Vabilo na etnološke pripravnice - urejanje zbirke Fabianijeve muzejske trgovine v vasi Lokev na Krasu

Vabilo na etnološke pripravnice - urejanje zbirke Fabianijeve muzejske trgovine v vasi Lokev na Krasu

SEM, 15. marec ― SPOROČAMO, DA SO VSA MESTA ŽE ZAPOLNJENA! Slovenski etnografski muzej vabi študentke in študente Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF na etnološke pripravnice UREJANJE ZBIRKE FABIANIJEVE MUZEJSKE TRGOVINE V VASI LOKEV NA KRASU med 13. in 15. majem 2019. Program etnoloških pripravnic Uvodni sestanek v SEM pred odhodom na teren, seznanitev z delom in priprave na terensko delo; 13. 5. 201915. 5. 2019: seznanjanje z muzeološkimi metodami dela pri evidentiranju, dokumentiranju in inventariziranju predmetov; popis, opis in fotografiranje predmetov zbirke Fabianijeve muzejske trgovine, oblikovanje zbirke podatkov; Zaključni sestanek in urejanje zbranega gradiva v SEM. Število študentov: 4 Prevoz, nastanitev in prehrano krijeta organizator in soorganizator. V času terenskega dela ste oproščeni študijskih obveznosti na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, razen v primeru sovpadanja z rednimi terenskimi vajami. Etnološke pripravnice se vam priznajo kot obvezna delovna praksa. Vodja in mentorica etnoloških pripravnic 2019: mag. Adela Pukl, muzejska svetovalka tel. (01)3008 786, e-pošta: adela.pukl@etno-muzej.siSoorganizator etnoloških pripravnic 2019: Miro Slana, Fabianijeva muzejska trgovina PRIJAVE ZBIRAMO DO 8. APRILA 2019 na elektronski naslov: adela.pukl@etno-muzej.si
Slovenski etnografski muzej na ogled postavlja gostujočo fotografsko razstavo iz Bosne in Hercegovine

Slovenski etnografski muzej na ogled postavlja gostujočo fotografsko razstavo iz Bosne in Hercegovine

SEM, 12. marec ― Sporočilo za medije Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 11. marec 2019 Slovenski etnografski muzej na ogled postavlja gostujočo fotografsko razstavo iz Bosne in Hercegovine V četrtek, 14. marca 2019, ob 18.00 bo v Slovenskem etnografskem muzeju odprtje gostujoče fotografske razstave Med dvema imperijema – Bosna in Hercegovina na fotografijah Františka Topiča 1885-1919 iz Zemaljskega muzeja Bosne in Hercegovine. Razstava na ogled postavlja izbor več deset povečav fotografij Františka Topiča iz obsežne zbirke preko 5.000 steklenih plošč Zemaljskega muzeja BiH. Fotografije predstavljajo muzejske predmete, družbeno kulturo, stavbno dediščino in njeno opremo, prizore iz vsakdanjega življenja, oblačilno kulturo ter prizore iz narave. Topič, sicer Čeh po rodu, velja za enega od pionirjev fotografije v Bosni in Hercegovini, ki je dobršen del svoje delovne dobe preživel prav v Zemaljskem muzeju BIH. O razstavi Zemaljski muzej Bosne in Hercegovine (tj. Narodni muzej Bosne in Hercegovine) je najstarejša moderna znanstvena in kulturna ustanova v BiH in skrbi za nekaj milijonski fond predmetov. Ena najpomembnejših zbirk je redka zbirka več kot 6.000 negativov na steklu iz poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja. Večino te zbirke tvorijo negativi, ki jih je ustvaril František Topič, eden najvidnejših pionirjev fotografije v Bosni in Hercegovini. Čeh po rodu je večji del aktivnega življenja posvetil delu v Zemaljskem muzeju BiH, najprej kot arhivist in nato kot knjižničar, tajnik in fotograf. Kvalitetne reprodukcije Topičevih fotografij, kakršne omogoča današnja napredna tehnologija, ponujajo širši uvid v fotografovo delo, še bolj pa so pomembne kot primarni vir za raziskave intimne zgodovine in geografije bosansko-hercegovske družbe na pragu ene največjih tragedij človeštva – prve svetovne vojne. Po besedah avtorja razstave dr. Mirsada Sijarića imajo  Topičeve fotografije, na katerih so bolj ali manj natančno, amatersko ali mojstrsko, dokumentar
Plaketa Nika Kureta v roke Nadje Valentinčič Furlan

