Objava petih vicev desetega izbora

Objava petih vicev desetega izbora

SEM, 3. april ― Uredniški odbor je izbral šesti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Mama je skuhala pasulj za 3 dni. Zgleda bomo maske nosili tudi doma. Najebali smo sad, kad poslije ovog sranja u narod izađu ovi, što su se usavršavali i radili na sebi. Mi, ki še hodimo v službo, smo glih tko, kot tisti muzikanti na Titanicu. Špilamo do konca. Ovaj koronavirus krenuo k'o fašizam: Prvo krenuo u Italiji Prešao u Španiju Onda su na red došle Nemačka, Austrija pa redom po Europi Mi smo, znači, najebali 6. Aprila! Več kot nas je v maskah, bolj maske padajo. Seznam vseh izbranih vicev
KDO SEM v času pandemije?, zbiranje osebnih zgodb

KDO SEM v času pandemije?, zbiranje osebnih zgodb

SEM, 3. april ― Slovenski etnografski muzej vljudno vabi k sodelovanju v projektu zbiranja odgovorov na vprašanje KDO SEM v času pandemije?. Prisluhniti želimo besedam, mislim in zgodbam o času, ko v boju za zdravje ostajamo sami in doma.     • Kaj  in koga v času pandemije najbolj pogrešam?     • Kaj novega in drugačnega počnem?     • Kaj sem pridobil-a?     • Kaj sem izgubil-a?     • Ali se je moj pogled na svet spremenil?     • Kaj bo po pandemiji drugače v  mojem življenju? K razmisleku nagovarjamo posameznice in posameznike različnih starostnih skupin in z različnimi družbenimi vlogami. Še posebej pa družbene skupine, ki jih je pandemije še dodatno zaznamovala: K razmisleku vabimo mlade, dijake in študente, ki v času pandemije doživljajo svojevrstno izkušnjo življenja za štirimi stenami v ožjem družinskem krogu, odmaknjeni od neposrednih stikov z vrstniki in ob izobraževanju na daljavo. K razmisleku vabimo starostnike, tudi tiste, ki živijo v domovih za starostnike in tako na glas sami spregovorijo o svojih trpkih ali toplih izkušnjah K razmisleku vabimo slušateljice in slušatelje Univerze za III. življenjsko obdobje Vaše zgodbe zbiramo na elektronski naslov tjasa.brecko@etno-muzej.si Izbrane zapise bomo z dovoljenjem avtoric in avtorjev objavili na spletnih straneh Slovenskega etnografskega muzeja. Vse zgodbe pa bodo ostale v arhivu muzeja kot zgovoren dokument življenja v času krize. Hvala, ker z nami delite vaše misli!
Nepozaben okus nonine polente

Nepozaben okus nonine polente

SEM, 3. april ― Tako se Bogdan Petelin spominja none: »Nona Ana, doma smo ji rekli Nanca, je zelo rada brala slovenske knjige in revije. Nona je bila zelo pridna kuharica in njeni brodeti (ribje juhe) ter mineštra iz ribane kisle repe, iz katere je včasih pokukal košček klobase, so mi ostali nepozabni.« Ostal mu je v spominu tudi okus po nonini polenti, ki jo je nono razrezal s sukanem na manjše kose, od katerih je vsak družinski član dobil po enega.
Spominu zapisana čupa Marija

Spominu zapisana čupa Marija

SEM, 3. april ― Čupo Marijo je leta 1898 stesal iz hloda hoje Janez Caharija. Hlod je kupil v Bukovju pri Postojni in ga z volovsko vprego pripeljal v Nabrežino. Čupa Marija je dolga 6,86 m in široka 0,65 m. Z njo so Caharijevi lovili raznovrstne ribe do leta 1942. Leta 1947 so jo predali Slovenskemu etnografskemu muzeju. Spomin na čupo Marijo je v Babčevi družini prehajal iz roda v rod. Danes je prav njihova čupa, shranjena v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, edini popolnoma ohranjen morski deblak, kakršne so stoletja uporabljali slovenski ribiči tržaškega primorja. V spomin na čupo je zadnji družinski ribič izdeloval modele v merilu 1:10. Družina Caharija je kot spomin na ribiško tradicijo ohranila tudi številne dokumente, fotografije in predmete, ki jih je leta 2018 predala Slovenskegmu etnografskemu muzeju.
Objava petih vicev devetega izbora

