O predahih, Matissu in knjižnih kazalkah

O predahih, Matissu in knjižnih kazalkah

Literatura v živo, 21. marec ― Knjige imajo to prednost, da jih lahko v vsakem trenutku odložimo na kavno mizico in si od njih odpočijemo ali pa razmislimo o prebranem. Ne glede na to, kaj se nam zgodi vmes – ali knjigo znova vzamemo v roke čez nekaj minut ali pa čez nekaj let –, se bo zgodba nadaljevala natanko tam, kjer smo jo prenehali spremljati. Morda pa bomo malce drugačni mi, zapisano bomo razumeli na nov način in liki se nam bodo morda zdeli kompleksnejši, bolj poznani.
Okno v času

Okno v času

Literatura v živo, 17. marec ― Bilo je nekakšno vnetje. Ampak v takih obdobjih se počutim živo. Ker sem vsrkana v sedanjost. Ali pa v obsesije, saj ne vem. Izgubim orientacijo. Ničesar več ne načrtujem. Morda celo ničesar ne pogrešam. Kot kadar potuješ brez vnaprej določene poti, brez obveznosti, brez prihodnosti. In ne veš, kje boš spala; ob kom se boš zbudila.
Čakajoč zaveznika besede

Čakajoč zaveznika besede

Literatura v živo, 16. marec ― Vprašanje, kako poteka kroženje med besedo in vizualnim ter kakšni so njegovi sinergični rezultati, je bilo eno izmed ključnih med razpravo 7. 3. 2023 ob izidu tematske številke revije Literatura, ki se je ponašala z novo grafično preobleko. Na uredništvu so o umeščenosti oblikovanja knjig v (slovenski) umetniški prostor in spreminjanju tovrstnega dizajna skozi čas razpravljali avtorji esejev tematske številke Zoran Pungerčar, Lucija Stepančič, Andrej Hočevar, Petra Černe Oven in odgovorna urednica revije Maja Šučur.
V & O ali 無

V & O ali 無

Literatura v živo, 9. marec ― To je namreč ključna funkcija umetniškega dela: ne to, da nosi “glavno sporočilo”, temveč da pripravi oz. je pot, po kateri lahko bralec in bralka dostopata do določene človeške izkušnje. In če govorimo o poeziji, je ta izkušnja kodirana z besedami, z mrežo njihovih pomenov, barvo, in predvsem z ritmom besed.
Ko kot družba »pri dojemanju literarnega besedila morda ne vidimo dlje od zgodbe žalovanja neke ženske«

Ko kot družba »pri dojemanju literarnega besedila morda ne vidimo dlje od zgodbe žalovanja neke ženske«

Literatura v živo, 9. marec ― Proces pisanja o temah, kot je splav, poseduje brutalizacijo do te točke, da ti izčisti pisavo in se potem posledično tudi manj obremenjuješ s pokroviteljskimi in podcenjujočimi odzivi ob samem izidu knjige, ne glede na nasilje z vseh strani, ki te želi prisiliti, da izgineš. In pač pišeš stvari naprej. Četudi kot en lep pozdrav iz podzemlja. 
Kako so slovenski klasiki sestopili s slovenskega Parnasa

Kako so slovenski klasiki sestopili s slovenskega Parnasa

Literatura v živo, 23. februar ― Slovenski klasiki v stripu Tomaža Lavriča so po eni strani mojstrski in razkošen prikaz različnih likovnih slogov in po drugi zajeten in raznolik mimohod satiričnih priredb literarnih in drugih umetniških del slovenskega parnasa, ki jih avtor brez rešpekta secira in razgalja ter iz zapovedanih šolskih učbenikov in nacionalnih kanonov naredi kratkočasno in duhovito branje domačih umotvorov, po katerih ne bo segala zgolj bolj ali manj ukaželjna mladež zavoljo obveznega čtiva in bralne značke, ampak tudi in predvsem vsi ljubitelji slovenske književnosti in umetnosti nasploh. 
Dve zgodbi

Dve zgodbi

Literatura v živo, 22. februar ― Redko je hodila tja, ko je bil oče še živ. Njun odnos je bil tehnične narave, vrednostno nevtralen rezultat preproste reprodukcije. Zato je bil tudi njen odnos do sveta, v katerem je živel, tehničen: pride, posluša, pokima, pozdravi in odlaša z naslednjim srečanjem. Ko je umrl, je podedovala grob, v katerem so bili po njenem rojstvu pokopani njegovi starši, zatem tudi on. Temeljni kamen v njegovem mestu. 
O tapisonu, smučanju in manifestih

O tapisonu, smučanju in manifestih

Literatura v živo, 21. februar ― Ko boste naslednjič koga želeli povprašati o tem, kam se odpravlja na smučanje, vam zato svetujem, da se ugriznete v jezik. Za vsako človeško izbiro namreč ne stoji prostovoljna odločitev. Za prav vse, kar nas kot ljudi oblikuje, nam ni treba prevzeti odgovornosti – nekatere stvari se nam enostavno zgodijo.
Literarna kritika

Literarna kritika

Literatura v živo, 16. februar ― Seveda pa obstaja tudi slaba plat celotne zadeve, namreč, bralec v nekem trenutku prispe do konca dela. Zato mislim, da lahko brez pomislekov in v imenu vseh bralcev, še posebej odvisnikov od interneta, izrazim upanje, da nam bo avtorica kmalu postregla z novim, prav tako odličnim in obenem pripovedno strnjenim izdelkom.
ChatGPT in globalni kapitalizem

ChatGPT in globalni kapitalizem

Literatura v živo, 14. februar ― Človeško znanje in delo imata tako ključno vlogo ne samo pri razvoju modelov, ampak tudi pri oblikovanju podatkov, na katerih se ti modeli učijo. Tu pa naletimo na problem. To delo namreč v večini primerov opravljajo slabo plačani prekarni delavci in delavke. Tudi sam sem bil relativno slabo plačan in zaposlen prek študentske napotnice, torej prekarno, a se ne bi posebej pritoževal, saj sem na ta način dobil druge bolj zanimive in bolje plačane priložnosti.
Ime česa je Patrick Bateman

Ime česa je Patrick Bateman

Literatura v živo, 7. februar ― Niti roman niti film morda nista umetniško brezhibni deli, ki bi do konca obvladali svojo formo in nas prepričali z estetsko dovršenostjo. Vseeno pa sta oba, deloma na skupen in deloma na nasprotujoč si način, deli, ki nas upravičeno intrigirata še leta po nastanku. Zdi se, da njun čas še ni minil, to pa zato, ker je pravzaprav zdaj nastopil v še bolj intenzivni obliki. Ameriški psiho je znanilec današnje situacije, v kateri se množična psihoza mainstreamovske ameriške kulture bolj kot kdajkoli prej preliva v Evropo, pa tudi v preostanek sveta, ter zastavlja temeljna vprašanja o zgodovinski identiteti ljudstev Zemlje in krepi epohalno krizo svetovnih civilizacij ter jih postavlja pred izziv: kako se na Ameriko odzvati, istočasno pa kako zaživeti v postameriškem svetu, ko se ameriške sanje sesuvajo v lastni mrzlici.
še novic