Slovenci ob Belem Nilu: dr. Ignacij Knoblehar in njegovi sodelavci v Sudanu sredi 19. stoletja

Slovenci ob Belem Nilu: dr. Ignacij Knoblehar in njegovi sodelavci v Sudanu sredi 19. stoletja

SEM, 15. avgust ― Na razstavi bo predstavljena skupina Slovencev, ki je bila aktivno udeležena v organizaciji misijonske dejavnosti v Kartumu in na območju južnega Sudana. V letih od 1851 do 1858 je v Sudan prišlo več slovenskih duhovnikov, obrtnikov in različnih sodelavcev, ki so pomagali vzpostaviti delovanje misijonske dejavnosti pod vodstvom dr. Ignacija Knobleharja. Obdobje Knobleharjevega misijonskega dela v Sudanu je bilo za Slovence obdobje srečevanja z Afriko. Prvič v zgodovini so lahko kontinuirano več let spremljali življenjske razmere svojih rojakov daleč proč od domovine na drugem kontinentu. Z objavami poročil v slovenskem jeziku so se Slovenci zelo dobro seznanili z naravnim okoljem in z načinom življenja različnih ljudstev ob veliki afriški reki. Ignacij Knoblehar iz Škocjana pri Novem mestu, Martin Dovjak iz Šentjerneja in Jernej Mozgan iz Koprivne na Koroškem v Avstriji so zapisani v zgodovino kot pionirski raziskovalci Belega Nila, Janez Kocjančič iz Črnivca pri Brezjah je bil prvi, ki je plul z ladjo »Stella Matutina« proti toku navzgor po Nilovih brzicah, Janez Klančnik iz Dovjega pa je imel na jugu Sudana svojo karavansko postajo za oskrbo popotnikov. Leta 1863 je kot vodič ekspedicije spremljal odpravo slavne nizozemske pustolovke Alexandrine Tinné. Od nekdanjih Knobleharjevih sodelavcev je bil Klančnik zadnji Slovenec ob Belem Nilu. Avtor razstave je dr. Marko Frelih, muzejski svetnik in kustos za afriške zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju. Odprtje razstave je v Muzeju krščanstva na Slovenskem, Stična 17, 1295 Ivančna Gorica.
SEM del projekta TAKING CARE

SEM del projekta TAKING CARE

SEM, 29. julij ― Veseli sporočamo novico, da smo skupaj z 12 partnerskimi evropskimi etnološkimi muzeji in podjetjem CultureLab iz Bruslja uspešno kandidirali za podporo podprograma Ustvarjalna Evropa – Kultura (2014-2020), namenjeno izvajanju projekta TAKING CARE_Ethnographic and World Cultures Museums as Spaces of Care (2019-2023). Vodilni partner tega projekta 2. kategorije ('Larger scale cooperation projects' ) je Weltmuseum iz Dunaja. Ostajamo torej v družbi kolegov, tokrat še razširjeni za tri muzeje, s katerimi smo uspešno izvajali projekt SWICH¬ _ Sharing a World of Inclusion, Creativity and Heritage. Ethnography, Museums of World Culture and New Citizenship in Europe (2014-2018).
Tečaj ČADO v Slovenskem etnografskem muzeju 2018/2019 – VABILO K VPISU

