Letni program 2021

Letni program 2021

Loški muzej, 21. januar ― Objavljamo program Loškega muzeja za leto 2021, v katerem nadaljujemo sistematično prenovo stalnih zbirk v skladu s sodobnimi muzejskimi smernicami ter konceptualno zaokrožen razstavni program, ki smo ga v preteklih letih nadgradili glede na prizorišča, usmeritve in naloge muzeja.
SEM za naziv Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021

SEM za naziv Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021

SEM, 20. januar ― Sporočilo za javnost                                      Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 19. januar 2021                                    SEM za naziv Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021 Razstava Slovenske penine Slovenski etnografski muzej je vključen v promocijo naziva Slovenija - Evropska gastronomska regija 2021 (že od kandidature za ta naziv naprej). Za leto 2021 je zasnoval cikel manjših lastnih razstav in razstavo o slovenskih peninah, pri katerih sodeluje Biotehniški izobraževalni center Ljubljana. BIC Ljubljana je v sodelovanju s SEM pripravil razstavo Slovenske penine. Postavljena je v raz-stavni hiši SEM in bo od 20. januarja 2021, dokler je muzej za javnost zaprt, dostopna preko jav-ljanj v živo na Facebooku (27. januarja, 3. in 10. februarja ob 11.00) in spletnega vodenega ogle-da. V kolikor pa bo muzej mogoče obiskati, bo razstava na ogled do predvidoma 14. februarja 2021. O razstavi Slovenske penine V Sloveniji imamo bogato dediščino proizvodnje penečih vin (več kot 250), katerih kakovost je zelo visoka. V SEM je razstavljenih več kot 160 penin 70 slovenskih proizvajalcev, vključno s pe-nečimi medicami, predstavljene so slovenske vinorodne dežele, metode pridelave, klasifikacija in delitev penečih vin po barvi ter razvrščanje v razrede. Posebej izpostavljene so penine, ki so leta 2020 bile odlikovane na Decanter ocenjevanju. Gre za največje in najvplivnejše ocenjevanje na svetu, ki poteka v Londonu in na katerem je Sloveni-ja leta 2020 dosegla izjemen uspeh in prejela 5 platinastih, 7 zlatih, 60 srebrnih in 114 bronastih medalj. Razstava vključuje tudi nagrajeno penino peničarja Mirana Sirka, Bjana cuve prestige extra brut 2015, ki se je uvrstila med pet najprestižnejših platinastih medalj in tudi dve penini nagrajeni z zlato medaljo: Vino Gross za  Furmint brut nature 2013  in Vinska klet Dveri-Pax za DP šipon brut 2016. Razstavo so pripravili predavatelji BIC Ljubljana, dr. sc. Gordana Vulić,

Trgovina: Tolminski zbornik 2020

Tolminski muzej, 19. januar ― Peta knjiga Tolminskega zbornika, ki ga od leta 1956 izdaja Občina Tolmin, prinaša več kot 60 prispevkov različnih avtorjev. Predstavlja raznolikost Tolminskega in ga osvetljuje s kulturnega, prosvetnega, zgodovinskega, razvojnega in geografskega vidika. Zaradi visokih obletnic, ki smo jih obeleževali v obdobju od izida zadnjega zbornika, med zapisi izstopata veliki tolminski punt in prva svetovna vojna. Muzealci se pohvalijo z lastnima obletnicama, pridružujejo se jim ...

Novice: Tolminski zbornik 2020 - Nakup v muzejski trgovini

Tolminski muzej, 19. januar ― Z veseljem vam sporočamo, da je Tolminski zbornik 2020, ki je v založbi Občine Tolmin izšel konec preteklega leta, odslej moč kupiti tudi v trgovini Tolminskega muzeja. Zaradi ukrepov, povezanih s pandemijo, poteka prodaja zgolj preko muzejske spletne trgovine oziroma po predhodnem telefonskem naročilu. Cena knjige znaša 30,00 evrov, stroški pošiljanja po pošti pa še dodatne 3,00 (za Slovenijo) oziroma 6,00 (za tujino) ...

