Lutkovno gledališče Maribor, 5. marec ― Včeraj je je Mestna občina Maribor v našem Sodnem stolpu razglasila prejemnike dveh Glazerjevih listin, enega Glazerjevega priznanja in Glazerjeve nagrade za življenjsko delo in za posamične vrhunske dosežke na področju kulture. Glazerjevo nagrado prejme Maja Godina Golija. Glazerjevo priznanje prejme Katarina Klančnik Kocutar, prejemnika Glazerjevih listin sta Jure Ivanušič in Tomo Podstenšek. Čestitamo vsem nagrajencem! Še posebej pa naši Katarini Klančnik Kocutar, prejemnici Glazerjevega priznanja. Priznanje se podeljuje posameznicam, posameznikom, skupinam, organizacijam, društvom in ostalim ustanovam za posebej uspešno večletno delo pri posredovanju splošnih kulturnih vrednot občankam oziroma občanom Maribora in za posebej uspešno večletno organizacijsko delo pri spodbujanju in razširjanju kulturnega življenja in dela v Mestni občini Maribor. Obrazložitev strokovne komisije:  Glazerjevo priznanje dobi ena osrednjih osebnosti slovenskega lutkovnega gledališča in kulturnega prostora mesta Maribor Katarina Klančnik Kocutar. Njeno večdesetletno delo predstavlja izjemno konsistenten, strokovno poglobljen in vizionarski prispevek k razvoju, uveljavitvi in prepoznavnosti lutkovne umetnosti v Sloveniji ter širše v mednarodnem prostoru. Od leta 1999 se je po študiju dramaturgije pridružila Lutkovnemu gledališču Maribor in odločilno zaznamovala razvoj te institucije ter širšega lutkovnega okolja. Kot direktorica Lutkovnega gledališča Maribor je v več mandatih – v letih 1999–2004 ter 2016–2025 – vodila zavod v zahtevnih razmerah, zaznamovanih s finančno in kadrovsko podhranjenostjo, pandemijo covida-19 ter številnimi sistemskimi izzivi na področju kulture. Kljub temu ji je uspelo ohraniti in nadgraditi visok umetniški standard produkcije ter utrditi LGM kot pomembno nacionalno in mednarodno središče lutkovne umetnosti. Njeno vodenje ni temeljilo zgolj na organizacijskih in upravljavskih nalogah, temveč na celostnem, umetniško in razvojno usmerjenem razmislek

Lutkovno gledališče Maribor, 3. marec ― Lutkovno gledališče Maribor v marcu podčrtuje dejstvo, da lutke niso namenjene samo družinskemu občinstvu z otroki. V marcu bodo na ogled tri vsebinsko in estetsko raznolike uprizoritve, namenjene mladini in odraslemu občinstvu. Poetična zgodba o spominih in minevanju, angažirana uprizoritev o globalnem transportu ter vizualno razplastena lutkovna študija Ivana Cankarja vabijo k poglobljenemu razmisleku o sodobnem svetu in medčloveških odnosih. Skrinjica sinjega maka (10+) Predstava je nastala po besedilu Bine Štampe Žmavc, v režiji Ajde Rooss in z likovno podobo Darke Erdelji. Himalajski sinji mak cveti visoko, tam, kjer svet postane tišji. V takšen umirjen, intimen prostor vabi tudi predstava Skrinjica sinjega maka – nežna in poetična zgodba o babici in dedku ter o ljubezni, ki ostaja, tudi ko besede počasi bledijo. Sinji mak postane simbol starosti, spominov in minevanja. Predstava odpira prostor za tih, a globok medgeneracijski pogovor. Gledalci skozi bogat svet simbolov vstopajo v zgodbo, kjer se babica počasi izgublja, dedek pa z ljubeznijo, potrpežljivostjo in predanostjo hodi ob njej. V času, ko se kot skupnost vse pogosteje srečujemo s starostjo in demenco, uprizoritev gledalcem vseh starosti ponuja dragoceno izkušnjo sočutja, razumevanja in človeške bližine. Vabi nas, da se pustimo dotakniti in da drug drugega znova uzremo s srcem. V družbi starejših in mlajših si jo lahko ogledate 7. marca in nato 21. marca, ko praznujemo svetovni dan lutk ter svetovni dan poezije. Na preseku teh dveh polj pa cveti Skrinjica sinjega maka.  Transport: Tovor (15+) Transport: Tovor osvetljuje žgočo problematiko naraščajočega tovornega cestnega prometa, nastala je v režiji Tina Grabnarja, z likovno podobo Sare Slivnik. Uprizoritev nas popelje v svet globalne trgovine, kjer hitrost in dostopnost spodbujata gospodarsko rast, hkrati pa prinašata prekomerno izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje okolja in kršenje delavskih pravic. Zgodba sledi av