Objava petih vicev devetega izbora

SEM, 2. april ― Uredniški odbor je izbral šesti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Smeh je pol zdravja, polovica je izolacija. Andrej Hohnec, dr. medicine. Nekdaj si zakašljal, da si prikril prdec, danes prdneš, da prikriješ kašelj. Nikoli si nisem mislila, da bo prišel čas, ko me bo med sprehodom po gozdu bolj strah, da srečam človeka, kot pa medveda. Zdaj, ko ne smem po gostilnah, sem malo poklepetal z ženo. Vam povem prav prijetna ženska! Lahko bi bilo še slabše! Lahko bi se zgodilo pred 15 leti... zaprti v hiši z Nokio 3310, na voljo 50 SMS in 10 ur za klice. Seznam vseh izbranih vicev
Objava petih vicev osmega izbora

Objava petih vicev osmega izbora

SEM, 1. april ― Uredniški odbor je izbral šesti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Kad mi se jede – jedem. Kad mi se leži – legnem. Kad mi se izlazi napolje – jedem pa legnem. Ko se gostilne ponovno odprejo – ne pozabit, da so nam zaprli vrata, ko nam je bilo najtežje! Menjam kvas za dvosobno stanovanje v Piranu. Leta 1990 smo mislili, da bomo leta 2020 imeli leteče avte ... mi se pa učimo roke umivat ... Pri nas doma je kot na šovu kmetija. Delamo, se smejemo, kregamo... Danes bom ženo nominiral, da zapusti objekt! Seznam vseh izbranih vicev
Objava petih vicev sedmega izbora

Objava petih vicev sedmega izbora

SEM, 31. marec ― Uredniški odbor je izbral šesti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Gresta Corona in Gripa na kavo. Gripa se pritožuje: »Nobenega dela nimam!« Pravi Corona: »Ja seveda, saj nimaš pravega marketinga.« Kratko sporočilo poštarju, kateri mi nosi položnice: #ostanidoma Policija je prijela dva migranta, ki sta tihotapila pet Slovencev med občinami. Če otroci v šoli motijo proces, jih pošljejo domov. Ali sedaj velja, da jih lahko, če motijo delovni proces, pošljem v šolo? Policija svetuje: v avtu na vidnem mestu ne puščajte vrednejših stvari kot so konzerve, makaroni, toaletni papir,... Seznam vseh izbranih vicev
Sužidska planina poleti 1951

Sužidska planina poleti 1951

SEM, 31. marec ― Besedilo in fotografije so prepisani in urejeni zapiski Borisa Orla, ravnatelja Etnografskega muzeja v Ljubljani, ki je s svojo ekipo raziskoval v Breginjskem kotu julija 1951. Planino je obiskal, fotografiral, se srečal s pastirji in popisal njihova pričevanja 12. in 13. julija 1951.
Objava petih vicev šestega izbora

Objava petih vicev šestega izbora

SEM, 30. marec ― Uredniški odbor je izbral šesti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Koliko časa koronavirus preživi na položnicah? Jaz jih bom pustil kakšen mesec v karanteni za ziher. Samoizolacijski nasvet: Sami se ostrižite. To vas bo še dodatno motiviralo, da ne boste upali iz hiše še vsaj kakšen teden. Že kdo ve, če se že lahko tuširamo ali si še vedno samo umivamo roke? Osnovna šola, pouk na daljavo, kemija, domača naloga: Kaj veš o Marie Curie? Odgovor učenke: Pravilno se napiše Mariah Carey. Sestra pride iz ordinacije v čakalnico: Zaradi tajnosti podatkov vas ne smem klicati po imenih. Kdor ima koronavirus, naj gre naprej. Seznam vseh izbranih vicev
Kaj pomenijo podnebne spremembe za ohranjanje naravne in kulturne dediščine?