Mestni grbi na kamniških majolikah

Medobčinski muzej Kamnik, 18. januar ― Leta 1956 je na keramičnem oddelku Združene kamniške kemične industrije začela delati Marica Ftičar. Ponovno je začela poslikavati majolike in kmalu so dobile status kakovostnega spominka. Z oddelkom je začel sodelovati belokranjski entuziast Božo Račič – Kume. Bil je učitelj in ravnatelj osnovne šole v Adlešičih. V prostem času je zavzeto zbiral etnografsko gradivo iz […] The post Mestni grbi na kamniških majolikah appeared first on MM:K.
Slikarski svet Pavla Florjančiča

Slikarski svet Pavla Florjančiča

Loški muzej, 18. januar ― Slikar Pavel Florjančič je popolnoma predan tihožitni tematiki. Prodornost njegovega jasnega, do konca izčiščenega vpogleda v skrivnostni svet razporejene predmetnosti, je v kontekstu slikarskega podajanja prostorske intime izjemna. 
Objava petih vicev šestinpetdesetega izbora

Objava petih vicev šestinpetdesetega izbora

SEM, 15. januar ― Uredniški odbor je izbral šestinpetdeseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Ne cepite najprej zdravnikov, če bo šlo kaj narobe, bomo ostali brez njih, začnite s poslanci. Odkar se šolamo doma, mi je jasno, zakaj nekatere živali pojedo svoje mladiče. Oče: »Sin, bili so časi, ko smo lahko v gostilnah še kadili!« Sin: »Ati, kaj so to gostilne? Ati zakaj si se začel jokati?« Being quarantined with a talkative child is like having an insane parrot glued to your shoulder. (Prevod: Biti v karanteni z zgovornim otrokom je kot bi imel na rami prilepljeno noro papigo.) I’m not talking to myself, I’m having a parent-teacher conference. (Prevod: Ne pogovarjam se sam s sabo. Imam govorilno uro.) Seznam vseh izbranih vicev  

Jeseniški cikel Božidarja Jakca, ZOOM predavanje 19. januarja 2021 ob 16. uri

Gornjesavski muzej, 15. januar ― Vabimo vas na ZOOM predavanje z  naslovom Jeseniški cikel Božidarja Jakca, ki bo potekal 19. januarja 2021 ob 16. uri. V sklopu razstave slovenskega umetnika Božidarja Jakca v Muzeju Kosova graščina bo umetnostni zgodovinar in kustos Gornjesavskega muzeja Jesenice Aljaž Pogačnik pripravil predavanje o Jeseniškem ciklu, ki je z vidika obravnavane vsebine in upodobitev [...]
Poziv avtorjem za Etnolog 31 (2021)

Poziv avtorjem za Etnolog 31 (2021)