Plaketa Nika Kureta v roke Nadje Valentinčič Furlan

SEM, 7. marec ― Dnevi etnografskega filma - DEF 2019 so se začeli 5.marca 2019 s podelitvijo plakete Nika Kureta za pomemben prispevek k razvoju vizualne antropologije in etnografskega filma v Sloveniji. Letošnja nagrajenka je kolegica Nadja Valentinčič Furlan, kustodinja za etnografski film v SEM. Čestitamo! Plaketa Nika Kureta 2019 Plaketo Nika Kureta za leto 2019, ki jo podeljuje Slovensko etnološko društvo za pomemben prispevek k razvoju vizualne antropologije in etnografskega filma v Sloveniji, je prejela: Nadja Valentinčič Furlan Predstavitev nagrajenke Nagrajenka je vstopila na področje etnografskega filma in vizualne antropologije v času univerzitetnega študija. Bila je prva študentka etnologije, ki je imela željo in možnost, da seminarsko nalogo predstavi tudi s filmom. To so bili Ulični prodajalci Mladine (1988). Podobno se je lotila diplomske naloge Oris bivalne kulture v Študentskem naselju v Rožni dolini (1995), za katero je že leta 1990 izdelala film Študentsko naselje. Z obema nalogama je ustvarila vzorec za primerno kombinacijo pisnega in vizualnega teksta v univerzitetnih nalogah in v domačem akademskem prostoru razširila prostor teoriji in praksi vizualne antropologije. Temu prostoru je ostala zvesta do danes. Ko je Slovenski etnografski muzej (SEM) leta 2000 ustanovil Kustodiat za etnografski film, je postala njegova prva kustodinja. S tem smo v Sloveniji pridobili tretje institucionalno mesto s področja vizualne antropologije in drugega referenčnega producenta etnografskih filmov za etnološke raziskave. Na delovnem mestu kustodinje je Nadja Valentinčič Furlan napredovala do naziva muzejske svetnice. Prizadevala si je za vključevanje vizualne dokumentacije v redne in občasne muzejske razstave. O tem piše v članku Avdiovizualne vsebine na stalni razstavi Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta (Etnolog, 2010) in v nekaterih drugih. Sama je prispevala velik del vizualnih izdelkov, ki jih danes lahko pogledamo na stalnih razstavah Jaz, mi in drugi ter M
Maškare, pustovi, fajšenki, kurenti, šjeme, …

Maškare, pustovi, fajšenki, kurenti, šjeme, …

SEM, 27. februar ― Pustna dediščina Slovenije je izredno pestra in bogata. Številna lokalna pustovanja, ko se pustni liki odpravijo od hiše do hiše, kjer zaželijo vse dobro in z ropotom preganjajo vse slabo, pomembno vplivajo na ohranjanje kulturne dediščine.  Živost nesnovne kulturne dediščine je »gonilo«, da se šege, navade, znanja in veščine prenašajo iz generacije v generacijo. Pa vendar: tako kot se spreminja način življenja, se spreminja tudi nesnovna kulturna dediščina, kar se kaže tudi pri nekaterih pustnih šegah – ne vseh! Nekoč so se šemili le neporočeni moški, kar še danes dosledno ohranjata fantovski skupnosti Ravenskega in Drežniškega pusta. Drugod se šemijo tudi poročeni moški, a žensk ne prepuščajo medse, kot je to npr. pri Hrušiških škoromatih. Pri kurentu, najbolj množičnemu pustnemu liku v Sloveniji, pa si kurentije nadenejo neporočeni in poročeni moški, ženske, kot tudi otroci: dečki in deklice. Za ohranjanje pustne dediščine pa niso pomembni le tisti, ki se našemijo, temveč imajo pomembno vlogo tudi punce in matere, saj one spletejo nogavice, izdelajo rože iz papirja, zašijejo kostume itd. Čeprav je število različnih karnevalov po Sloveniji v porastu, kamor se odpravijo številne pustne skupine na gostovanje, pa je prisotnost pustnih likov v domači vasi, na domačem obhodu ali poberiji za njih najpomembnejši del pusta. Takrat domačini odprejo svoja vrata pustnim skupinam, jih pogostijo in obdarijo. Pustne šege so del celotne lokalne skupnosti, ki s to dediščino živi in jo ohranja. V Sloveniji imamo v Register nesnovne kulturne dediščine vpisane številne pustne šege: Cerkljansko laufarijo, Borovo gostuvanje, Obhode pustnih orače, Škoromatijo, Obhode kurentov, Drežniški in Ravenski pust, Šelmarijo, Vrbiške šeme, Zagoriške mačkare, Ponikovske mačkare, Pust mozirski. Strokovni opisi teh pustnih šeg so dostopni na: http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register Register redno dopolnjujemo in zato so v pripravi še nekatere druge pustne šege kot npr. vleka ploha / pl
Mesec kulture 2019 – prost vstop za študente