Tečaj ČADO v Slovenskem etnografskem muzeju 2018/2019 – VABILO K VPISU

SEM, 29. julij ― Vse zainteresirane vabimo k vpisu na Chado tečaj, ki bo potekal ob ponedeljkih od oktobra 2019 do junija 2020 v popoldanskem in večernem času. K vpisu vabljeni tako člani društva kot tudi vsi, ki se s umetnostjo Chada spoznavate prvič. Rok za oddajo prijave je 30. september 2019. Chado aktivnosti se odvijajo v prostorih Slovenskega etnografskega muzeja že od leta 2006. Leta 2016 je bilo ustanovljeno tudi Društvo Chado Urasenke Tankokai Slovenija, ki tečaj Chado izvaja. Chado, ki pomeni pot čaja, sodi med najbolj reprezentativne oblike nesnovne kulturne dediščine Japonske. Pomeni proces vseživljenskega izpopolnjevanja, način življenja, pogled na svet oziroma življensko filozofijo, ki jo vedno bolj spoznavamo tudi v Sloveniji. Društvo Chado Urasenke Tankokai Slovenija, ki tečaj v muzeju izvaja, je neprofitna nevladna organizacija, katere cilj je da razširja znanje ter razumevanje poti čaja (Chado) z namenom, da kot 110. uradna predstavnica Urasenke šole poti čaja izven Japonske (Tankokai) spodbuja zanimanje za kulturo čajnega obreda ter ohranja nesnovno kulturno dediščino čajnega obreda ter posreduje te kulturne dobrine z izvajanjem dejavnosti na področju kulturnega izobraževanja. VPISI Vsak posameznik mora pred vpisom na tečaj postati član Društva Chado Urasenke Tankokai Slovenija. Za nečlane: Pišite nam na: info@urasenke-slovenija.si in poslali vam bomo pristopno izjavo za včlanitev v društvo. Za člane: poravnate letno članarino 50,00 EUR (na društvo) in tečajnino 60,00 EUR (na SEM). VČLANITEV V DRUŠTVO: Članarina: 50,00 EUR/leto (se poravna na TRR društva: SI56 0201 0026 2201 054, pri NLB d.d., SWIFT LJBASI2X (namen nakazila članarina)) Izpolnjeno in podpisano pristopno izjavo pošljite po elektronski pošti na: info@urasenke-slovenija.si PRIJAVE NA TEČAJ: Cena celoletnega tečaja: 60,00 EUR Tečajnima se poravna pri SEM: SI56 0110 0603 0376 834 - namen nakazila za Chado, ali na blagajni SEM v delovnem času muzeja (torek – nedelja, 10.00 – 1
Tri nove enote v Registru nesnovne dediščine

Tri nove enote v Registru nesnovne dediščine

SEM, 29. julij ― Ministrstvo za kulturo je na predlog Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine v Register nesnovne dediščine vpisalo tri nove enote nesnovne kulturne dediščine: Prevozno čebelarstvo, Izdelovanje pleten in vožnja z njimi po Blejskem jezeru in Prekmurščina. Prav tako je posameznim v Register že vpisanim enotam dodalo nove nosilce nesnovne kulturne dediščine. Novi nosilci so bili dodani enotam: Priprava poprtnikov (Skupina gospodinj iz Škofljice in okolice), Spuščanje gregorčkov (Kulturno turistično društvo Kamna Gorica), Streljanje z možnarji (Društvo pritrkovalcev in možnaristov Kamna Gorica) in Tradicionalno lončarstvo (Saša Žuman). Register trenutno šteje 72 enot in 200 nosilcev nesnovne kulturne dediščine.
Tečaj ČADO v Slovenskem etnografskem muzeju 2019/2020 – VABILO K VPISU

Tečaj ČADO v Slovenskem etnografskem muzeju 2019/2020 – VABILO K VPISU

SEM, 29. julij ― Vse zainteresirane vabimo k vpisu na Chado tečaj, ki bo potekal ob ponedeljkih od oktobra 2019 do junija 2020 v popoldanskem in večernem času. K vpisu vabljeni tako člani društva kot tudi vsi, ki se s umetnostjo Chada spoznavate prvič. Rok za oddajo prijave je 30. september 2019. Chado aktivnosti se odvijajo v prostorih Slovenskega etnografskega muzeja že od leta 2006. Leta 2016 je bilo ustanovljeno tudi Društvo Chado Urasenke Tankokai Slovenija, ki tečaj Chado izvaja. Chado, ki pomeni pot čaja, sodi med najbolj reprezentativne oblike nesnovne kulturne dediščine Japonske. Pomeni proces vseživljenskega izpopolnjevanja, način življenja, pogled na svet oziroma življensko filozofijo, ki jo vedno bolj spoznavamo tudi v Sloveniji. Društvo Chado Urasenke Tankokai Slovenija, ki tečaj v muzeju izvaja, je neprofitna nevladna organizacija, katere cilj je da razširja znanje ter razumevanje poti čaja (Chado) z namenom, da kot 110. uradna predstavnica Urasenke šole poti čaja izven Japonske (Tankokai) spodbuja zanimanje za kulturo čajnega obreda ter ohranja nesnovno kulturno dediščino čajnega obreda ter posreduje te kulturne dobrine z izvajanjem dejavnosti na področju kulturnega izobraževanja. VPISI Vsak posameznik mora pred vpisom na tečaj postati član Društva Chado Urasenke Tankokai Slovenija. Za nečlane: Pišite nam na: info@urasenke-slovenija.si in poslali vam bomo pristopno izjavo za včlanitev v društvo. Za člane: poravnate letno članarino 50,00 EUR (na društvo) in tečajnino 60,00 EUR (na SEM). VČLANITEV V DRUŠTVO: Članarina: 50,00 EUR/leto (se poravna na TRR društva: SI56 0201 0026 2201 054, pri NLB d.d., SWIFT LJBASI2X (namen nakazila članarina)) Izpolnjeno in podpisano pristopno izjavo pošljite po elektronski pošti na: info@urasenke-slovenija.si PRIJAVE NA TEČAJ: Cena celoletnega tečaja: 60,00 EUR Tečajnima se poravna pri SEM: SI56 0110 0603 0376 834 - namen nakazila za Chado, ali na blagajni SEM v delovnem času muzeja (torek – nedelja, 10.00 – 1
Slovenski etnografski muzej gostitelj srečanja Izvršnega odbora Mednarodnega združenja kmetijskih muzejev AIMA

