjenja, ki so jih pridobili od svojih prednikov preko Zavoda Čebela prenašajo tako na otroke kot odrasle. S prenosnim panjem obiskujejo otroke v vrtcih, šolah, varstvenih centrih in jih poučujejo o čebelnjakih, panjih, panjskih končnicah in tradicionalnih načinih čebelarjenja. Vanda Cukjati izdeluje olupljene in na soncu posušene slive prunele, nekdaj značilne za območje Goriških Brd in Bizeljskega. Izdelovanja prunel se je še kot otrok naučila od staršev. Danes jih družina Cukjati izdeluje po enakem postopku kot nekdaj: ravno prav zrele slive olupijo z nožičem z lesenim ročajem, ki ima rezilo nabrušeno na obe strani. Najprej jih pokadijo z žveplom v posebnih zabojih, nato pa jih na piconih posušijo na soncu. Po nekaj dnevih jih znova na kratko žveplajo, nato pa izkoščičijo, jih 'popenčajo', oblikujejo v prunele. To pomeni, da po dve slivi skupaj dobro stisnejo, dajo v kozarce, kjer prunele po določenem času izločijo sladkor in tako dobijo zanje značilno belo barvo. Register trenutno šteje 111 enot in 324 nosilcev nesnovne kulturne dediščine.

Slovensko etnološko društvo ima novo predsednico: dr. Tanjo Roženbergar, kustosinjo Slovenskega etnografskega muzeja

SEM, 22. marec ― Včeraj je v Posavskem muzeju Brežice potekal redni volilni zbor članov Slovenskega etnološkega društva. Udeleženci so si najprej ogledali prenovljen vodovodni stolp, nato nadaljevali z uradnim delom po programu. Po 6 letih vodenja SED je Alenka Černelič Krošelj predala predsedniško funkcijo dr. Tanji Roženbergar. Iz vrst SEM so bile izvoljene še: mag. Adela Pukl v IO SED, Barbara Sosič v nadzorni odbor, Tina Palaić pa je postala glavna urednica Glasnika SED. Vsem izvoljenim v organe SED želimo uspešno delovanje v okviru društva!

Danes je svetovni dan pripovedništva

SEM, 19. marec ― Milko Matičetov, slovenski etnolog in etnograf, ki je raziskoval slovensko ljudsko izročilo in je bil na začetku svoje kariere za kratek čas sodelavec SEM, je o pripovedovanju v njegovi knjigi Sežgani in prerojeni človek zapisal: »Ko ljudska zgodba – katerakoli – nastopi svojo pot od ust do ust, zaživi samostojno življenje in odtlej je podvržena vsem mogočim spremembam. Vsi, ki jo pripovedujejo, zdaj ponevedoma zdaj tudi vedoma vnašajo vanjo nove snovne črte in novega duha.« Pripovedujemo v SEM! V SEM vabimo na mesečne pripovedovalske dogodke za otroke Rdeča nit! Prihodnji dogodek bo v četrtek, 20. aprila, tema pa bo ob razstavi Orlovih terenskih ekip: Pot, srečanje, sporočilo. V četrtek, 23. marca vabimo tudi na pripovedovalski dogodek za odrasle KONJSKE, ki bo potekal v sklopu 26. Pripovedovalskega festivala.

Obveščamo, da je na voljo obrazstavna publikacija Belo zlato: Zgodbe o bombažu!