Lutkovno gledališče Maribor, 27. januar ― Premiera predstave Skrinjica sinjega maka bo v četrtek, 5. februarja 2026, ob 18. uri v Sodnem stolpu.   V času, ko se kot skupnost vse pogosteje srečujemo s starostjo in demenco, predstava tako otrokom kot odraslim ponuja dragoceno izkušnjo sočutja, razumevanja in človeške bližine. Vabi nas, da se pustimo dotakniti in da drug drugega znova uzremo s srcem. Predstava je nastala po besedilu Bine Štampe Žmavc. Režiserka Ajda Rooss Avtorica likovne podobe Darka Erdelji Dramaturginja Katarina Klančnik Kocutar Avtorica glasbe in oblikovalka zvoka Mateja Starič Oblikovalca svetlobe Gregor Kuhar in Miljenko Knezoci Lektorica Metka Damjan Igralka Metka Jurc Mojster luči Luka Jaušnik Mojster zvoka Timotej Vidovič Izvajalca glasbe na posnetku Mateja Starič in Deyan Muc Lutkovna tehnologa Mitja Pastirk in Darka Erdelji Izdelovalci lutk, scenografije,  kostumov in svetlobnih elementov Darka Erdelji, Mitja Pastirk, Mojca Bernjak, Miljenko Knezoci, Aleksander Andželović, Tin Matuš, Gregor Kuhar  

Lutkovno gledališče Maribor, 14. september 2025 ― Najboljša predstava, prejemnica grand prix je predstava Harms je kriv! Matije Solceta S slovesno podelitvijo nagrad se je v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor zaključil 13. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. To je nacionalni bienalni festival, ki v svoj program uvršča najboljše slovenske lutkovne predstave preteklih dveh sezon, tokrat po izboru selektorja Igorja Tretinjaka, potekal je med 10. in 13. septembrom 2025. Poleg devetih predstav v tekmovalnem programu in štirih v spremljevalnem, je festival ponudil strokovne dogodke s fokusom na lutkovni tehnologiji, showcase predstavitve slovenske lutkovne umetnosti tujim gostom in odprtje dveh razstav. Predstave je ocenjevala mednarodna strokovna žirija v sestavi: Maša Radi Buh, Tanja Komadina in Ivo Barić. Žirija je v svojem poročilu zapisala: Žanrska raznolikost letošnjega izbora, ki je – tako kot je opazila že žirija prejšnjega bienala – nadaljevala z raznorodnimi izraznimi sredstvi in estetskimi usmeritvami, je ponovno prikazala širino razumevanja tako lutkovnega kot animacije, ki se enako drzno raziskuje v predstavah za odrasle in tudi za najmlajše, ki niso vedno priča le preverjenim oblikam in formam, temveč se predstave posvečajo širjenju jezikovnega in gledališkega vesolja. Podčrtujemo pomen nastajanja otroške produkcije lutkovne umetnost in gledališča za otroško publiko različnih starosti, medtem ko razmeroma veliko število kvalitetnih predstav za odrasle ponovno potrjuje, da lutkovna umetnost s svojo suverenostjo, kompleksnostjo in ustvarjanjem celostnih gledaliških trenutkov nikakor ne zaostaja za drugimi uprizoritvenimi praksami. Prijetna festivalska atmosfera in prepletenost ljudi vseh segmentov lutkovne umetnosti in publike, ki se v festivalskih dneh vzporedno ob tekmovalnem programu srečujejo na razstavah, predstavah, pogovorih in predstavitvah, vzpostavlja tudi mednarodne povezave ter tvorijo utrip polnokrve lutkovne umetnosti. Nagrade 13. bienala lutkovnih ustva