Slovenski etnografski muzej gostitelj srečanja Izvršnega odbora Mednarodnega združenja kmetijskih muzejev AIMA

SEM, 5. julij ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej 5.julij 2019 Slovenski etnografski muzej gostitelj srečanja Izvršnega odbora Mednarodnega združenja kmetijskih muzejev AIMA   V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani bo med 8. in 11. julijem 2019 potekalo mednarodno srečanje Izvršnega odbora  Mednarodnega  združenja kmetijskih muzejev (International Association of Agricultural Museums),  katerega večletna aktivna članica je  Barbara Sosič, kustosinja zbirk za kulturo gospodarskih načinov in transport v Slovenskem etnografskem muzeju, ki je letošnje srečanje tudi pripravila. Mednarodno združenje kmetijskih muzejev AIMA je bilo ustanovljeno leta 1966 na konferenci kmetijskih muzejev v Češkem kmetijskem muzeju v Pragi. AIMA je pridružena članica Mednarodnega muzejskega sveta ICOM. Poslanstvo združenja je v izobraževanju javnosti o pomenu kmetijstva za človeško družbo, v spoznavanju številnih poti razvoja kmetijstva skozi čas, predvsem pa v spodbujanju dialoga o kmetijskih temah in odkritjih med muzeji po vsem svetu. AIMO vodi mednarodni izvršni odbor, katerega člane voli članstvo AIME. V njem so trenutno strokovnjaki iz desetih držav. Z namenom planiranja aktivnosti, posebej še triletnih kongresov, se  člani izvršenega odbora srečujejo prek  mesečnih video konferenc  in na letnem srečanju, ki  se  tokrat odvija v Sloveniji, v Slovenskem etnografskem muzeju. Program letnega srečanja 2019  vključuje poleg obravnave rednih tem združenja,  priprave na 19. kongres AIMA (CIMA XIX), ki bo leta 2020 v Museum of English Rural Life (Muzej angleškega kmečkega življenja) Univerze v Readingu, in dvodnevno strokovno ekskurzijo po Sloveniji z ogledom različnih slovenskih kulturnih krajin (Velika planina, Lipica, Tržaško primorje …). Med udeleženci srečanja so direktorica Kate Arnold-Forster  iz Muzeja angleškega kmečkega življenja v Readingu kot glavni organizator 19. kongresa združenja;   Oliver Douglas, predsednik AIME in  Isabel Hughes, podpredsednica AIME;  Ker
Pester program v SEM za Poletno muzejsko noč 2019

