Likovni odmevi

ARS Likovni odmevi, 18. januar ― Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke […] Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.

Likovni odmevi

ARS Likovni odmevi, 11. januar ― Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke […] Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.
“Zdi se mi, da ima to nekaj opraviti z umetnostjo”

“Zdi se mi, da ima to nekaj opraviti z umetnostjo”

ARS Likovni odmevi, 4. januar ― John Baldessari (1931-2020) je igrivo izzival ustaljene načine gledanja »Svet brez Johna Baldessarija bo gotovo nekoliko bolj dolgočasen« je bil eden izmed odzivov, ko smo v začetku letošnjega leta izvedeli, da je preminil priljubljeni konceptualni umetnik John Baldessari, ki je s svojimi umetniškimi deli pogosto izzval nasmešek gledalca. Med njegovimi bolj znanimi deli je denimo I Will Not Make Any More Boring Art, obsesivno ponavljajoče se zapisan stavek, da ne bo več delal dolgočasne umetnosti. Prav s humorjem je nenehno spreminjal naš pogled na umetnost, podobe in jezik. V šestdesetih je začel poudarjati idejo umetniškega dela, v sedemdesetih se je dalje spraševal o omejitvah in konvencijah v umetnosti, pogosto na rahlo paradoksalen in ironičen način. Znan je po pionirski rabi najdene fotografije in apropriiranih filmskih podob, s katerimi je razmišljal o kolektivnem nezavednem, kot ga oblikuje hollywoodska kinematografija in zakonitostih filmske reprezentacije. O Johnu Baldessariju so v oddaji razmišljali Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije, ki je v devetdesetih gostila njegovo retrospektivo This not That, umetnik Dejan Habicht ter Tadej Pogačar, umetnik in direktor Centra in Galerije P74.
Nace Bizilj – fotoreporter

Nace Bizilj – fotoreporter

ARS Likovni odmevi, 27. december 2019 ― Nace Bizilj je leta in desetletja pripovedoval s fotografijami, tokrat pa (v družbi s kustosinjo Ireno Uršič) pripoveduje z besedami V Muzeju novejše zgodovine je do 16. februarja na ogled pregledna razstava Nace Bizilj – fotoreporter. Razstavo o enem izmed najbolj prepoznavnih slovenskih fotoreporterjev 20. stoletja je pospremil zgleden katalog z naslovom Pomladni sij, ki ga je uredila Irena Uršič. Več o razstavi in še čem bosta povedala fotoreporter Nace Bizilj in kustosinja Irena Uršič. Pogovor z njima je v petek, 20. decembra v Muzeju novejše zgodovine posnel Marko Golja. Vabljeni k poslušanju. Ples narodnih nošFoto: Nace Bitilj Žalovanje za TitomFoto: Nace Bizilj Zborovanje v podporo četvericiFoto: Nace Bizilj Osamosvojitev SlovenijeFoto: Nace Bizilj
Notranji javni prostori, ki krepijo združevanje, sporazumevanje in opolnomočenje

Notranji javni prostori, ki krepijo združevanje, sporazumevanje in opolnomočenje

ARS Likovni odmevi, 21. december 2019 ― Zadružni dom kot slovenski odgovor na vprašanje letošnjega beneškega arhitekturnega bienala – Kako živeti skupaj? »V kontekstu, ki ga določajo vse večja politična razhajanja in ekonomske neenakosti, se obračamo na arhitekte, da si zamislijo nove prostore, v katerih bomo lahko prijazno sobivali kot človeška bitja, ki se želijo povezati med seboj in z drugimi vrstami v digitalnem in realnem prostoru.« Tako razmišlja Hashim Sarkis, kurator 17. beneškega arhitekturnega bienala, ki meni, da človeštvo potrebuje »novo prostorsko pogodbo«. Slovenski projekt Skupno v skupnosti se na temo bienala odlično navezuje. Zadružne domove, velike objekte z veliko namembnostjo, so intenzivno začeli graditi po koncu druge svetovne vojne – načrtovana je bila mreža kar 523 zadružnih domov, postavljenih več kot 100, vključevali pa so upravljavsko, gospodarsko, kulturno in prostočasno delovanje. Po besedah organizatorjev njihova graditev, raba in zgodovina ponujajo priložnost za razmislek, kako lahko vzpostavimo notranje javne prostore kot družbeno infrastrukturo, ki bo krepila združevanje, sporazumevanje in opolnomočenje. Avtorji projekta Skupno v skupnosti, ki bo raziskoval sedemdesetletno zgodovino zadružnih domov kot družbene infrastrukture, so Blaž Babnik Romaniuk, Rastko Pečar, Martina Malešič in Asta Vrečko. Projekt in zadružne domove sta v pogovoru osvetlila Blaž Babnik Romaniuk in Martina Malešič.
Kaj imajo skupnega votivne podobe, loterijske srečke in kolajna Tine Maze?

