Rimska cesta v odsevu večnosti; Mednarodni simpozij o Ivanu Cankarju

Rimska cesta v odsevu večnosti; Mednarodni simpozij o Ivanu Cankarju

ARS Kulturna panorama, 12. december ― Trubarjevo priznanje za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine V Kulturni panorami tokrat obširneje o arheološki razstavi Rimska cesta v odsevu večnosti, o Trubarjevih priznanjih za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine in Mednarodnem simpoziju o Ivanu Cankarju, ki je potekal na dan obletnice umetnikove smrti. V nadaljevanju še o srečanju ministra za kulturo s kulturniki in organizacijami, podpisniki Javnega pisma pred februarskim rebalansom proračuna, o razstavi v Zbirke v gibanju, umetniškem sejmu ArtMetropolis ter o muzejih in galerijah kot razširjenih učilnicah. Vabimo vas, da se na pridružite!
Performans in gravitacija

Performans in gravitacija

ARS Oder, 12. december ― Besedilo dr. Maje Murnik o umetnosti »nad tlemi« V prejšnji oddaji smo v pogovoru spoznali dr. Majo Murnik, ki v razpravi Performans in gravitacija obravnava umetnost »nad tlemi«, umetnost, ki si prizadeva premagati gravitacijo. Danes vas vabimo, da prisluhnete besedilu, v katerem ob primerih tovrstne umetnostih, razmišlja o treh temah, ki jih imamo za ključne pri razumevanju tovrstne umetnosti: o gravitaciji, ki jo ustvarjalci razumejo kot temeljno silo, ki nas določa in vzpostavlja v Zemljinem okolju in obenem kot usodno silo, ki stoji na poti k osvoboditvi človeka, umetnosti in mišljenja. S sposobnostjo človeka, da se izmuzne na »odprto nebo« (po Virilliu), se vzpostavi pogleda zad drugačno dojemanje prostora in za reorganizacijo pogleda. To vpliva na spremenjeni koncept človekove telesnosti, ki je v članku interpretirana s filozofskega stališča, s pomočjo razširjenega koncepta telesa, ki se naslanja na Merleau-Pontyja. Tretja tematika je vprašanje znanstvene abstrakcije. Besedilo Performans in gravitacija je natisnjeno v reviji Amfiteater, 5. letnik, številka 2, 2017. Vabimo vas k poslušanju!
Kako se je začelo? – Uroš Prevoršek

Kako se je začelo? – Uroš Prevoršek

ARS Čas, prostor in glasba, 11. december ― V oddaji »Čas, prostor in glasba« smo se spomnili na prvega dirigenta simfoničnega orkestra Radia Ljubljana. Objavili bomo del pogovora, ki je potekal 26. maja […] V oddaji »Čas, prostor in glasba« smo se spomnili na prvega dirigenta simfoničnega orkestra Radia Ljubljana. Objavili bomo del pogovora, ki je potekal 26. maja leta 1996 – tri mesece pred umetnikovo smrtjo – na vrtu počitniške hiše v Portorožu. Predvajali bomo: Tri stavke – Preludij in fuga, Sarabanda, Kuranta 0iz Concerta grossa Uroša Prevorška – Orkestru Slovenske filharmonije je dirigiral Marko Letonja, in 49 let star posnetek Simfonije št. 1, opus 10 Dmitrija Šostakoviča s stavki: Allegretto, Allegro, Lento, Allegro molto, Lento. Prvi zasedbi Simfoničnega orkestra Radia Ljubljana je dirigiral Uroš Prevoršek.  Ponovljeno oddajo »Čas, prostor in glasba« z naslovom »Kako se je začelo …?  –  Uroš Prevoršek« so oblikovali: Pavel Mihelčič, Stane Košmerlj in Ivan Lotrič.
Jože Cukale: Solženicin v Kalkuti

Jože Cukale: Solženicin v Kalkuti

ARS Esej na radiu, 11. december ― Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja. Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja.
Knjižne novosti založb Beletrina in LUD Literatura