Mesec kulture 2019 – prost vstop za študente

SEM, 21. februar ― Mesec kulture poteka že 17 let pod okriljem Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, vanj pa se vključujemo slovenske kulturne ustanove in inštitucije. Letos za študente muzeji in galerije omogočamo 1- tedenski brezplačen vstop med 11. in 17. marcem 2019. V Mesec kulture 2019 se priključuje tudi Slovenski etnografski muzej, ki študentom nudi brezplačne oglede svojih stalnih in občasnih razstav. Prijazno vabljeni!
O pustni šegi škoromatiji na razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju

O pustni šegi škoromatiji na razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju

SEM, 1. februar ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 1. februar 2019 V petek, 8. februarja 2019 ob 12. uri bo v Slovenskem etnografskem muzeju odprtje razstave Škoromatija: pustna šega v Hrušici (Brkini). Z njo muzej obeležuje letošnji Slovenski kulturni praznik. Dogodek se bo začel ob 11.30 na ploščadi pred SEM, ko nas bodo z zvoki in norčijami pozdravili hrušiški škoromati, sledi odprtje razstave ter vodstvo po razstavi z njeno avtorico mag. Adelo Pukl in njenimi gosti – škoromati. Škoromatija je pustna šega, ko se pustni liki škoromati na pustno soboto odpravijo na pustno poberijo po vasi: obhod po hišah in pobiranje darov. Na pepelnično sredo pusta zažgejo ali pokopljejo. Na razstavi so predstavljene štiri stare pustne maske iz 60-ih let 20. stoletja in pet novejših pustnih mask. Ostali liki, ki so del pustne poberije v Hrušici, pa so na ogled na fotografijah in v krajšem filmu, ki spremljajo razstavo. Slovenski etnografski muzej (SEM) hrani fotografije in predmete hrušiških škoromatov iz leta 1962, ko je kolegica etnologinja Marija Makarovič dokumentirala pustno poberijo po vasi Hrušica v Brkinih. Konec istega leta je muzej odkupil pustne maske in rekvizite škoromatov (opremo škopita, opremo škoromata z zvonci, obleko ta belega, košaro poberina in opremo cunjarja). Leta 2018, 56 let kasneje, pa je SEM v dogovoru s škoromati odkupil še 5 pustnih mask hrušiških škoromatov: škoromat z zvonci, škopit, pepeljuhar, poberin in cunjar. Na ta način dopolnjujemo zbirke SEM. Na razstavi, ki predstavlja škoromatijo, pustno šego v Hrušici, so predstavljene 4 stare pustne maske iz 60-ih let 20. stoletja in 5 sodobnih pustnih mask (škoromat z zvonci, kleščar ali škopit, poberin, pepeljuhar in cunjar). Ostali liki (turek, ženin in nevesta, ta debel, medved Marko z gospodarjem, ciganka, ti zeleni, muzika, hudič, cingesar, lovec, orna kulca, ta mrtev tega živga nosi, dimnikar, sejalec, gozdar), ki so del pustne poberije v Hrušici, so predstavljeni s fotografija
Pogovor o knjigi V deželi nebesnega zmaja – 350 let stikov s Kitajsko z avtorjem mag. Ralfom Čeplakom Mencinom

Pogovor o knjigi V deželi nebesnega zmaja – 350 let stikov s Kitajsko z avtorjem mag. Ralfom Čeplakom Mencinom

SEM, 29. januar ― Ob razstavi Zlato kitajskih cesarjev. Zlati predmeti iz obdobja Wanli dinastije Ming – zbirka Dong Bo Zhai vas vljudno vabimo na pogovor o knjigi V deželi nebesnega zmaja – 350 let stikov s Kitajsko z avtorjem mag. Ralfom Čeplakom Mencinom. Pogovor po potekal v sredo, 6. februarja 2019, ob 16. uri v Narodnem muzeju Slovenije (Muzejska ulica 1, Ljubljana) Knjiga V deželi nebesnega zmaja – 350 let stikov s Kitajsko je izšla pri Založbi *cf leta 2012. Govori o zgodovini znanstvenih, kulturnih in gospodarskih stikov med Slovenijo in Kitajsko in zapolnjuje globoko vrzel, ki je zevala na tem področju. Avtor mag. Ralf Čeplak Mencin nas povede na zanimivo in često pustolovsko popotovanje. Njegova knjiga je pot raziskovanja odnosov med Slovenijo in Kitajsko, med dvema svetovoma, ki sta si daleč in blizu hkrati. V njej spoznamo tudi obličje Slovenije, obličja Slovenk in Slovencev, ki pričajo o tem, da majhnost ne pomeni nujno zatohlosti in zaplankanosti. Pogovor bo vodila sinologinja in filozofinja dr. Helena Motoh. O avtorju:Mag. Ralf Čeplak Mencin je kustos za Azijo, Avstralijo in Oceanijo v Slovenskem etnografskem muzeju. Udeležba na prireditvi je brezplačna; razstavo Zlato kitajskih cesarjev si lahko ogledate z nakupom vstopnice v odpiralnem času muzeja.
Objava v zborniku Museums and Communities