Kaj imajo skupnega votivne podobe, loterijske srečke in kolajna Tine Maze?

ARS Likovni odmevi, 14. december 2019 ― To so le nekateri izmed objektov, ki jih na razstavi Pigmalion predstavlja Jaka Babnik in tako razmišlja o naših vrednotah in prepričanjih Jaka Babnik se v tokratnem projektu opira na mit o Pigmalionu in Galateji. Spomnimo – kipar Pigmalion je skulpturo ženske, Galatejo, izdelal v skladu s svojimi željami in se nato vanjo strastno zaljubil, Afrodita pa ji je vdahnila življenje. Kaj pa so naše galateje, objekti, v katere projiciramo svoja iskanja sreče, se je vprašal Jaka Babnik. Družbo je želel predstaviti z objekti, ki jih druži močan simbolni naboj in ki se dotikajo različnih plasti našega življenja. Objekte na razstavi (nekateri so predstavljeni s fotografijami, drugi pa so dejansko prisotni) druži močan simbolni naboj. Ponazarjajo naše vrednote, stremljenja, strahove, razmerja moči … Hkrati gre za razmislek o fotografskem mediju; navsezadnje je prav fotografija tista, ki pogosto utrjuje simbolno vrednost predstavljenega.
Sledi v kamnu

Sledi v kamnu

ARS Likovni odmevi, 7. december 2019 ― Kipar Jiři Bezlaj z retrospektivno razstavo Kamen vzbuja občutek, kot da smo nekje v naravi odkrili razkrajajoče se fragmente umetnosti Jiři Bezlaj se tematsko in formalno navezuje na kulture starih civilizacij, mitologijo, naravo ter življenje kot tako. Te teme spremljajo večino njegovega opusa, ki je na razstavi Kamen v Mestni galeriji Ljubljana predstavljen pretežno kronološko, vsaka izmed sob predstavlja en cikel. Gre za do sedaj najbolj obsežno predstavitev več kot petih desetletij ustvarjanja tega umetnika, ki abstraktne oblike pogosto združuje s figuraliko, povezano s človekom ali izbranimi živalmi ter rastlinami. Kustos razstave je Sarival Sosič, v oddaji pa o svojem delu pripoveduje Jiři Bezlaj.
Nemogoči mehanizmi

Nemogoči mehanizmi

ARS Likovni odmevi, 30. november 2019 ― Meta Grgurevič je v zadnjem desetletju razvila vrsto delujočih, a nefunkcionalnih, poetičnih mehanizmov V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled velika pregledna razstava del Mete Grgurevič, ene najzanimivejših slovenskih umetnic mlajše srednje generacije. Razstavo so pripravili v sodelovanju z galerijo Kunstlerhaus iz Gradca in nosi naslov Nemogoči mehanizmi, ki nakazuje umetničino zanimanje za kinetične sisteme. Meto Grgurevič namreč fascinirajo mehanski sistemi, ki ustvarjajo gibanje, svetlobne učinke ali iluzijo; mehanske objekte pa avtorica z vpeljevanjem glasbe, videa, luči in performativnosti razširja v poetične kinetične scenografije. Preplet tehnologije, poetičnosti in utopičnih motivov lahko razumemo tudi kot subtilen upor, ki za svoje orožje uporablja domišljijo. Razstavo sta v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden predstavili umetnica Meta Grgurevič in kustosinja Simona Vidmar.
Retrospektiva Nande Vidmar