Knjižne novosti založb Beletrina in LUD Literatura

ARS Svet kulture, 10. december ― Novo teoretsko delo Toma Virka in roman Dušana Merca Slepe miši sta le dve izmed knjižnih novosti, ki jih predstavljamo v oddaji ob vstopu v teden, zaznamovan s 100. obletnico Cankarjeve smrti »Etični pristop k literaturi oziroma etična kritika v tem duhu potekata kot natančno pozorno branje literarnih besedil ter, kar zadeva etiko, učenje iz teh besedil, in ne njihovo upogibanje v vnaprejšnje šablone etične teorije.« Tako sklene še svežo študijo Etični obrat v literarni vedi njen avtor Tomo Virk. Njegovo novo teoretsko delo in roman Dušana Merca Slepe miši sta le dve izmed knjižnih novosti, ki jih predstavljamo v oddaji ob vstopu v teden, zaznamovan s 100. obletnico Cankarjeve smrti. Pogledali bomo, kako so tega velikega slovenskega literata slavili na Kitajskem, omenili pa bomo tudi mednarodno razstavo Five Ladies – Pet dam v mariborski  galeriji KiBela.
Marcel Štefančič: Ivan Cankar – Eseji o največjem / Kristian Koželj: Muzej zaključenih razmerij / Tomo Podstenšek: Ribji krik / Jaume Cabré: Sodnik

Marcel Štefančič: Ivan Cankar – Eseji o največjem / Kristian Koželj: Muzej zaključenih razmerij / Tomo Podstenšek: Ribji krik / Jaume Cabré: Sodnik

ARS S knjižnega trga, 10. december ― Uvodno recenzijo tokrat namenjamo knjigi Marcela Štefančiča Ivan Cankar – Eseji o največjem, v nadaljevanju pa nas čakajo pesniška zbirka Kristiana Koželja Muzej zaključenih razmerij, […] Uvodno recenzijo tokrat namenjamo knjigi Marcela Štefančiča Ivan Cankar – Eseji o največjem, v nadaljevanju pa nas čakajo pesniška zbirka Kristiana Koželja Muzej zaključenih razmerij, kratka proza Toma Podstenška Ribji krik in roman Jaumeja Cabréja Sodnik. Recenzije so napisali Iztok Ilich, Peter Semolič, Zarja Vršič in Simon Popek.
Vilko Ukmar /1/

Vilko Ukmar /1/

ARS Skladatelj tedna, 10. december ― Poznan je kot glasbeni ustvarjalec s precej obsežnim opusom, bil pa je tudi cenjeni univerzitetni profesor, muzikolog, glasbeni kritik, esejist in pisec strokovnih člankov Vilko Ukmar je tokratni skladatelj tedna. Poznan je kot glasbeni ustvarjalec s precej obsežnim opusom, bil pa je tudi cenjeni univerzitetni profesor, muzikolog, glasbeni kritik, esejist in pisec strokovnih člankov.  V življenju je posegal na najrazličnejša področja, izkazal se je kot velik poznavalec estetsko-filozofskih vprašanj in prodoren pisec o umetnosti, še posebej o glasbeni misli, estetiki in slogu.
Vilko Ukmar /5/

Vilko Ukmar /5/

ARS Skladatelj tedna, 10. december ― »Umetnik naj bo predvsem človek« »Umetnik naj bo predvsem človek,« je zapisal Vilko Ukmar, tokratni skladatelj tedna.  »Smoter glasbe je, buditi v človeku plemenita notranja doživetja in ga potem očiščevati, duševno buditi in etično ter moralno osveščati, da bi mogel v sebi razviti zdravega, sočutnega človeka, ki bi vedel za svojo nalogo v družbi….« Glasba zanj ni bila le spremljevalka iz najnežnejše mladosti, pač pa pojem in smisel življenja. Svoja spoznanja, misli ter umetniški nazor je izpovedoval v glasbenih esejih, znanstvenih publikacijah in v predavanjih študentom. Posebno zanimanje za estetska vprašanja in vprašanja stila v umetnosti oz. v glasbi, veje že iz njegovega knjižnega prvenca – iz Zgodovine glasbe, ki je prva tovrstna slovenska knjiga.
Rudolf Maister: sto let severne meje