Objava v zborniku Museums and Communities

SEM, 24. januar ― Mojca Račič in mag. Ralf Čeplak Mencin sta v zborniku Museums and Communities: Diversity, Dialogue and Collaboration in an Age of Migrations (Cambridge Scholars Press: Newcastle, 2019) objavila članek z naslovom Refugees are in Front of Our Doors! Endeavours by the Slovene Ethnographic Museum towards the Deconstruction of Stereotypes and Prejudice v katerem sta predstavila odziv SEM na t.i. migransko krizo. Kazalo zbornika (pdf, 144 KB)
Zimske počitnice v SEM

Zimske počitnice v SEM

SEM, 17. januar ― Počitnice v Slovenskem etnografskem muzeju bomo preživljali ustvarjalno: podali se bomo v daljne kraje, se družili ob pletenju košar in ne bomo pozabili na prihajajoče norčave pustne dni. Program: Torek, 26. februar, 10.00 - 12.00Pokrivala iz različnih koncev sveta, ustvarjalna delavnica Na svetu je mnogo čudovitih celin in ljudi, ki imajo različne navade, vero, oblačila, plese, pravljice … Na razstavi bomo spoznavali vsakdanje življenje na različnih koncih sveta ter si ob tem izdelali različna pokrivala. Tako bomo ustvarili pravo »svetovno« deželo klubučarijo. Sreda, 27. februar, 10.00 - 12.00Pletemo košarice, ustvarjalna delavnica Na delavnici nas bo obiskal pletar Karel doma iz Predgriž nad Črnim vrhom pri Idriji. Že vrsto let plete košare, opleta steklenice … in je pravi mojster, te nekdaj tako znane obrti. Svoje znanje zelo rad deli tudi z otroci. Ali te zanima kako se plete košek? Pridi in preizkusi se. Četrtek, 28. februar, 10.00 - 12.00Prihaja pustni čas!, ustvarjalna delavnica Zima je upornica, a jo pustne šeme odganjajo s hrupom in glasbo. Na razstavi bomo spoznali maske iz slovenskega ozemlja in si ogledali njihova zvočila, s katerimi delajo hrup.  Brez pustnih mask si prehoda iz zime v pomlad ne moremo zamišljati. Tudi mi se bomo pripravili na odganjanje zime in pustni čas, ki prihaja zato si bomo izdelali obrazne maske iz različnih materialov. Delavnice so namenjene otrokom med 6 in 12 letom. Vstopnina je 4 eur za posamezno delavnico, za vse tri pa 10 eur. Informacije in prijave: E. sonja.kogej-rus@etno-muzej.si T. 01/ 3008 750; 031 728 955
Zadnja donacija v letu 2018 je blejska pletna

Zadnja donacija v letu 2018 je blejska pletna

SEM, 9. januar ― Decembra 2018 je Čolnarsko združenje Pletna Bled Slovenskemu etnografskemu muzeju podarilo čoln pletna, ki mu domačini rečejo kar barka. To je več kot 7 metrov dolgo plovilo s platneno streho, ki je že nekaj stoletij zanimivost Blejskega jezera. Sprva se jo je uporabljalo za prevoz romarjev, danes pa z njimi prevažajo množice obiskovalcev na Blejski otok. Skupaj z njo prihajajo tudi podatki o izdelovalcu pletne in njeni več kot tridesetletni rabi na Blejskem jezeru. Čolnarsko združenje Pletna Bled jo je pred donacijo v celoti obnovilo in poskrbelo tudi za njen varen prevoz v Ljubljano. Oglejte si fotoutrinke, kako je pletna prišla v depo SEM. Upamo, da jo bomo prav kmalu lahko pokazali tudi našim obiskovalcem.  
Poziv avtorjem za Etnolog 29 (2019)

Poziv avtorjem za Etnolog 29 (2019)