Pester program v SEM za Poletno muzejsko noč 2019

SEM, 13. junij ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzejLjubljana, 12. junij 2019 Pester program v SEM za Poletno muzejsko noč 2019 V soboto, 15. junija 2019 med 18.00 in 24.00 se v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) pridružujemo vseslovenski akciji Poletna muzejska noč in odpiramo vrata za svoje obiskovalce med 18.00 in 24.00. Vstop je prost! SEM del programa Poletne muzejske noči posveča gostujoči razstavi Šamanizem ljudstev Sibirije. Razstava Ruskega etnografskega muzeja iz Sankt Peterburga, ki je bila odprta aprila letos, pripoveduje o edinstvenem fenomenu svetovne civilizacije - mitološko predstavo sveta ljudstev Sibirije in ruskega Daljnega Vzhoda na koncu 19. in v začetku 20. stoletja, katerega nosilci so šamani, posredniki med nebom in zemljo.  Ob 18.00 pričnemo z vodstvom po razstavi Šamanizem ljudstev Sibirije, vodil bo dr. Marko Frelih s poudarkom na amuletih in simbolih Sibirskih šamanov. Delavnice za otroke in odrasle ob razstavi Šamanizem ljudstev Sibirije: 18.00 – 20.00: Skrivnostni svet amuletov, delavnica za otroke 21.00: Pomoč z umetnostjo: Živalski arhetipi skozi psihodramo, delavnica za odrasle, ki so jo pripravili študenti Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Delavnico vodi Ana Rokvič Pinterič, na njej bodo posamezniki preko tehnike psihodrama stopili v stik z različnimi arhetipi živali in raziskovali svojo notranjo bit. Odprtje zunanje umetniške instalacije 20.00: Rubikova kocka recikalže senc&e@mocij: avtorica Eva Petrič Na muzejsko ploščad pred SEM bo umeščena instalacija multimedijske umetnice, ki svojo instalacijo opisuje z besedami: ’’Vsakdo ima in vse svoje sence. Kadarkoli sence srečajo druga drugo, se spojijo in oblikujejo nove sence – podobno se dogaja s kulturami in čustvi. Ne senc, ne čustev in niti kulture ne moremo prijeti in zadržati, lahko pa jih, kot  pri tej Rubikovi kocki reciklaže senc&e@mocij, usmerjamo in doživljamo in nenazadnje recikliramo na neskončno možnih načinov.’’ Film 22.00: Codelli (85’)
V SEM obeležujemo 100. obletnico rojstva akademske slikarke Alenke Gerlovič z odprtjem razstave njenih del, ki jih je podarila muzeju

V SEM obeležujemo 100. obletnico rojstva akademske slikarke Alenke Gerlovič z odprtjem razstave njenih del, ki jih je podarila muzeju

SEM, 13. junij ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 5. junij 2019 V SEM obeležujemo 100. obletnico rojstva akademske slikarke Alenke Gerlovič z odprtjem razstave njenih del, ki jih je podarila muzeju V sredo, 12. junija 2019 ob 12. uri, bo v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) odprtje razstave Likovni svet Alenke Gerlovič. Makedonski cikel v SEM. Z razstavo se SEM pridružuje obeležitvi 100. obletnice rojstva slovenske umetnice Alenke Gerlovič (1919 – 2010), v okviru katere bo javnosti predstavil umetničino zapuščino, ki jo hrani. Kustosinja razstave je dr. Bojana Rogelj Škafar.  Dela akademske slikarke Alenke Gerlovič hranijo številne ustanove, šest pa jih sodeluje v celoletnem projektu Likovni svet Alenke Gerlovič (1919 – 2010), katerega pobudnik je Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU). Slovenski etnografski muzej se mu pridružuje s slikarkinim Makedonskim ciklom. Alenka Gerlovič, slikarka, umetnica in kulturnica, se je spomladi 2003 odločila podariti SEM del svojega risarskega in deloma slikarskega opusa, ki je nastal v Makedoniji med letoma 1953 in 1957, ko je nekaj poletij zaporedoma izkoristila za opazovanje in upodabljanje življenja v Prilepu, Skopju, Ohridu in okoliških vaseh. Donacija obsega 90 risb različnih formatov v različnih tehnikah (rjava, črna in rdeča kreda, trstika / tuš, pero / tuš, čopič / tuš in svinčnik) ter ter 10 akvarelov. Kot je zapisala kustosinja razstave dr. Bojana Rogelj Škafar, »umetničini akvareli in risbe iz makedonskega ciklusa niso le umetnostnega pomena, ampak tudi enkraten vir za raziskovanje življenja v Makedoniji v 50. letih 20. stoletja. Ob risbah in slikah pa moramo z vidika etnološke pričevalnosti posebej izpostaviti slikarkine fotografske črno bele vizualne zapise iz leta 1955, ki jih je prav tako leta 2003 skupaj s petimi filmi podarila SEM.« Več o slikarskem in risarskem opusu ter o okoliščinah, v katerih je ta opus nastal, je slikarka zapisala v katalogu razstave z naslovom Alenka Ge
V Gorenjskem muzeju odpirajo razstavo Dekle iz ozadja zgodovine, ki je nastala v sodelovanju s SEM