Retrospektiva Nande Vidmar

ARS Likovni odmevi, 23. november 2019 ― Največja retrospektiva umetnika v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je odprta najobsežnejša retrospektiva del slikarja, risarja in grafika Nandeta Vidmarja (1899 – 1981). V galeriji so evidentirali več kot 1800 umetnikovih risb in grafik ter okoli 200 slik, na ogled jih je desetina. Poleg likovnih del in dokumentarne predstavitve umetnikovega življenja so razstavljeni tudi predmeti in spominki, ki jih je oblikoval v zgodnjem obdobju ter med drugo svetovno vojno, ko je bil v taborišču. Glavnino del je posodil sin Mišo Vidmar, ostala dela pa so iz različnih institucij. Ob razstavi je izšel tudi obsežen katalog. Gost Maje Žel – Nolda v oddaji je kustos razstave dr. Robert Simonišek.
“Če vztrajaš pri čistosti grafike, dobiš problem”

“Če vztrajaš pri čistosti grafike, dobiš problem”

ARS Likovni odmevi, 16. november 2019 ― Dela nagrajencev grafičnega bienala v MGLC prikazujejo umetnostne premene Prepoznavnost ljubljanskega mednarodnega grafičnega bienala so ob njegovem nastanku leta 1955 zagotavljali tudi ugledni člani mednarodnih žirij, ki so pogosto nagradili mlade in inovativne umetnike. Kakšno je bilo njihovo ustvarjanje, si do 23. februarja lahko ogledate na razstavi Iz zbirke nagrajencev bienala: premene v kanonu v ljubljanskem Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Soavtorica razstave, Breda Škrjanec, je v pogovoru med drugim povedala, da so žirije pogosto poudarjale umetnostne spremembe ter da je vprašanje, kaj je prava grafika, staro skoraj toliko kot ta medij sam.
Je mačka živa ali mrtva?

Je mačka živa ali mrtva?

ARS Likovni odmevi, 9. november 2019 ― Zakaj se je kurator 9. trienala U3 Živo in mrtvo naslonil na kvantno fiziko? Češki kustos Vit Havranek je nedoločljivost, povezano s teorijo kvantne fizike, uporabil kot izhodišče za razmislek o treh vidikih sodobne umetnosti: konceptualni umetnosti, materialnosti in političnemu vidiku. V vseh je nato iskal določeno napetost, dvojnost. Pristop je precej kompleksen in verjetno ni malo obiskovalcev, ki jih razstavno besedilo letošnjega trienala sodobne umetnosti U3 zbega. Vprašamo se lahko tudi – zakaj tak pristop? Je res utemeljen, dosledno in smiselno izpeljan in kako se odraža na sami razstavi? Zakaj prav kvantna fizika je bilo torej eno izmed vprašanj, o katerih je v pogovoru z Izo Pevec razmišljal kurator Vit Havranek.
Pixxelpoint

Pixxelpoint

ARS Likovni odmevi, 2. november 2019 ― 20. mednarodni festival sodobnih umetnosti v Novi Gorici V Mestni galeriji Nova Gorica se nocoj začenja 20. mednarodni festival sodobnih umetnosti Pixxelpoint, festival, ki se je v teh letih uveljavil kot eden najpomembnejših festivalov intermedijske umetnosti v slovenskem prostoru in si hkrati izoblikoval ugled v mednarodnem okolju. Letošnja izvedba bo do 23. novembra na različnih lokacijah Nove Gorice in Gorice ponudila približno 40 dogodkov, ki jih bo oblikovalo kar 70 gostov iz 29 držav. Temo »Preverjena resničnost. Delo na vmesniku se nadaljuje« je izbral kurator Peter Purg, ki je tudi gost tokratnih Likovnih odmevov. Pripravila jih je Tatjana Gregorič, sodelavka Radia Koper v studiu Nova Gorica.
Božidar Jakac

