Razstava izvorne programske kode ob 10. obletnici UNESCO fundacije Software Heritage v Parizu, ki jo je sooblikoval tudi ljubljanski Računalniški muzej

Računalniški muzej, 28. januar ― Danes se je na sedežu UNESCA v Parizu odprla razstava Source Code, ki prikazuje izvorno programsko kodo kot zgodovinsko pričevanje, ogledalo družbe in kulturni artefakt. Razstavo je ob praznovanju 10. obletnice delovanja pripravila fundacija Software Heritage ob sodelovanju kuratorjev iz vidnih mednarodnih institucij: Computer History Museum (Silicon Valley), Deutsches Museum (München), Računalniški muzej (Ljubljana) in […]

Razpis za nacionalno nagrado Zlata kocka

MAO, 28. januar ― Center arhitekture Slovenije v sodelovanju Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije razpisuje nacionalno nagrado Zlata kocka 2026.   Cilj razpisanega natečaja in nagrad je priznati, spodbujati in podpirati posameznike in organizacije, ki polagajo temelje arhitekturne kulture ter pomagajo otrokom in mladim od vrtca do vključno 18. leta razumeti arhitekturno zasnovo in procese, ki oblikujejo naše okolje. Nagrada Zlata […]
ODPRTJE RAZSTAVE FOTOGRAFIJ TONETA MLAKARJA

ODPRTJE RAZSTAVE FOTOGRAFIJ TONETA MLAKARJA

Muzej Žiri, 27. januar ― ✅ V Muzeju Žiri smo v sodelovanju z Loškim muzejem Škofja Loka odprli fotografsko razstavo Toneta Mlakarja z naslovom Gradimo boljši svet. ▶️ Razstava predstavlja izbor fotografij, s katerimi je Tone Mlakar dokumentiral dogajanje v Škofji Loki in širši okolici, v žirovskem muzeju pa je dopolnjena tudi s posnetki Žirov in njihove okolice. ℹ️ Razstava pa bo na ogled do 15. marca 2026. »Izvedbo razstave sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije«.  

Razstava Bibe Bertok: Kos oblikovalske zgodovine pri vas doma?

MAO, 27. januar ― V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje bo med 21. majem in 8. novembrom 2026 na ogled razstava, posvečena Bibi Bertok, eni najpomembnejših osebnosti slovenskega industrijskega oblikovanja. Razstava bo ponudila prvi celovit vpogled v delo oblikovalke, ki je s svojim pohištvom desetletja soustvarjala vsakdan številnih jugoslovanskih domov. Preko predstavljenih del, ki jih je MAO nedavno sprejel […]

Koncentracijsko taborišče Ljubelj 1943-1945

MNZS, 27. januar ― Koncentracijsko taborišče Ljubelj, zunanja enota uničevalnega koncentracijskega taborišča Mauthausen, je med letoma 1943 in 1945 delovalo tik ob današnji slovensko-avstrijski meji. V njem so nacisti izkoriščali zapornike za gradnjo predora skozi Karavanke – strateške povezave med tretjim rajhom in jugovzhodnim frontnim območjem. Nacistični načrt je predvideval izboljšanje infrastrukturne povezave nacistične Nemčije z jadranskim prostorom. Ljubeljski […]
Teater v muzeju

Teater v muzeju

Muzej novejše zgodovine Celje, 23. januar ― Muzej novejše zgodovine Celje in Slovensko ljudsko gledališče Celje vabita na pogovorni večer ob uprizoritvi Hlapci, dokumentarec za prihodnost po motivih iz satirične drame Ivana Cankarja Hlapci v režiji Jana Krmelja, ki bo v Muzeju novejše zgodovine Celje v sredo, 28. januarja 2026, ob 18. uri.   O Cankarjevih Hlapcih in njegovem času, o hlapcih nekoč in danes, o mehanizmih oblasti v Cankarjevem in našem času se bodo pogovarjali literarna zgodovinarka in redna profesorica za slovensko književnost, red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, pisateljica, urednica in prevajalka Dijana Matković ter režiser in pisatelj Jan Krmelj. Pogovor bo vodila Tatjana Doma, dramaturginja SLG Celje.   Vstop je prost. Prijazno vabljeni. The post Teater v muzeju appeared first on MNZC.

Hanno Hardt: Slovenci – odtisi preteklega

MNZS, 23. januar ― Hanno Hardt (1934–2011) je bil mednarodno priznan teoretik medijev, komunikolog svetovnega slovesa in predan fotograf. Rodil se je v Nemčiji, večino življenja pa je deloval v Združenih državah Amerike, Nemčiji in Sloveniji. Bil je dolgoletni profesor komunikologije na univerzi v Iowi (ZDA), kjer je pomembno oblikoval kritične pristope k preučevanju medijev. Po upokojitvi leta 2002 […]
18. februar – 22. februar 2026: Filmski festival GoroVenture, Slovenski planinski muzej

18. februar – 22. februar 2026: Filmski festival GoroVenture, Slovenski planinski muzej