Kaj pomenijo podnebne spremembe za ohranjanje naravne in kulturne dediščine?

SEM, 30. marec ― Ekstremni vremenski dogodki, kot so vročinski valovi, neurja, poplave, suše in požari, vplivajo na našo naravno krajino (uničevanje koralnih grebenov, izginjanje obalnih predelov, krčenje gozdov), uničujejo mesta in s tem zgodovinske stavbe ter v muzejih in galerijah shranjeno dediščino, prav tako pa vplivajo na izgubo znanj in praks, ki so nesnovna kulturna dediščina človeštva. Pomislimo samo na poplavljene Benetke, kjer voda spodjeda celotno mesto, sol pa ogroža tudi freske in slike v cerkvah in muzejih. UNESCO je na 39. generalni konferenci leta 2017 sprejel Strategijo za delovanje proti podnebnim spremembam (2018-2021), s katero naj bi pripomogel k varovanju in ohranjanju kulturne dediščine, ki jo ogrožajo podnebne spremembe. To naj bi dosegel s krepitvijo izobraževanja, znanosti, kulture in komuniciranja informacij o podnebni krizi, pri tem pa so pisci strategije pozornost namenili tudi promociji kulturne raznolikosti in varovanja dediščine. Na UNESCU poudarjajo pomen lokalnih tradicionalnih znanj o rastlinah, živalih in naravnih fenomenih, ki nas lahko usmerijo k bolj trajnostni prihodnosti. Kot opozarjajo pisci članka Cultural heritage has a lot to teach us about climate change, pa je smiselno upoštevati tudi izkušnje z ohranjanjem kulturnih spomenikov na območjih, ki se na spremembe že prilagajajo. ICOMOS (Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja), Google in CyArk (nevladna organizacija, ki skrbi za digitalizacijo dediščine) so kot partnerji v projektu Heritage On the Edge (Dediščina na robu) predstavili pet spomenikov Unescove svetovne dediščine, ki je ogrožena zaradi podnebnih sprememb. Predstavili so negativne učinke teh sprememb na izbrane spomenike, poudarili pomen vključevanja lokalnega prebivalstva v boju za njihovo ohranitev, pripravili pa so tudi 3D modele območij, stavb in posameznih elementov dediščine. Nacionalni park Rapa Nui s polinezijskega Velikonočnega otoka, ki spada pod državo Čile, je znan po svojih približno 900 ohranj
Top 5 preteklega tedna

