Lutkovno gledališče Maribor, 20. marec ― Cenjeno občinstvo, drage ustvarjalke in ustvarjalci lutkovnega gledališča! V svetu, kjer umetna inteligenca in robotika postajata vse bolj prisotni, lutka pridobiva nove razsežnosti. Robotske lutke, virtualni avatarji in hologrami na novo oblikujejo naše dojemanje umetnosti in njenega izraza. Zanimiv je razmislek o lutkah kot predhodnicah umetne inteligence, saj oživljajo neživo in ustvarjajo vtis samostojnega delovanja. Tako kot lutkar animira marioneto, tudi umetno inteligenco upravljajo algoritmi – a kje je meja med vidnimi nitmi lutke in nevidnimi kodami AI? O teh vprašanjih razmišljajo tudi letošnje poslanice ob svetovnem dnevu lutkarstva, ki so jih pripravili trije priznani umetniki: Linda Blanchet, Stefan Kaegi in Zaven Paré. V svojih besedilih se osredotočajo na vprašanje, zakaj se ljudje čustveno navežemo na robote, ki nimajo čustev, in jih pogosto dojemamo kot več kot zgolj orodje. Režiserka in dramaturginja Linda Blanchet se tej temi približa skozi zgodbo o hitchBotu, majhnem robotu, ki je z avtoštopom potoval del Amerike, nato pa so ga našli razkosanega v Philadelphii. Močan čustveni odziv ob njegovi "smrti" je odprl vprašanja o tem, kako lahko robot brez prave avtonomije vzbudi tolikšno empatijo. Stefan Kaegi, soustanovitelj Rimini Protokolla, raziskuje preplet robotike in umetnosti. V fascinantni večmedijski instalaciji iz Dresdna predstavlja 60 cm veliko marioneto Elona Muska, ki je animirana s pomočjo 15 servomotorjev. Obiskovalci lahko na zaslonih spremljajo, kako človek, ki je sodeloval pri razvoju aplikacije ChatGPT in programa za možganski čip Neuralink, izgublja nadzor nad lastnimi gibi. Kaegi se v svoji raziskavi osredotoča na vprašanje nadomeščanja človeka z umetno inteligenco ter na to, kako stroji postajajo nosilci naših zgodb, čustev in človeške izkušnje. Zaven Paré, pionir tehnoloških umetnosti, je tradicionalne lutkovne niti zamenjal z elektronskimi kabli in ustvaril robotske lutke. Znamenit je po projektu Robot