SEM odpira novo osrednjo razstavo Ljudska umetnost med domom in svetom

SEM, 15. oktober ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 12. oktober 2021 Slovenski etnografski muzej (SEM) v četrtek, 21. oktobra 2021, ob 19.00 odpira razstavo Ljudska umetnost med domom in svetom: Zbirki SEM in ljudske umetnosti NSK skupine IRWIN. Avtorica koncepta razstave in kustosinja je dr. Bojana Rogelj Škafar, muzejska svétnica v SEM. Razstava, na kateri slovenska ljudska umetnost sreča globalno ljudsko umetnost NSK, preprašuje pomenski okvir ene od zbirk tradicije in jo postavlja ob zbirko artefaktov, ki nastajajo v sodobnih identifikacijskih družbenih procesih. Ob tem sporoča, da je ustvarjanje skupnostne identitete premišljen proces, v okviru katerega poteka tudi izbor simbolnih vizualnih sestavin, ki naj predstavljajo skupnost. V primeru slovenskega naroda so bili vir teh sestavin predmeti tradicijske kulture, v primeru državljanov države NSK pa sodobna umetniška produkcija NSK. Na eni strani je na razstavi predstavljenih več kot sto reprezentativnih predmetov iz zbirke slovenske ljudske umetnosti Slovenskega etnografskega muzeja, kot npr. preslice, sestavljanke v steklenici, modeli za mali kruhek, pipe, slike na steklo, znamenja, lesena plastika, votivne slike, votivi, na drugi strani je na ogled sodobna globalna produkcija ljudske umetnosti NSK – grafike, fotografije, plakati, artefakti in videi devetnajstih umetnikov, državljanov NSK države v času. Pobudnika oblikovanja zbirke ljudske umetnosti NSK sta skupina IRWIN in NSKSTATE.COM, hrani in zbira jo skupina IRWIN. SEM se pri interpretaciji pomenov muzejskih zbirk in predmetov osredotoča na spoznavanje razmerij med predmeti in njihovimi ustvarjalci ter uporabniki in na razumevanje vloge predmetov v procesu oblikovanja različnih identitet. V teh premislekih imajo pomembno vlogo predmeti iz zbirke ljudske umetnosti. Na prelomu 19. in 20. stoletja se je uveljavil termin ljudska umetnost. Gradivo, pojmovano kot ljudska umetnost, je ves čas enako, pogledi na njegov p
Praznovanje 70 let TMS in razstave Tehnika za šport

Praznovanje 70 let TMS in razstave Tehnika za šport

Tehniški muzej Slovenije, 13. oktober ― V torek, 12. 10 2021, je v Bistri potekala prireditev, s katero smo obeležili 70-letnico ustanovitve našega muzeja in pospremili občasno razstavo »Tehnika za šport«. Zbrane so nagovorili: direktorica TMS dr. Barbara Juršič; pobudnik in soavtor projekta »Tehnika za šport«, kustos mag. Vladimir Vilman; g. Stane Krajnc, pionir BASE skokov ter priznan konstruktor in [...] The post Praznovanje 70 let TMS in razstave Tehnika za šport appeared first on TMS - Tehniški muzej Slovenije.
1. Biotehniški dnevi v Bistri

1. Biotehniški dnevi v Bistri

Tehniški muzej Slovenije, 13. oktober ― 1. Biotehniški dnevi, ki jih pripravljamo v sodelovanju z Biotehniškim izobraževalnim centrom Ljubljana,  so potekali od torka, 12. 10., do četrtka, 14. 10. 2021. Namenjeni so učencem 3. triade in dijakom. Foto: Jaka Blasutto The post 1. Biotehniški dnevi v Bistri appeared first on TMS - Tehniški muzej Slovenije.
Divji lovec, ki je rešil boginjo, občasna razstava in predavanje dr. Marka Freliha

Divji lovec, ki je rešil boginjo, občasna razstava in predavanje dr. Marka Freliha

SEM, 12. oktober ― V Koroškem pokrajinskem muzeju - Muzeju Slovenj Gradec bo med 13. oktobrom 2021 in februarjem 2022 na ogled občasna razstava Divji lovec, ki je rešil boginjo. V zgodovini slovenskih stikov z Afriko je zelo zanimivo obdobje tik pred prvo svetovno vojno. Takrat je v zahodnoafriški nemški koloniji Togo deloval znani slovenski izumitelj baron Anton Codelli. Za nemško podjetje Telefunken je vodil gradnjo radiotelegrafske postaje, pri organizaciji dela pa mu je pomagal njegov prijatelj Leo Poljanec. Skupaj sta ustvarila obsežno fotografsko dokumentacijo o velikem gradbenem projektu, o vsakdanjem življenju domačinov in različnih krajih afriške dežele v Gvinejskem zalivu. Posebno pozornost na razstavi pritegnejo fotografije iz snemanja prvega igranega filma v Afriki, ki so ga posneli leta 1914. Producent filma z naslovom Bela boginja iz Wangore je bil Codelli, filmsko vlogo divjega lovca pa je igral Poljanec. Za filmom se je izgubila vsaka sled, edinstvene fotografije prizorišča snemanja pa so danes shranjene v Slovenskem etnografskem muzeju. Odprtje razstave 13. oktobra 2021 ob 18.00 bo spremljalo predavanje avtorja razstave dr. Marka Freliha, kustosa SEM, ki bo z lastnimi posnetki predstavil, kaj je ostalo od velike radiotelegrafske postaje, kjer sta nepozabna afriška leta preživela Anton Codelli in Leo Poljanec. Razstavo je pripravil Koroški pokrajinski muzej v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem.  
Kipar Franc Ksaver Zajec

Kipar Franc Ksaver Zajec

Loški muzej, 11. oktober ― Med vidnejše kiparje z območja Škofje Loke z okolico sodi tudi Franc Ksaver Zajec, ki velja za prvega akademskega kiparja med Slovenci, izdelal pa je tudi prvo kiparsko upodobitev Prešerna.

Prireditev ob 120-letnici Slovenskega planinskega društva Celovec, 16. 10. 2021

Planinski muzej, 11. oktober ― Vabljeni na prireditev ob 120-letnici Slovenskega planinskega društva Clovec, ki bo v soboto, 16. oktobra 2021, ob 18. uri v Kulturnem domu Pliberk. Program: V kraljestvu Zlatoroga (crno-beli nemi film iz leta 1931) Dokumentarno-gorniški izlet iz Ljubljane z vlakom po Gorenjski in v samo osrcje Zlatorogovega kraljestva – do Ocaka in nazaj. Predvajan bo ob glasbeni spremljavi, [...]

Evrorando 2021, 15. 10. 2021

Planinski muzej, 11. oktober ― Komisija za evropske pešpoti v Sloveniji in Slovenski planinski muzej vabita ob Svetovnem dnevu hoje in Evrorandu 2021 na SREČANJE EVROPOPOTNIKOV, ki bo v petek 15. oktobra 2021 ob 18. uri v Slovenskem planinskem muzeju. Moto druženja, je moto Evroranda 2021: »PRIJATELJSTVO«. Na druženju bomo priča slavnostnemu vrisu trase E 12 v veliko karto pohodniških [...]
še novic