SEM, 17. marec ― Publikacija razkriva zgodbo o bombažu – o pomembni surovini, ki je soustvarila globalni kapitalistični sistem in s tem sooblikovala svet, v katerem živimo. V publikaciji so zbrani prispevki kustosov SEM Tine Palaić, dr. Marka Freliha in mag. Ralfa Čeplaka Mencina, ki osvetljujejo zgodovino pridelovanja bombaža in vpetost slovenskega prostora v globalne povezave in izmenjave, povezane zlasti z ustvarjanjem znanja o drugih celinah in tamkajšnjih ljudeh. Te se razkrivajo skozi muzejski zbirki iz Indije in Toga. Izbrane predmete iz muzejske indijske zbirke podrobneje analizira umetnostna zgodovinarka dr. Kanika Gupta, ki v nadaljevanju predstavi tudi svoje raziskovanje aktualnih izzivov gojenja bombaža v indijski zvezni državi Odiša. Tam se je skupaj z raziskovalcem Akashem Kumarjem Sahujem pogovarjala s pridelovalci bombaža in drugimi akterji v tej industriji. Raziskovalka Ana Reberc iz ZRC SAZU pa je obiskala Togo, kjer je pridobila pomemben vpogled v organiziranost pridelovanja bombaža v državi, številne izzive, povezane tudi s podnebnimi spremembami, s katerimi se soočajo lokalni kmetje, in strategije, ki jih razvijajo za njihovo premagovanje. Vabljeni k branju. Katalog lahko po ceni 15 EUR kupite v Trgovini SEM.

Oprema trgovine Lectarija

SEM, 16. marec ― Ljubljana, izdelana 1939. Oprema Lectarije, prodajalne domače in umetne obrti, je izdelana po načrtih slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Načrte je izrisal leta 1938, lokal v središču Ljubljane sta njegova lastnika Henrieta Krbavčič in Robert Freyer odprla leto pozneje. Oprema obsega lesene vitrine, mizico in klop, okroglo mizo iz umetnega kamna, okrogel lesen lestenec s svečami, vrata ter izložbeno okno z medeninasto spiralo. V Lectariji so prodajali rokodelske izdelke visoke kakovosti. Po 2. svetovni vojni je lokal vodilo podjetje Dom. SEM je opremo pridobil leta 2000.

Bloške smuči

SEM, 16. marec ― Zavrh, Notranjska, pridobljene 1956. Vasi na Bloški planoti in v Vidovskih hribih, ki ležijo na nadmorski višini med 700 in 900 m, so znane po hudih zimah in veljajo za zibelko smučanja v Srednji Evropi. Domačini so smuči uporabljali kot pripomoček za premikanje po snegu. Smuči iz jesenovega lesa so dolge 153 cm, imajo klobučevinasto podlago za čevlje, usnjene jermene za pritrjevanje obuvala in palico za oporo. Pridobil jih je dr. Boris Orel, ki je zasnoval zbirko bloških smuči.

Dvojni jarem

SEM, 16. marec ― Hočevje, Dolenjska, pridobljen 1960. Reprezentančna zbirka jarmov, ki jo hrani SEM, je prepoznavna tudi zunaj meja Republike Slovenije. Vanjo zaradi ohranjenosti in bogatega okrasja sodi tudi mediteranski tip jarma iz javorjevega lesa z domačije »p'r Hrenovk« v Hočevju. Ta tip jarma je bil v rabi na osrednjeslovenskem in mediteranskem območju. Za muzejsko zbirko ga je pridobila terenska ekipa SEM.

Teden študentske kulture 2023 v SEM

SEM, 16. marec ― Brezplačni ogled razstav v SEM za študentke in študente! Slovenski etnografski muzej se pridružuje akciji ŠOU Ljubljana v okviru Meseca kulture 2023 in omogoča brezplačen individualni ogled razstav vsem študentkam in študentom med 4. in 9. aprilom 2023. Študenti se izkažejo s svojo študentsko izkaznico. Na ogled sta stalni razstavi Med naravo in kulturo in Plečnikova Lectarija, občasne razstave Sveti konji nebesni jezdeci, Belo zlato: zgodbe o bombažu, Ljudska umetnost med domom in svetom: Zbirki SEM in ljudske umetnosti NSK skupine IRWIN ter fotografska razstava Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom: Terenske raziskave Orlovih ekip. Lepo vabljeni!