Esej na radiu

Esej na radiu

ARS Esej na radiu, 8. oktober ― Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja. Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja.
Esej na radiu

Esej na radiu

ARS Esej na radiu, 24. september ― Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja. Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja.
Andrej Rahten: »Pridite s takšnim predlogom spet čez sto let!«

Andrej Rahten: »Pridite s takšnim predlogom spet čez sto let!«

ARS Esej na radiu, 17. september ― Ob stoti obletnici univerze v Ljubljani Zgodovinar profesor doktor Andrej Rahten je doma iz Celja. Diplomiral je leta 1996 z nalogo o slovenskih poslancih v dunajskem parlamentu, nato pa vpisal magistrski študij zgodovine. V okviru podiplomskega študija je več mesecev raziskoval v arhivih na Dunaju in Münchnu. V oddaji boste slišali njegov esej  »Pridite s takšnim predlogom spet čez sto let!« Nekaj misli ob bližnji stoletnici prve slovenske univerze. Esej je bil objavljen v letošnji prvi številki revije Zvon, bereta ga napovedovalca Mateja Perpar in Matjaž Romih. Vmesni glasbeni vložki  so odlomki iz Večerne glasbe, op. 79 Josefa Bohuslava Foersterja, v izvedbi Patricie Goodson pri klavirju. Oblikovalec zvoka je bil Vojko Frelih, urednika pa sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.  
Octavio Paz: Picasso – boj na nož s slikarstvom

Octavio Paz: Picasso – boj na nož s slikarstvom

ARS Esej na radiu, 10. september ― Vtisi Octavia Paza ob ogledu razstave sodobnika Pabla Picassa Mehiški pesnik in esejist Octavio Paz je bil tudi diplomat in nobelovec. Leta 1983 je ob razstavi Picassovih del v Mehiki napisal esej Picasso: boj na nož s slikarstvom, ki ga boste slišali v današnji oddaji. Prevedel ga je Andrej Rot, interpretira pa ga dramski igralec in pisatelj Aleksij Pregarc. Vmesni glasbeni vložki – izbral jih je Mihael Kozjek – so odlomki iz Ragtime-a za enajst instrumentov Igorja Stravinskega. Glavni izvajalec je Ansambel solistov Evrope pod vodstvom Vladimirja Aškenazija. Oblikovalec zvoka je bil Jon Čergan.
Grega Ulen: Domotožje namesto domoljubja

Grega Ulen: Domotožje namesto domoljubja

ARS Esej na radiu, 3. september ― Esej Domotožje namesto domoljubja je izšel na spletni strani AirBeletrine avgusta letos Grega Ulen je doktorski študent primerjalne književnosti na univerzi v Princetonu, ki je diplomiral iz svetovne književnosti in bližnjevzhodnih študij na univerzi New York v Abu Dhabiju. V oddaji boste slišali njegov esej Domotožje namesto domoljubja, ki je izšel na spletni strani AirBeletrine avgusta 2019. Bereta ga napovedovalca Eva Longyka Marušič in Bernard Stramič. Vmesni glasbeni vložki so odlomki iz skladbe Troje razpoloženj za kitaro Jakoba Šegule v izvedbi Andreja Grafenauerja. Oblikovalec zvoka je bil Vito Plavčak, glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, urednik oddaje je Andrej Rot.
Teodor Domej: Rož, Podjuna, Zilja…moja domovina, narod moj trpin?

Teodor Domej: Rož, Podjuna, Zilja…moja domovina, narod moj trpin?

ARS Esej na radiu, 27. avgust ― V oddaji boste slišali odlomek prispevka Teodorja Domeja o vprašanjih slovenske identitete na območju severne meje Mirovna pogodba iz Saint-Germaina, sklenjena 10. septembra 1919, je določila avstrijske meje. V oddaji Esej na radiu boste slišali odlomek prispevka slovenskega zgodovinarja in narodnostnega delavca na avstrijskem Koroškem Teodorja Domeja o vprašanjih slovenske identitete na tem območju z naslovom Rož, Podjuna, Zilja … moja domovina, narod moj trpin? Besedilo je izšlo v zborniku Inštituta za slovensko narodopisje Traditiones leta 1997. Bereta ga napovedovalca Eva Longyka Marušič in Ivan Lotrič. Vmesni glasbeni vložki so odlomki pesmi Rož, Podjuna, Zila v priredbi Pavleta Kernjaka in Tončija Feiniga. Glavni izvajalec je bil Tonč Feinig Trio. Oblikovalec zvoka je bil Damjan Rostan, glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, urednik oddaje je Andrej Rot.
Giannina Braschi: Brez dlake na jeziku