Top 5 preteklega tedna

SEM, 29. marec ― Spoštovane obiskovalke, spoštovani obiskovalci, SEM na spletni strani ponuja pestro paleto zanimivih vsebin, z izborom top 5 tedna pa vas želimo še posebej opozoriti na teme, ki so najbolj zaznamovale delo Slovenskega etnografskega muzeja v prejšnjem tednu. Želimo si, da vam izbor gradiva prinaša nova znanja in vedenja o vrednotah  naše dediščine, vam nudi odmik v času krize in vas vsestransko obogati in opogumi.  Slovenski etnografski muzej deluje od doma in je z vami doma. dr. Tanja Roženbergar, direktorica Za vas sem pripravila izbor TOP 5 PRETEKLEGA TEDNA. Vabim vas, da nam sledite na naši spletni strani in socialnih omrežjih, trudimo se za vas! 1. SEM JE STROKOVNO SODELOVAL PRI PRIPRAVI MULTINACIONALNE NOMINACIJE TRADICIJE REJE LIPICANCEV Slovenski etnografski muzej je strokovno sodeloval pri pripravi multinacionalne nominacije Tradicije reje lipicancev za vpis na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, ki je bila ta teden oddana na sedež Unesca. Pri nominaciji so poleg Slovenije, ki je nominacijo tudi koordinirala, sodelovale še Avstrija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Madžarska, Italija, Romunija in Slovaška. 2. NAPOVED RAZSTAVE O BRANISLAVI SUŠNIK Leto 2020 je posvečeno 100-letnici rojstva dr. Branislave Sušnik, slovenski znanstvenici, etnologinji in antropologinji, ki je živela in delala v Paragvaju. Njen rojstni dan je bil 28. marca. Slovenski etnografski muzej ob tem jubileju napoveduje osrednjo mednarodno razstavo »La Doktora, slovenska raziskovalka v Paragvaju«, ki jo načrtuje v novembru 2020. 3. ZBIRANJE VICEV ALI »KORONSKI HUMOR« SEM od 20. marca naprej zbira vice oz. šale na temo koronavirusa, pandemije, izolacije. Nasmejmo se se daleč drug od drugega - skupaj! Če tudi sami poznate kakšno dobro šalo na to temo nam jo pošljite na Vici.SEMuzej@gmail.com. 4. SEM Z ZGODBAMI PREDMETOV Kustosi SEM z vami delijo zgodbe predmetov po svojem izboru. Gre za predmete, ki imajo zaradi posameznikove zgo
Top 5 preteklega tedna

Top 5 preteklega tedna

SEM, 29. marec ― Spoštovane obiskovalke, spoštovani obiskovalci, drage prijateljice, dragi prijatelji Slovenskega etnografskega muzeja SEM ostaja z vami doma. Zaprli smo vrata muzejske hiše, a široko odprli virtualna vrata, skozi katera lahko dnevno vstopate do muzejskih  vsebin. Razkrivamo vam zbirke SEM, snovno in nesnovno dediščino, naše delo, spoznanja, razmišljanja. Ponudili smo vam tudi poseben zavihek SEM od doma. Z izborom top 5 tedna vam želimo približati vsebine, ki so najbolj zaznamovale delo Slovenskega etnografskega muzeja v preteklem tednu. Naj vas SEM vsebine spodbudijo k razmišljanju, vam dajejo navdih, vlivajo pogum in veselje do dni, ko bomo spet skupaj v muzejskih prostorih. Vabim vas, da nam sledite na naši spletni strani in socialnih omrežjih (link na FB), trudimo se za vas! Mag. Polona Sketelj, vodja Oddelka kustodiatov   ZBIRANJE OSEBNIH ZGODB KDO SEM v času pandemije? Vljudno vabljeni k sodelovanju v projektu zbiranja odgovorov na vprašanje KDO SEM v času pandemije?. Prisluhniti želimo besedam, mislim in zgodbam o času, ko v boju za zdravje ostajamo sami in doma. Izbrane zapise bomo z dovoljenjem avtoric in avtorjev objavili na spletnih straneh SEM DIGITALNA UČNA URA s fotografskim gradivom in muzejskimi zbirkami odstira delček oblačilne kulture na Slovenskem od 19. stoletja dalje. Takrat so se v vsakdanjem oblačilnem videzu večinskega prebivalstva dogajale spremembe, kar je vodilo v današnje načine oblačenja. Digitalna učna ura je namenjena učiteljem in učencem, ki jih nagovarja tudi k raziskovanju in razmisleku o sodobnih oblačilnih navadah in okoljskih problemih, ki jih prinašata tekstilna industrija ter kopičenje oblačil in obutve SEM Z ZGODBAMI PREDMETOV Kustosi SEM delijo z Vami zgodbe predmetov po svojem izboru. Ta teden vam predstavljamo predmete družine Caharija iz Nabrežine pri Trstu. ki so bili na ogled leta 2018 na razstavi Morje-naše življenje. Leta 2020 bo SEM z razstavo gostoval v Trstu. Na razstavi bomo predstavili obsežno družin
Objava petih vicev petega izbora

