SEM, 12. julij ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo tri nova priporočila: Knjigo s posrečenim slovenskim prevodom naslova Bulšihti: teorija (*cf., 2024) je ameriški antropolog in politični aktivist David Graeber (1961–2020) napisal na osnovi etnografskih podatkov, ki jih je pridobil iz odziva na kratek esej o fenomenu delovnih mest, ki so sama sebi namen. Ker take nesmiselne službe tudi ekonomsko niso upravičljive, avtor sklene, je njihova funkcija očitno politična, saj je manj verjetno, da se bodo ljudje, zaposleni z že nekakšnim redno in solidno plačanim bulšihtom, politično aktivirali. Na ta način pa tudi sami prispevajo k moralni dinamiki ekonomije, ki ohranja moč finančnega kapitala. Zbornik Želite, prosim?: trgovina, gostinstvo in turizem Zgornjega Posočja (Tolminski muzej, 2024) prinaša 21 prispevkov, s katerimi so avtorji poskušali predstaviti različne plati in resničnost trgovskega in gostilniškega življenja od srede 19. stoletja do osamosvojitve Slovenije. Predstavljena je široko razvejana mreža vaških trgovin in gostiln, predvsem skozi osebne in družinske zgodbe trgovcev in gostilničarjev, ki pa so bili večinoma prisiljeni opustiti svojo dejavnost zaradi sodobnega načina življenja. Avtorica večine prispevkov in urednica zbornika je kustosinja Karla Kofol, ki je tudi avtorica istoimenske razstave. Kot zapiše v uvodu urednica Katarina Keber, lahko monografijo Epidemije in zdravstvo : zgodovinski pogled (Založba ZRC, 2024) vsaj deloma razumemo kot odziv slovenskega zgodovinopisja na pandemijo covida-19. V 13 poglavjih avtorji in avtorice obravnavajo različne vidike epidemij, nalezljivih bolezni in razvoj zdravstva v obdobjih med srednjim vekom in 20. stoletjem na območju današnje Slovenije in Hrvaške. Zbrana besedila na novo vrednotijo dosedanje razumevanje epidemij v slovenskem zgodovinopisju, dopolnjujejo in izboljšujejo dosedanje poznavanje določenih tematik ali pa sploh prvič obravnavajo določeno problematiko. Preverit

SEM, 11. julij ― V Register nesnovne kulturne dediščine je bila vpisana 120. enota nesnovne kulturne dediščine - Priprava pletenic. Pletenice so iz boljšega kvašenega testa pleteni kruhi različnih oblik, ki jih po regionalnih recepturah pripravljajo v večjem delu Slovenije. Pečejo jih ob večjih koledarskih ter osebnih praznikih, ob zaključku del, dandanes so tudi del slovesnih pogostitev ter gostinske in turistične ponudbe. Trenutno je ob enoti evidentiran en nosilec: Društvo kmetic Brežice. Društvo kmetic Brežice je bilo ustanovljeno leta 1976 in danes združuje več kot 200 članic iz različnih krajev. Društvo ima 15 aktivov kmečkih žena, ki delujejo v vseh 20 krajevnih skupnostih Občine Brežice. Deluje na področjih kmetijstva, izobraževanja, usposabljanja, turizma in turističnega razvoja ter organizira različna predavanja, tečaje, ekskurzije in prireditve. Članice društva se povezujejo v želji po pridobivanju novega znanja in prenašanju tradicionalnega znanja, ohranjanju in obujanju podeželske dediščine, zlasti npr. kulinarične dediščine in ročnih del. Aktivno sodelujejo v lokalnem, regionalnem in širšem prostoru ter skrbijo za promocijo lokalne kulinarične dediščine (npr. različne pletenice, pleteno srce, mlinčevke, bizeljski ajdov kolač). Društvo organizira razstave in sejme, članice z domačimi dobrotami sodelujejo na številnih dogodkih in prireditvah. Leta 2016, ko je društvo praznovalo 40-letnico delovanja, so izdali bilten o organiziranem delovanju kmečkih žena, ob tej priložnosti je društvo prejelo tudi priznanje Občine Brežice. Za dolgoletno uspešno delo in prispevek k prepoznavnosti Občine Brežice so članice prejele priznanje tudi v letu 2021. Register trenutno obsega 120 vpisanih enot in 363 evidentiranih nosilcev nesnovne kulturne dediščine. Naslednji rok za oddajo pobud za vpis novih enot v Register je 15. 9. 2024.