V Gorenjskem muzeju odpirajo razstavo Dekle iz ozadja zgodovine, ki je nastala v sodelovanju s SEM

SEM, 11. junij ― V četrtek, 13. junija 2019, ob 19. uri bo v Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju, Glavni trg 4, Gorenjski muzej odprl razstavo Dekle iz ozadja zgodovine - Ljudmila Belcijan in njena pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. Razstava je nastala v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem. Razstavo bo odprl Andrej Šter, vodja konzularne službe na Ministrstvu za zunanje zadeve. Kdo je bilo dekle iz ozadja zgodovine? Ljudmila (Milka) Belcijan se je rodila 16. septembra 1924 v Vinjah (Dol pri Ljubljani) mami Mariji (rojeni Virt) in očetu Janezu. V družini so bili štirje otroci, poleg Ljudmile še Mimi, Jože in Franc. Družina Belcijan se je v Predoslje preselila v najeto hišo. Tam je Ljudmila končala šest razredov osnovne šole. V Ljubljani je obiskovala šiviljski tečaj, saj je želela postati učiteljica ročnih del. Kot 15-letno dekle se je izpopolnjevala v kranjski šiviljski delavnici Macarol. Bližina gradu Brdo je vplivala na prebivalce Predoselj, še posebej po letu 1935, ko je postal poletna rezidenca družine kneza Pavla Karađorđevića, regenta Kraljevine Jugoslavije. Ljudmila Belcijan je bila najprej zaposlena na gradu Brdo, nato še na Belem dvoru v Beogradu. Opravljala je različna dela kot sobarica, perica, likarica, šivilja in varuška Pavlove hčere, princese Elizabete. Kraljevina Jugoslavija je pod knezom Pavlom pristopila k trojnemu paktu, da bi se izognila vojaškemu spopadu s Hitlerjevo Nemčijo in z Mussolinijevo Italijo. 27. marca 1941 je vojska izvedla državni udar, strmoglavila vlado, ukinila regentstvo ter razglasila mladoletnega kralja Petra II. za polnoletnega. Kneza Pavla z družino so prisilili k umiku v Kenijo do jezera Naivasha (severno od Nairobija), kjer so bili internirani pod britanskim nadzorom. Z njimi je odšla tudi Ljudmila Belcijan. Britanske oblasti so marca 1943 knezu Pavlu zaradi slabega zdravstvenega stanja odobrile preselitev v Johannesburg v Južni Afriki. Tam se je Ljudmila decembra 1945 prvič poročila in si ustvarila
Posodobljena izdaja publikacije z naslovom Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije (2008–2018)

Posodobljena izdaja publikacije z naslovom Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije (2008–2018)

SEM, 31. maj ― Konec maja 2019 je izšla nova posodobljena izdaja publikacije z naslovom Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije (2008–2018), ki jo je izdal Slovenski etnografski muzej kot Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine. Dvojezična publikacija obsega predstavitve vseh enot nesnovne kulturne dediščine, ki so bile med letoma 2008 in 2018 vpisane v Register nesnovne kulturne dediščine. Z besedo in sliko je tako predstavljenih 67 enot nesnovne kulturne dediščine.
Nova monografija dr. Tanje Roženbergar

Nova monografija dr. Tanje Roženbergar

SEM, 31. maj ― Dr. Tanja Roženbergar, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja, je izdala znanstveno monografijo “Urbani fenomeni, muzejske perspektive v etnološkem in kulturnoantropološkem diskurzu”. Gre za zgoščen prikaz soočanj urbaniziranega sveta in novih teženj v muzeologiji v prepletenosti ved etnologije, kulturne antropologije in muzeologije s poglobljenim poudarkom na muzejih v Sloveniji. Založnik monografije je SED Slovensko etnološko društvo (Knjižnice Glasnika Slovenskega etnološkega društva). Vabljeni k branju in nakupu publikacije! Za nakup publikacije se obrnite na info@sed-drustvo.si.
Častno Valvasorjevo priznanje za leto 2018 v roke Bogdana in Martina Petelin