Giannina Braschi: Brez dlake na jeziku

ARS Esej na radiu, 19. avgust ― Esej z naslovom Brez dlake na jeziku je prevedel Andrej Rot Ameriška pesnica, romanopiska in esejistka Giannina Braschi sodi med opaznejše sodobne hispanoameriške avtorje. Leta 1988 je izdala Imperij sanj, deset let pozneje dvojezični roman Yo-Yo Boing!, leta 2011 pa deklaracijo neodvisnosti z naslovom Estados Unidos de Banana (Združene države Banane). Giannina Braschi je provokativna avtorica, ki piše trijezično, v kastiljščini, angleščini in španglišu, ter izraža kulturni proces 50-ih milijonov Hispanov v ZDA. V oddaji boste slišali njen esej Brez dlake na jeziku. Prevedel ga je Andrej Rot, bereta pa ga napovedovalca Alenka Resman in Jure Franko. Vmesni glasbeni vložki – izbral jih je Mihael Kozjek – so odlomki iz Funky sonate Miroslava Lončarja v izvedbi Jerka Novaka in Žarka Ignjatovića. Oblikovalec zvoka je bil Blaž Kumše.
Alicia Gallegos: Gospodarji besed

Alicia Gallegos: Gospodarji besed

ARS Esej na radiu, 13. avgust ― Alicia Gallegos, avtorica štirih pesniških zbirk, je ustanovila in urejala več leposlovnih revij, vodila pisateljske delavnice in promovirala pesnike V oddaji Esej na radiu boste slišali prispevek Gospodarji besed pisateljice in blogerke Alicie Gallegos. Avtorica štirih pesniških zbirk, rojena v Morónu v Argentini, je tudi ustanovila in urejala več leposlovnih revij, vodila pisateljske delavnice in promovirala pesnike. Besedilo je prevedel Andrej Rot, jezikovno ga je pregledala Mateja Juričan, brala pa napovedovalca Eva Longyka Marušič in Ivan Lotrič. Vmesni glasbeni vložki so odlomki iz Spominov na morsko obalo japonske skladateljice in tolkalistke Keiko Abe. Izbral jih je Mihael Kozjek, oblikovalec zvoka pa je bil Janez Ahlin.
Katja Perat: Komparativistika in njen smisel

Katja Perat: Komparativistika in njen smisel

ARS Esej na radiu, 6. avgust ― Pesnica in pisateljica Katja Perat je mlada doktorska študentka primerjalne književnosti in kreativnega pisanja na Univerzi Washington v St. Louisu. Leta 2011 je za pesniško […] Pesnica in pisateljica Katja Perat je mlada doktorska študentka primerjalne književnosti in kreativnega pisanja na Univerzi Washington v St. Louisu. Leta 2011 je za pesniško zbirko Najboljši so padli prejela nagrado za najboljši prvenec. Nedavno je objavila roman Mazohistka. V oddaji boste slišali njen esej Komparativistika in njen smisel. Objavljen je bil na spletnem naslovu LUD Literatura decembra 2014. Besedilo bereta Jasna Rodošek in Matjaž Romih, bogatijo pa ga odlomki iz skladbe Ragtime skladatelja Igorja Lunderja v izvedbi  ansambel 4Saxess. Oblikovalec zvoka je bil Franci Moder, urednika oddaje pa sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.
Milan Vincetič: Iz pašaluka, v katerem samopašno vladajo mali vezirji

Milan Vincetič: Iz pašaluka, v katerem samopašno vladajo mali vezirji

ARS Esej na radiu, 30. julij ― Z glasbo iz skladbe Slavka Šuklarja Lux in tenebris za simfonični orkester v izvedbi orkestra Slovenske filharmonije . Pesnik in pisatelj Milan Vincetič je avtor pesniških zbirk, novel in romanov. Med drugim je dobitnik nagrade Prešernovega sklada za zbirko Lakmus in nagrade čaša nesmrtnosti. V oddaji boste slišali njegov esej, objavljen v Sodobnosti leta 2002: Iz pašaluka, v katerem samopašno vladajo mali vezirji. Besedilo bereta Jasna Rodošek in Matjaž Romih, glasbeni vrinki so iz skladbe Slavka Šuklarja Lux in tenebris za simfonični orkester v izvedbi orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom Marka Letonje.
Agata Tomažič: Slovenija med Kazahstanom in Kašmirjem