SEM, 2. julij ― Med 17. 6. in 2. 7. 2024 je na Univerzi Van Lang v mestu Ho Chi Minh, Vietnam, na ogled razstava o nesnovni kulturni dediščini iz Slovenije, ki je vpisana na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Razstava, ki jo je pripravil Slovenski etnografski muzej kot Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom v Pekingu, je bila pripravljena ob obeležitvi tridesete obletnice diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Socialistično republiko Vietnam in inavguraciji častnega konzulata Republike Slovenije v Vietnamu. Foto: Slovensko veleposlaništvo v Pekingu

SEM, 28. junij ― Sinoči smo si v Kinodvoru ogledali izjemni dokumentarec Neuvrščeni: Dosje Labudović, avtorice in režiserke Mile Turajlić. Projekcijo filma, ki skozi oči Titove snemalca Stevana Labudovića na poti po državah članicah gibanja neuvrščenih odstira delčke zgodovine, smo združili z razstavo v SEM Prepletenost svetov: Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti, ki prav tako obravnava eno najzanimivejših poglavij povezovanja Jugoslavije s svetom. Ogledu filma je sledil pogovor z režiserko Milo Turajlić, soavtorico razstave v SEM dr. Tino Palaić, ki ga je vodila Tina Poglajen, danes pa je režiserka obiskala SEM in si ogledala razstavo. Hvala, Mila, za obisk Ljubljane in toliko zanimivih razmišljanj, pogledov, slik in sporočil. Kinodvoru se zahvaljujemo za lepo in uspešno sodelovanje.

SEM, 21. junij ― Kot 119. enoto nesnovne kulturne dediščine je Ministrstvo za kulturo 19. junija v Register nesnovne kulturne dediščine na predlog Slovenskega etnografskega muzeja kot Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine vpisalo enoto Sonaravno gospodarjenje z gozdovi. Ob enoti so bili identificirani naslednji nosilci: lastniki gozdov, Zveza lastnikov gozdov Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Pro Silva Slovenija – združenje za sonaravno gospodarjenje z gozdovi in Pahernikova ustanova. Zaradi številčnosti se nosilci v Registru ne bodo evidentirali. Predlagatelj pobude je bil Koroški pokrajinski muzej. Sonaravno gospodarjenje z gozdovi temelji na načrtnem delu z gozdom. V ospredju je skrb za celostno delovanje in ohranjanje gozdnega ekosistema. Obsega znanja in veščine o rastiščih, izbiri drevesnih vrst, sestojnih zgradb, negi in obnovi gozdov ter posnema zgradbo in razvoj naravnih gozdov. Register trenutno šteje 119 enot in 362 evidentiranih nosilcev. Naslednji rok za oddajo pobud za vpis novih enot v Register je 15. 9. 2024  

SEM, 19. junij ― Ob razstavi Prepletenost svetov: Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti (Slovenski etnografski muzej) bo v Kinodvoru, v četrtek, 27. junija 2024, ob 18. uri projekcija dokumentarnega filma Neuvrščeni: Dosje Labudović. Film predstavi zgodbo Titovega snemalca Stevana Labudovića, ki je s kamero spremljal vse ključne politične trenutke pri oblikovanju gibanja neuvrščenih. Po filmu bo pogovor z avtorico in režiserko filma Milo Turajlić ter soavtorico razstave dr. Tino Palaić. O filmu: Ko so se leta 1961 v Beogradu zbrali voditelji držav tretjega sveta, se je rodilo gibanje neuvrščenih, ki so nasprotovali hladnovojni delitvi na vzhod in zahod. Dogodek je bil izdatno dokumentiran in medijsko podprt, toda dokumentirani so bili tudi ostali Titovi politični projekti in potovanja po svetu. Če je njegova potovanja poosebljala ladja Galeb, pa je avdiovizualno gradivo beograjskih Filmskih novosti poosebljal Stevan Labudović, Titov osebni snemalec in soudeleženec znamenitega beograjskega vrha, ki je od sredine petdesetih let dokumentiral vse ključne dogodke ob osamosvajanju držav tretjega sveta izpod kolonialnega primeža. Mila Turajlić je iz impozantnih arhivov Filmskih novosti ustvarila potentno in pomenljivo sliko političnih delitev tistega časa, pa tudi podobo Jugoslavije na vrhuncu njenega zunanjepolitičnega vpliva. »Ko sva s Stevanom začela snemati, se mi niti sanjalo ni, kako prostrana je njegova zgodba. Ob začetku najinega snemanja sem vedela dve stvari – da so ga v Alžiriji šteli za junaka (poimenovali so ga »Filmsko oko revolucije«) in da je bil imenovan za snemalca jugoslovanskih Filmskih novosti, ki je spremljal potovanja predsednika Tita. Toda tedaj nisem razumela povezave med tema dejstvoma. Šele ob koncu tega triletnega obdobja sem spoznala, da je kot snemalec pričal vsem ključnim političnim trenutkom pri oblikovanju gibanja neuvrščenih. Tega mi ni razkril.« (Mila Turajlić) Imetniki vstopnic za ta film imajo prost vstop v Slovenski etnografski muze