Častno Valvasorjevo priznanje za leto 2018 v roke Bogdana in Martina Petelin

SEM, 21. maj 20. maja 2019 so v Narodni galeriji podelili Valvasorjeve nagrade in priznanja za leto 2018. Izjemno ponosni smo, da sta med prejemniki častnega Valvasorjevega priznanja tudi Bogdan Petelin in Martin Petelin, ki sta Slovenskemu etnografskemu muzeju v lanskem letu podarila in izročila obsežno družinsko zbirko predmetov, fotografij in dokumentov slovenske ribiške družine Caharije iz Nabrežine pri Trstu. Čestitamo! Prav tako čestitamo vsem prejemnikom nagrad, priznanj in diplom!
Častno Valvasorjevo priznanje za leto 2018 v roke Bogdana in Martina Petelin

Častno Valvasorjevo priznanje za leto 2018 v roke Bogdana in Martina Petelin

SEM, 21. maj 20. maja 2019 so v Narodni galeriji podelili Valvasorjeve nagrade in priznanja za leto 2018. Izjemno ponosni smo, da sta med prejemniki častnega Valvasorjevega priznanja tudi Bogdan Petelin in Martin Petelin, ki sta Slovenskemu etnografskemu muzeju v lanskem letu podarila in izročila obsežno družinsko zbirko predmetov, fotografij in dokumentov slovenske ribiške družine Caharije iz Nabrežine pri Trstu. Čestitamo! Prav tako čestitamo vsem prejemnikom nagrad, priznanj in diplom!
Mednarodni muzejski dan 2019

Mednarodni muzejski dan 2019

SEM, 13. maj ― Mednarodni muzejski dan se letos posveča temi HIPERPOVEZANI MUZEJI: Novi pristopi, novi obiskovalci. Tematski mednarodni muzejski dan vsako leto združuje preko 40.000 muzejskih institucij v več kot 158 državah sveta. Pridružuje se jim tudi Slovenija z velikim naborom sodelujočih muzejev in galerij. V soboto, 18. maja, bomo po celi Sloveniji muzeji in galerije obeležili mednarodni muzejski dan s prostim vstopom in obilico raznovrstnih dogodkov. Z vami delimo še program ICOM Slovenija za mednarodni muzejski dan v soboto, 18. maja 2018:         10.00: družinske ustvarjalne delavnice (skupna muzejska akcija za družine in otroke, muzejska ploščad Metelkova, Ljubljana).         11.00: tiskovna konferenca vseh treh slovenskih muzejskih organizacij: Skupnost muzejev Slovenije (SMS), Slovensko muzejsko društvo (SMD), ICOM Slovenija (Mednarodni muzejski svet – Slovenski odbor). SMS bo predstavila Poletno muzejsko noč, ki bo letos 15. junija 2019. SMD bo predstavilo podelitev Valvasorjevih nagrad za leto 2019 s knjižico prejemnikov. ICOM Slovenija bo predstavil temo letošnjega mednarodnega muzejskega dneva, programe v muzejih in galerijah po Sloveniji na ta dan kot del vseslovenske akcije ter pomembne aktivnosti ICOM-a za leto 2019. Posebna gostja bo ga. Suay Aksoy, predsednica Mednarodnega muzejskega sveta ICOM iz Pariza. Tiskovna konferenca bo v upravni stavbi Slovenskega etnografskega muzeja, Metelkova 2, Ljubljana.         11.30: odprtje skupne razstave državnih muzejev Slovenije na temo MMD na muzejski ploščadi na Metelkovi. Državni muzeji Slovenije pod okriljem ICOM Slovenije zdaj že tradicionalno obeležujejo MMD s postavitvijo skupne razstave, posvečene osvetlitvi izpostavljene teme HIPERPOVEZANI MUZEJI: Novi pristopi, novi obiskovalci. O letošnji temi MUZEJI KOT KULTURNA SREDIŠČA: PRIHODNOST TRADICIJE: Vloga muzejev v družbi se spreminja. Muzeji se v svojih prizadevanjih, da bi postali bolj interaktivni, usmerjajo k občinstvu in v skupnost, postali so
Likovni svet Alenke Gerlovič 1919 – 2010