Gornjesavski muzej Jesenice, 23. januar ― Filmski festival Goroventure, 18. 2. 202622. 2. 2026 Z veseljem vas vabimo na letošnji festival GoroVenture, ki bo tudi letos že tradicionalno potekal v predzadnjem tednu februarja. Tokrat bomo skozi raznolike in navdihujoče dogodke povezovali potopisne zgodbe, zgodovino, alpinizem in druge ekstremne športe – prava paša za vse ljubitelje gora in močnih zgodb. Festival [...]
10. februar 2026 ob 19. uri: Muzejski večer z restavratorkama Ano Strašek in Tino Vrenko, Mestni muzej Kosova graščina

10. februar 2026 ob 19. uri: Muzejski večer z restavratorkama Ano Strašek in Tino Vrenko, Mestni muzej Kosova graščina

Gornjesavski muzej Jesenice, 23. januar ― Vljudno vabimo na muzejski večer z restavratorkama Ano Strašek in Tino Vrenko, ki bo 10. februarja 2026, ob 19. uri  v Mestnem muzeju Kosova graščina. Restavratorki nam bosta prestavili restavratorske in konservatorske posege na reliefu Sv. Štefana iz Blejske Dobrave in na kipu Marije z otrokom Mojstra Trbojske Madone. Poleg tega bosta z udeleženci muzejskega [...]

Leto Vlasta Kopača – ob 20. letnici smrti

Planinski muzej, 22. januar ― V slovenskih muzejih, raziskovalnih ustanovah, arhivih in medijih se ohranja izjemno bogata dediščina Vlasta Kopača. Njegovo zapuščino danes hranijo in raziskujejo Medobčinski muzej Kamnik, Muzej in galerije mesta Ljubljane – Plečnikova hiša, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Gornjesavski muzej Jesenice – Slovenski planinski muzej, Zavod za varstvo kulturne dediščine [...]
6. februar 2026 ob 17. uri: Zakrito v odkritem, odprtje razstave umetniških grafik Laure Koder, Muzej Kranjska Gora

6. februar 2026 ob 17. uri: Zakrito v odkritem, odprtje razstave umetniških grafik Laure Koder, Muzej Kranjska Gora

Gornjesavski muzej Jesenice, 22. januar ― Vabljeni na odprtje razstave umetniških grafik Laure Koder: Zakrito v odkritem, ki bo v petek, 6. februarja 2026, ob 17. uri. Foto: Ulična razstava Sranje je lahko umetnost v hiši Borov Gaj. Foto: Nina Behek. Laura Koder prihaja iz Lovrenca na Pohorju, prostora, ki ga zaznamujeta bližina narave in občutek tišine – lastnosti, ki subtilno [...]

Nova razstava v Slovenskem etnografskem muzeju Maske: Od rituala do karnevala

SEM, 22. januar ― Sporočilo za javnost  Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 7. januar 2026 Nova razstava v Slovenskem etnografskem muzeju Maske: Od rituala do karnevala Slovenski etnografski muzej (SEM) razstavno sezono leta 2026 pričenja z odprtjem velike občasne razstave Maske: Od rituala do karnevala v četrtek, 15. januarja 2026, ob 18.00, v SEM. Odprta bo v predpustnem času letošnjega leta in bo na ogled vse do konca avgusta 2027.  Odprtje razstave bodo spremljali pustni zvoki in glasba, ki jih bo za to priložnost iz arhivskih zvočnih posnetkov reinterpretiral akademski glasbenik Boštjan Gombač. Vodja projekta Maske: Od rituala do karnevala je mag. Adela Pukl, kustodinja za duhovno kulturo v SEM, avtorji razstave pa so mag. Adela Pukl, mag. Anja Jerin in Miha Špiček.  Arhitekturo razstave in grafično oblikovanje je zasnoval Rok Poles (Berivka d.o.o.).  Ob razstavi bo izšla istoimenska publikacija, katere urednika sta mag. Anja Jerin in mag. Gregor Ilaš.   Maskiranje je del vsakdanjega življenja in praznikov, sledimo mu tako s šegami letnega kot tudi življenjskega kroga. S svojo dolgo zgodovino, katere ostanki so se s številnimi prilagoditvami ohranili vse do zdaj, našo preteklost povezuje s prihodnostjo. Razstava predstavlja različne oblike maskiranja s poudarkom na pustni dediščini Slovenije. Na ogled je več kot 120 mask, oprav in rekvizitov iz slovenskih in zunajevropskih zbirk muzeja.  Človek se že od nekdaj maskira. Maske se v različnih okoljih pojavljajo v celotni človeški zgodovini, zato lahko govorimo o njihovi univerzalni razširjenosti. Njihova vloga in pomen sta se v času spreminjala – lovcu v kameni dobi je maska omogočila krinko, s katero je laže ujel plen, pozneje je maska kot pomemben magični pripomoček postala del ritualnih praks. Pomembno vlogo je imela zlasti ob ritualnih prehodih, ki so spremenili status osebe ali naravnega stanja. Ob zatonu antike je z vzponom krščanstva prvotni pomen ritualnih praks v srednjem veku izgubl
še novic