Agata Tomažič: Slovenija med Kazahstanom in Kašmirjem

ARS Esej na radiu, 25. julij ― Novinarka, prevajalka in pisateljica Agata Tomažič je izdala več knjig: zbirko kratkih zgodb z naslovom Česar ne moreš povedati frizerki, izbor reportaž Zakaj potujete v take dežele in roman Tik pod nebom. Novinarka, prevajalka in pisateljica Agata Tomažič je izdala več knjig: zbirko kratkih zgodb z naslovom Česar ne moreš povedati frizerki, izbor reportaž Zakaj potujete v take dežele in roman Tik pod nebom. Na spletni strani LUD Literatura je več njenih besedil, v oddaji pa lahko poslušate enega izmed njih: Slovenija med Kazahstanom in Kašmirjem. Objavljen je bil na spletnem naslovu LUD Literatura marca 2019. Besedilo bereta Mateja Perpar in Ivan Lotrič, bogatijo pa ga odlomki iz glasbene slike V stepah Srednje Azije Aleksandra Borodina v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, pod vodstvom dirigenta Marka Muniha. Oblikovalec zvoka je bil Vojko Frelih, urednika oddaje pa sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.
Agata Tomažič: Slovenija med Kazahstanom in Kašmirjem

Agata Tomažič: Slovenija med Kazahstanom in Kašmirjem

ARS Esej na radiu, 24. julij ― Novinarka, prevajalka in pisateljica Agata Tomažič je izdala več knjig: zbirko kratkih zgodb z naslovom Česar ne moreš povedati frizerki, izbor reportaž Zakaj potujete v take dežele in roman Tik pod nebom. Novinarka, prevajalka in pisateljica Agata Tomažič je izdala več knjig: zbirko kratkih zgodb z naslovom Česar ne moreš povedati frizerki, izbor reportaž Zakaj potujete v take dežele in roman Tik pod nebom. Na spletni strani LUD Literatura je več njenih besedil, v oddaji pa lahko poslušate enega izmed njih: Slovenija med Kazahstanom in Kašmirjem. Objavljen je bil na spletnem naslovu LUD Literatura marca 2019. Besedilo bereta Mateja Perpar in Ivan Lotrič, bogatijo pa ga odlomki iz glasbene slike V stepah Srednje Azije Aleksandra Borodina v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, pod vodstvom dirigenta Marka Muniha. Oblikovalec zvoka je bil Vojko Frelih, urednika oddaje pa sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.
Darja Kerec: Prekmurska zavest in slovenstvo

Darja Kerec: Prekmurska zavest in slovenstvo

ARS Esej na radiu, 23. julij ― Zgodovinarka Darja Kerec je docentka na pedagoški fakulteti v Ljubljani in Kopru. Zgodovinarka Darja Kerec je docentka na pedagoški fakulteti v Ljubljani in Kopru. Doktorirala je iz srednjeveške zgodovine Prekmurja. Ukvarja se z zgodovino 19. in 20. stoletja, regionalno zgodovino in zgodovino vsakdanjega življenja. V oddaji boste slišali referat, ki ga je imela oktobra 2002 na zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Mariboru: Prekmurska zavest in slovenstvo. Besedilo bereta napovedovalca Jasna Rodošek in Matjaž Romih, glasbeni vrinki so odlomki priredbe skladbe za klarinet in klavir Janija  Goloba Ne ouri ne sejaj v izvedbi ansambla Duo claripiano. Tonski mojster je bil Maks Pust, urednika oddaje pa sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.
Kenzaburo Oe: Internet in jaz

Kenzaburo Oe: Internet in jaz

ARS Esej na radiu, 16. julij ― Kenzaburo Oe je besedilo, ki ga boste slišali v oddaji, predstavil septembra 1998 na simpoziju Novinarstvo v dobi multimedijev v Tokiu in ga naslovil Internet in jaz. Japonski pisatelj Kenzaburo Oe kot romanopisec in Nobelov nagrajenec opozarja na pomen, ki ga lahko imajo nove komunikacijske tehnologije za literarno ustvarjanje. V oddaji boste slišali besedilo, ki ga je Kenzaburo Oe septembra 1998 predstavil na simpoziju Novinarstvo v dobi multimedijev v Tokiu. Naslovil ga je Internet in jaz. Iz francoščine je besedilo prevedel Goran Tenze, posnetek pa je bil objavljen v oddaji Umetni svetovi julija 1999. Oddajo prepletajo odlomki iz Scherza, drugega stavka Sonate za flavto in klavir v D-duru, op. 94 Sergeja Prokofjeva. Brala sta napovedovalca Ajda Kalan in Klemen Konda, oddajo pa posnela Franci Moder in Borut Kozmos.
še novic