Likovni svet Alenke Gerlovič 1919 – 2010

SEM, 13. maj ― V letošnjem letu sedem slovenskih razstavišč predstavlja spominske razstave v počastitev 100. obletnice rojstva velike slovenske umetnice, slikarke in kulturnice Alenke Gerlovič (1919 – 2010). Prva v nizu razstav, posvečenih Gerlovičevi, je bila odprta že ta teden (7. maja 2019) v Galeriji ZDSLU z naslovom Likovni svet Alenke Gerlovič 1919 – 2010. SEM se s svojo razstavo Likovni svet Alenke Gerlovič: Makedonski cikel v SEM, ki jo odpira 12. junija 2019, pridružuje  vsem drugim ustanovam, ki hranijo zapuščino Alenke Gerlovič in jo bodo predstavile v letošnjem letu - Dolenjski muzej v Novem mestu, Galerija Miklova hiša v Ribnici, Galerija Prešernovih nagrajencev v Kranju, Muzej novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani in Posavski muzej Brežice, vlogo organizatorja projekta, skupne informativne razstave in producenta kataloga pa prevzema ZDSLU. O sodelovanju: SEM se je odzval na pobudo ZDSLU in gospe Tatjane Pinoza, da v letu 2019, ko obhajamo stoto obletnico rojstva slovenske umetnice Alenke Gerlovič, javnosti predstavi del umetničine zapuščine, ki jo hrani. Slednja obsega 90 del v tehnikah rjave, črne in rdeče krede, perorisbe s tušem, risbe s čopičem in tušem ter 10 akvarelov, ki so nastala v letih med 1953 in 1955 ter eno delo leta 1957 ob njenih obiskih Makedonije v Skopju in okoliških vaseh. Umetnica je ta del svojega opusa podarila Slovenskemu etnografskemu muzeju leta 2003, čemur je dodala še škatlo s petimi filmi, posnetimi leta 1955, in fotografijami, nastalimi iz teh filmov, ki so skrbno dokumentirane s podatki o kraju in času posnetka. Motivika likovnih del in fotografij obsega prizore iz vsakdanjega življenja, kot so različna gospodarska opravila, noše, živali in arhitekturo.
Razstava »Čutim Slovenijo, čutim Celje«

Razstava »Čutim Slovenijo, čutim Celje«

SEM, 13. maj ― Slovenija leži na prostoru, ki je bil vedno stičišče in križišče različnih migracij, Celje kot eno od tranzitih mest prav tako. Razstava bo predstavila migracije kot del vsakdanje človekove težnje po iskanju boljšega življenja in ob tem preko osebnih zgodb posameznikov in njihovih osebnih predmetov predstavila ljudi, ki so se iz različnih vzrokov priselili v Slovenijo in Celje ter si tukaj uredili novo, uspešno in drugačno življenje.  Muzeološki koncept, ki ga je pripravil kustos Sebastja Weber, temelji na idejni zasnovi dela razstave  »Afrika in Slovenija. Preplet ljudi in predmetov«,  ki sta ga v Slovenskem etnografskem muzeju pripravili kustosinji dr. Bojana Rogelj Škafar in Tina Palaić. Razstava, ki je nastala v okviru projekta SWICH, je bila na ogled med 30. 11 2017 in 2. 5. 2018. Del razstave je bil posvečen posameznikom in njihovim osebnim zgodbam, ki so jih gradili okoli osebnih predmetov.  Osebna zgodba je bila predstavljena kot kratek AV zapis, ki je dopolnjeval predmete, razstavljene v vitrini. Vsem zgodbam je  skupno predvsem to, da so vsi posamezniki Afričani, ki so v Slovenijo prišli v okviru študentskih izmenjav v času Gibanja neuvrščenih. Ta del razstave bo gostujoči del razstave v MNZC, ki pa bo po enakih principih razširjena z zgodbami priseljencev, ki so se v Celje priselili iz različnih držav in si v Celju zgradili nov način življenja. Z njim ter  s svojim delovanjem tako ali drugače vplivajo na celjsko družbo in kulturo. Uvodno besedilo bo namenjeno predstavitvi pomena razstave, migracijam nasplošno in sodelovanju s SEM. Zadnji del razstavepa bodo kratki pozdravi Celjanov, ki so iz Celja  odšli v svet in si uredili novo življenje. Ti »pozdravi« bodo predstavljeni na razglednicah, ki jih bodo izseljenci v času snovanja razstave  po pošti poslali v muzej.
še novic