Rudolf Maister: sto let severne meje

ARS Izšlo je, 10. december ― V zbirki Album pri Mladinski knjigi je izšla monografija s povednim naslovom Rudolf Maister : sto let severne meje ter s podnaslovom Življenje in delo Rudolfa Maistra Vojanova 1874–1934 V zbirki Album pri Mladinski knjigi je izšla monografija s povednim naslovom Rudolf Maister : sto let severne meje ter s podnaslovom Življenje in delo Rudolfa Maistra Vojanova 1874–1934. Monografija vsebuje bogato slikovno gradivo (izbral in opisal ga je Primož Premzl) ter vrsto avtorskih besedil o generalu in pesniku Maistru ter kar nekaj pričevanj. Tako kot avtorji prispevkov sodelujejo Andrej Misson, Igor Grdina, Alenka Puhar, Milček Komelj, Vlasta Stavbar, Alenka Juvan, Peter Krečič in Milan Lovrenčič. Izbor ponatisov spominskih člankov je opravil Aleš Berger. Več o monografiji, predvsem pa o Maistru bo v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedal soavtor monografije Mihael Glavan. Nikar ne zamudite.
Vilko Ukmar /4/

Vilko Ukmar /4/

ARS Skladatelj tedna, 10. december ― V ospredju bo tokrat njegova simfonična glasba V ospredju bo tokrat njegova simfonična glasba. Z njo se je začel ukvarjati že zgodaj – prva njegova simfonična skladba, z naslovom Balada je nastala že leta 1927. Sledile sta ji Slovenska uvertura in Simfonične meditacije v letu 1932, dve leti zatem je ustvaril tudi skladbo Prebujenje, za godalni orkester.
Vilko Ukmar /2/

Vilko Ukmar /2/

ARS Skladatelj tedna, 10. december ― Zelo ljube so mu bile pesmi Srečka Kosovela, Alojza Gradnika, Franceta Bevka, pa tudi drugih slovenskih poetov Kot Primorcu mu je bila zborovska glasba še posebej blizu, samospevi so se v njegovo ustvarjanje prikradli skupaj s poezijo primorskih pesnikov. Zelo ljube so mu bile pesmi Srečka Kosovela, Alojza Gradnika, Franceta Bevka, pa tudi drugih slovenskih poetov, na primer Otona Župančiča, Josipa Murna in Ivana Cankarja. Ker je glasbeno obliko večinoma podrejal vsebini, mu je poezija morda služila kot dodaten vzgib za ustvarjanje. Ali pa tudi ne. »Vse to so samo pripomočki, ki se jih oprijemamo, da bi si pridobili opore, ki jih v izkustvenem svetu potrebuje naš razum za spletanje misli in idej o glasbi,« je zapisal v knjigi Poglavja iz glasbene estetike.
Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic o človekovih pravicah

Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic o človekovih pravicah

ARS Ars humana, 10. december ― Na svetovni dan človekovih pravic bo gostja oddaje Ars humana Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic Na svetovni dan človekovih pravic bo gostja oddaje Ars humana Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic. V pogovoru z Markom Goljo bo odgovorila na vrsto vprašanj, med drugim o stanju človekovih pravic v Sloveniji, brezplačni pravni pomoči, revščini, položaju Romov, transspolnih oseb in samozaposlenih v kulturi, o izbrisanih in sovražnem govoru. V oddaji bomo še slišali izjavi Nataše Posel, direktorice Društva Amnesty International Slovenije, in Inge Remeta, predsednice Društva Asociacija, krovne slovenske organizacije na področju kulture. Nikar ne zamudite.
Cankarjeve stilistične mojstrovine

Cankarjeve stilistične mojstrovine

ARS Jezikovni pogovori, 9. december ― Gostja je Mojca Smolej, izredna profesorica na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Za slovnico se res nisem zanimal nikdar v svojem življenju. Kadar pišem, mi je edina skrb, da jasno povem, kar mislim, in pa, da natanko do najtišje nijanse čuti z mano tisti, za kogar pišem, je zapisal Ivan Cankar. Na dan stoletnice njegove smrti smo v torkovih Jezikovnih pogovorih osvetlili nekatere Cankarjeve stilistične mojstrovine.
Likovni odmevi

Likovni odmevi

ARS Likovni odmevi, 8. december ― Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke […] Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.
še novic