SEM, 14. januar ― Vabimo vas k sooblikovanju letošnje muzejske periodične publikacije Etnolog. Osrednja tema znanstvenih člankov letošnjega Etnologa bodo raziskovalni pristopi in metode v sodobnem času (terensko delo danes, terenske raziskave v sodobnem času, sodobne metode etnografskega raziskovalnega dela). Izkušnja socialnega distanciranja v letih 2020 in 2021 je pokazala, da je na eni strani neposredna osebna izkušnja raziskovalke ali raziskovalca na terenu bistveno bolj pomembna, kot smo menili doslej, ko smo jo jemali kot samoumevno, na drugi strani pa je pokazala, da so sodobne komunikacijske poti z ljudmi na razdaljo prinesle nove izkušnje in nove pristope.  Zastavlja se vprašanje neposredne čutnosti v etnografski izkušnji, obrednost, ki se prenaša na distanco, zanimajo nas etične razsežnosti izvajanja etnografskih raziskav v hibridnem okolju in v sodobnih razmerjih in razmerah. Načina raziskovanja pa ni spremenila samo epidemija, temveč že prej pojav interneta, ki je močno spremenil terensko delo in tudi sam postal teren. Videti je, da teren kot sine qua non etnologije izgublja svoje primarno mesto. Nenazadnje se to kaže v sistemskem nefinanciranju tega početja. V času, ko je naše gibanje zaradi epidemije omejeno,  je omejena tudi možnost dokumentiranja na terenu, zbiranje predmetov in ustvarjanje novih fizičnih in digitalnih zbirk. Poleg nezmožnosti čutenja vsakdanjika se soočamo še z zaprtjem knjižnic, arhivov, muzejev …, raziskave pa ne dosegajo dela populacije, ki ne uporablja računalnikov in interneta. Vabimo vas, da v člankih predstavite tako teoretične poglede na raziskovalne pristope in metode v sodobnem času kot tudi njihovo  rabo za potrebe konkretnih raziskav.    Kot vsako leto načrtujemo tudi sklop znanstvenih člankov, ki vsebinsko niso omejeni. V obeh sklopih pričakujemo problemsko zastavljene še neobjavljene avtorske članke. Poleg znanstvenih pričakujemo tudi strokovne prispevke, tako tiste, povezane z razpisano tematiko kot tudi druge.  Vabimo vas k

Dodali smo nove e-vsebine

Gornjesavski muzej, 14. januar ― Naše železarsko mesto skriva mnoge zaklade tehniško industrijske dediščine. Ampak Jesenice skrivajo tudi marsikateri umetnostno zgodovinski biser. Eden takšnih so reliefi Jožeta Pavlina na jeseniški gimnaziji. https://youtu.be/Rf_U5BCj-Rg  

Slikanica Tihotapka Melhiorca

Mestni muzej Idrija, 12. januar ― Tik pred koncem lanskega leta smo izdali slikanico o tihotapki Melhiorci, prefrigani ženici, ki se je stalno gibala na meji prepovedanega. To je zgodba o resnični zgodovinski osebnosti iz 18. stoletja. Vključuje osrednja elementa kulturne dediščine in identitete Idrijskega: dediščino živega srebra in idrijsko čipko. Melhiorca je bila tihotapka živega srebra in doslej prva poimensko znana prekupčevalka s čipkami iz […] The post Slikanica Tihotapka Melhiorca appeared first on Mestni muzej Idrija.
SEM v letu 2021

SEM v letu 2021

SEM, 12. januar ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 12. januar 2021 Slovenski etnografski muzej vstopa v leto 2021 z načrtom obsežnega  in raznolikega programa last-nih in tujih razstav ter številnih drugih prireditev. Te  bodo prispevale k  poglabljanju védenj, razume-vanju in promociji etnološke dediščine in muzejskih  zbirk z vidika povezovanja preteklega s seda-njim, soočanj  s sestavinami kulture dediščine in ozaveščanja o njenem pomenu za oblikovanje iden-titet, kulturnih krajin, za medkulturni dialog in družbeno kohezijo. Ustvarjal bo več glasen program, temelječ na poslanstvu  muzeja 'ljudi za ljudi', prilagojen imperativom časa v različnih formatih – materialnih/fizičnih in nematerialnih/virtualnih, ki bo obeleževal tudi pomembne obletnice.   RAZSTAVE V okviru obeleževanja naziva Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021 bo SEM pripravil cikel manjših razstav: Slovenske penine (v sodelovanju z BIC – Biotehniški izobraževalni center; januar – februar) ; Kulinarične zgodbe SEM – Miza od prehranjevanja do mnogoterih sporočil (jesen); Razsta-va poprtnikov, lecta in malih kruhkov (jesen), in druge dogodke. SEM za april napoveduje realizacijo razstavnega mednarodnega in medinstitucionalnega projekta La Doctora: Življenje in delo dr. Branislave Sušnik v Paragvaju, posvečenega slovenski znanstvenici, ki je življenje posvetila raziskovanju in dokumentiranju staroselskih ljudstev Paragvaja. Z razstavo SEM razkriva in obravnava dosežke slovenske raziskovalke v svetu in hkrati odpira vprašanja o manj poznanih in oddaljenih ljudstvih. Priložnostna razstava Vtisi po 30. letih – Spomini Slovenk in Slovencev v izseljenstvu na priznanje samostojne Slovenije bo prek intervjujev obudila in dokumentirala spomine na čas osamosvajanja Slovenije med Slovenci v izseljenstvu na različnih koncih sveta (junij). Z osrednjo razstavo (konec septembra) Ljudska umetnost med domom in svetom bo obravnavana simbolna govorica ljudske likovne ume
Dražgoše 2021