SEM, 8. januar ― Vabimo vas k sooblikovanju letošnje muzejske periodične publikacije Etnolog. Uredniški odbor želi v letu 2019 med znanstvenimi prispevki prevetriti uporabnost na videz neuporabnega znanja o načinih življenja ter s tem povezana umestitev etnologije oz. antropologije v javnosti. Zanimala nas bo uporabnost etnologije oz. antropologije v praksi, torej v obstoječih ustanovah, kot so muzeji in zavod za varstvo kulturne dediščine, v odnosu do uporabnic in uporabnikov ter mesto etnologije oz. antropologije v celotnem kulturnem, gospodarskem, družbenem in strokovnem življenju v Sloveniji in po svetu. Posebno pozornost namenjamo še antropologiji dizajna kot najbolj rastočemu področju sodobne uporabne antropologije, njeni uporabnosti v sodobnem digitalnem svetu in globalnem gospodarstvu ter uporabnosti etnoloških in antropoloških znanj v vsakdanjem življenju ter srečevanju z njim, od osnovne šole do univerze za tretje življenjsko obdobje.  Kot vsako leto načrtujemo tudi sklop znanstvenih člankov, ki vsebinsko niso omejeni. V obeh sklopih pričakujemo problemsko zastavljene še neobjavljene avtorske članke. Poleg znanstvenih pričakujemo tudi strokovne prispevke, tako tiste, povezane z razpisano tematiko kot tudi druge.  Vabimo vas k pisanju prispevkov o dogajanju v slovenskih in tujih muzejih (ocene in predstavitve ustanov, razstav, projektov, zbirk …). Prav tako vas vabimo, da nam pošljete ocene novejših domačih in tujih publikacij s področij etnologije, kulturne antropologije, muzeologije in sorodnih ved. Prosimo vas, da do 21. januarja 2019 pošljete preliminarne naslove znanstvenih prispevkov s kratkim povzetkom in osnovnimi podatke o avtorju/avtorici na naslov nena.zidov@etno-muzej.si, preliminarne naslove za vse ostale prispevke pa na naslov gregor.ilas@etno-muzej.si.  V primeru (pre)velikega števila prijav bo uredniški odbor naredil izbor člankov, o čemer vas bomo obvestili. Izbrani avtorji bodo obveščeni tudi o roku za oddajo besedil. Z lepimi pozdravi, dr.
Ob koncu leta je izšla nova številka Etnologa

Ob koncu leta je izšla nova številka Etnologa

SEM, 7. januar ― Ob koncu leta je izšel nova številka Etnologa (28/2018), katerega nosilna tema je dediščinjenje med politiko, stroko in nosilci dediščine. V letu 2018, ko v Sloveniji obeležujemo 10. obletnico podpisa Unescove Konvencije o  varovanju nesnovne kulturne dediščine, nas v sklopu znanstvenih člankov z naslovom Dediščinjenje med politiko, stroko in nosilci dediščin zanimajo etnološko-antropološki pogledi na odnos mednarodnih organizacij ter državnih in lokalnih oblasti do kulturne dediščine in njenih nosilcev. Rajko Muršič povzema zgodovino uveljavljanja terminov kulturna dediščina in nesnovna kulturna dediščina. Obravnava politične in upravne razsežnosti kulturne dediščine, pri čemer ga še posebej zanima nesnovna kulturna dediščina. Sprašuje se, ali Unescova konvencija (2003) res prispeva k varovanju nesnovne kulturne dediščine ali gre za njeno prilaščanje. Nena Židov na primeru implementacije Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji pokaže, kakšne težave lahko povzroča implementacija mednarodne konvencije državi podpisnici. Opozarja na zakonodajne, terminološke, kadrovske in finančne težave, povezane z varovanjem nesnovne dediščine, in na odgovornost strokovnjakov, vpetih v »prevajanje« globalne politike na nacionalno raven. Da ima lahko implementacija mednarodne konvencije na nacionalni ravni tudi pozitivne učinke, dokazuje Martina Piko-Rustia na primeru vpisa slovenskih ledinskih in hišnih imen na Koroškem v seznam nesnovne kulturne dediščine Avstrije. Vpis,  ki je občutljivo manjšinsko-politično temo razširil tudi na področje kulture, je zelo odmeven na lokalni, državni in mednarodni ravni. Da so pri varovanju nesnovne dediščine, med katero sodi tudi prehrana, pomembni tudi raziskovalci, dokazuje članek Maje Godina Golija in Špele Ledinek Lozej, v katerem so predstavljeni pomeni in cilji projektov, pri katerih je v zadnjem desetletju sodeloval Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Med drugim kritično obravnavata vlogo raziskov
še novic