Božidar Jakac

ARS Likovni odmevi, 26. oktober 2019 ― Ob 120. obletnici rojstva in 30. obletnici smrti Ob letošnji 120. obletnici rojstva in 30. obletnici smrti slikarja, grafika, likovnega pedagoga in akademika Božidarja Jakca, bomo ponovili oddajo Likovni odmevi, v kateri se je Irena Majce leta 2009 pogovarjala z dr Andrejem Smrekarjem, ki je sodeloval pri takrat novi postavitvi stalne razstave Jakčevih del v umetniku posvečeni galeriji v Kostanjevici na Krki. Zbirka, ki jo je poklonil rodnemu Novemu mestu obsega 828 del, na stalni postavitvi, ki se ni spreminjala, jih je 105. Razstava predstavlja njegova dela od začetkov na idrijski realki, mladostna dela, nastala v času prve svetovne vojne, dela, nastala v času študija v Pragi, portrete sorodnikov in prijateljev ter pomembnih slovenskih kulturnih delavcev in umetniških ustvarjalcev, poetične motive dolenjske pokrajine, dela, ki odpirajo vpogled v umetnikova potovanja, pa vse do del umetnikovega zrelega in starostnega obdobja. Jakac je bil soustanovitelj, rektor in prvi profesor za risanje in grafiko ljubljanske akademije upodabljajočih umetnosti. Z deli njegove zgodnje dobe ga stroka uvršča med slovenske ekspresioniste, s poznejšimi deli pa v lirični realizem. Jakac, ki se je rodil 16. julija leta 1899 in umrl 12. novembra 1989, je tudi med pionirji slovenskega filma, v črnobeli tehniki je posnel več dokumentarnih vedut Novega mesta in s tem postal tudi prvi slovenski mojster kamere.
Prenova Cukrarne

Prenova Cukrarne

ARS Likovni odmevi, 12. oktober 2019 ― O arhitekturnem in inženirskem podvigu ter o prihodnosti Cukrarne Cukrarna je leta in desetletja propadala, kot da bi generacije oblastnikov in oblastnic samo čakale, da se sesede. Zato ima njena prenova tudi simbolen pomen. Več o zasnovi prenove, njenem poteku in namembnosti Cukrarne pa v tokratni oddaji. Prvi gost, arhitekt Marko Studen (ob Borisu Matiću in Jerneju Šipošu), soavtor njene prenove, bo med drugim povedal, da je prenova Cukrarne v prvi vrsti inženirski projekt, drugi gost, Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljana, pa bo predstavil namembnost Cukrarne. Nikar ne zamudite. Cukrarna pred prenovo. Vir: JP Energetika Ljubljana Rušitve v notranjosti objekta. Vir: Mestna občina Ljubljana Izvedba varovalne konstrukcije na severni strani Cukrarne. Vir: Mestna občina Ljubljana Izvedba varovalne konstrukcije na severni strani. Vir: Mestna občina Ljubljana
Fotograf in grafik Wilhelm Heiliger

Fotograf in grafik Wilhelm Heiliger

ARS Likovni odmevi, 5. oktober 2019 ― Vseslovenski projekt v šestih likovnih razstaviščih »Meditacija in fotografija« je naslov vseslovenskega projekta, s katerim se na šestih samostojnih razstavah v Ajdovščini, Lendavi, Kranju, Sežani, Radovljici in Novi Gorici predstavlja mednarodno uveljavljeni fotograf in grafik Wilhelm Heiliger. Umetnik ki je študiral slavistiko, filozofijo in grafiko v Ljubljani in Gradcu, in je izdal številne knjige o politiki, literaturi, filozofiji in psihologiji se je namreč sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja posvetil fotografiji in nastal je izjemen opus del. Slovenski javnosti se sedaj predstavlja z najnovejšimi barvnimi fotografijami, ki so v glavnem nastala na Goriškem in na Krasu. Likovne odmeve zato tokrat Tatjana Gregorič, sodelavka Radia Koper v studiu v Novi Gorici namenja Heiligerjevemu slikanju s fotoaparatom.
še novic