Dražgoše 2021

Loški muzej, 12. januar ― Loški muzej Škofja Loka je z bogatim fotografskim gradivom iz druge svetovne vojne sodeloval pri pripravi videa o medvojnem dogajanju v vasi Dražgoše.
Obeleževanje 200-letnice prvega muzeja na naših tleh

Obeleževanje 200-letnice prvega muzeja na naših tleh

SEM, 12. januar ― SEM sodeluje na razstavi Muzej skozi zgodovino: Najstarejše pridobitve Deželnega muzeja za Kranjsko, s katero trije slovenski državni muzeji obeležujemo jubilejno leto 200-letnice ustanovitve Deželnega muzeja za Kranjsko, prvega muzeja na naših tleh (1821). Razstavo je pripravil Narodni muzej Slovenije v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije in Slovenskim etnografskim muzejem. Odprtje razstave je v torek, 12. januarja 2021 ob 12.00 na spletni povezavi, vabljeni k ogledu: https://www.youtube.com/watch?v=R3NHRh12cFU&feature=youtu.be Zamisel za osnovanje prvega nacionalnega muzeja sega v preteklost, saj so prve idejne korake naredili že baron Žiga Zois pl. Edelstein in njegov sloviti krog razsvetljencev. Neposreden povod pa so leta 1821 dali udeleženci znamenitega ljubljanskega kongresa, saj so na srečanju izpostavili dejstvo, da dežela Kranjska nima svojega muzeja. Predlog so podali deželnim stanovom, ki so 15. oktobra 1821 sprejeli odločitev za ustanovitev domovinskega muzeja. V znamenitem pismu Domoljubnim prijateljem znanosti je Jožef Kamilo Schmidburg, guverner in predsednik deželnih stanov dežele Kranjske, 15. februarja 1823 zapisal: »Naš domovinski muzej naj bi zajel zlasti vse s področij nacionalnega slovstva in narodne ustvarjalnosti. Prav tako naj združi vse, kar sta v domovini ustvarili narava ali človeška pridnost. Shrani naj vse spomine na usodo dežele in na zasluge njenih prebivalcev.« O razstavi: Kratek in sežet prikaz najstarejših pridobitev kaže, da so se področja, ki še danes zaznamujejo delokroge Narodnega muzeja Slovenije, Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Slovenskega etnografskega muzeja, izoblikovala že v prvih letih delovanja Deželnega muzeja za Kranjsko. Zbirke so kustosi, bibliotekarji, pedagogi in konservatorji-restavratorji v desetletjih dopolnjevali in izpopolnjevali, preučevali in predstavljali javnosti na temeljih, ki so jih pred dvestotimi leti postavili prvi slovenski muzealci. Danes predstavljajo mozaik delovanja so

Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije

Gornjesavski muzej, 12. januar ― Tudi letos smo v okviru študijskega krožka Ohranjanje kulturne dediščine v lokalnem okolju raziskovali življenje včasih in obujali ter zapisali spomine na pretekle dogodke; tokrat smo zbirali zgodbe o tem, kako smo na Jesenicah in širše doživljali osamosvajanje Slovenije. Iz 19 zgodb 21 avtorjev vejejo duh enotnosti, ponos, hvaležnost in tudi strah, ki so ga [...]
še novic