Objava petih vicev petega izbora

SEM, 27. marec ― Uredniški odbor je izbral peti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: A ima kdo sobno kolo za prodat? Rabim ga nujno za v službo! -------------------- Nove slovenske kletvice (pred trgovino): - Naj ti voda zalije vse zaloge sekret papirja. - Naj ti iskra kresne ves tisti alkohol za razkuževanje. - Naj ti zelena plesen požre ves kvas kar ga imaš. -------------------- "Peter ima 42 sličic in babica mu jih je kupila še 27. Koliko ima Peter skupaj vseh sličic?" "Otroci, ne nasedajte tem fintam! To je zavajujoče vprašanje, saj babica ne sme nikamor iz hiše! Tako da je pravi odgovor 42!". -------------------- Imam sosedo, ki se pogovarja s svojim mačkom, kot da bi jo ta razumel. Ko sem to povedal svojemu psu, sva umrla od smeha. -------------------- Nasvet za čas karantene: vsak drugi dan probajte kavbojke, ker trenirka in pižama dajeta vtis, da je vse ok. Seznam vseh izbranih vicev
Objava petih vicev petega izbora

Objava petih vicev petega izbora

SEM, 27. marec ― Uredniški odbor je izbral peti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: A ima kdo sobno kolo za prodat? Rabim ga nujno za v službo! Nove slovenske kletvice (pred trgovino): Naj ti voda zalije vse zaloge sekret papirja. Naj ti iskra kresne ves tisti alkohol za razkuževanje. Naj ti zelena plesen požre ves kvas kar ga imaš. "Peter ima 42 sličic in babica mu jih je kupila še 27. Koliko ima Peter skupaj vseh sličic?" "Otroci, ne nasedajte tem fintam! To je zavajujoče vprašanje, saj babica ne sme nikamor iz hiše! Tako da je pravi odgovor 42!". Imam sosedo, ki se pogovarja s svojim mačkom, kot da bi jo ta razumel. Ko sem to povedal svojemu psu, sva umrla od smeha. Nasvet za čas karantene: vsak drugi dan probajte kavbojke, ker trenirka in pižama dajeta vtis, da je vse ok. Seznam vseh izbranih vicev
Napovedujemo razstavo »La Doktora, slovenska raziskovalka v Paragvaju«

Napovedujemo razstavo »La Doktora, slovenska raziskovalka v Paragvaju«

SEM, 27. marec ― Leto 2020 je posvečeno 100-letnici rojstva dr. Branislave Sušnik, slovenski znanstvenici, etnologinji in antropologinji, ki je živela in delala v Paragvaju. Njen rojstni dan je 28. marca. Slovenski etnografski muzej ob tem jubileju napoveduje osrednjo mednarodno razstavo »La Doktora, slovenska raziskovalka v Paragvaju«, ki jo načrtuje v novembru 2020. Razstava nastaja s sodelovanjem Slovenskega etnografskega muzeja in Etnografskega muzeja »dr. Andrés Barbero« iz Asuncióna v Paragvaju, v katerem je slovenska raziskovalka dr. Branislava Sušnik vse do svoje smrti delala in živela ter bila njegova dolgoletna direktorica. Osrednji lik razstave je ženska, intelektualka, ki pride leta 1947 v Buenos Aires in se odloči za samostojno pot. Svoje življenje posveti izključno znanstvenemu delu, 45 let je vodila Etnografski muzej »Andrés Barbero« in predavala etnologijo na Universidad Nacional de Asunción. Za dosežke v znanosti je dr. Sušnikova prejela najvišja nacionalna priznanja Paragvaja. Razstava tako z originalnim predmetnim, dokumentarnim in fotografskim gradivom predstavlja življenjsko zgodbo slovenske etnologinje in antropologinje, njene znanstvene in muzeološke dosežke ter dokumentacije njenih terenskih raziskovalnih odprav med staroselci Paragvaja. Prikazala bo 5 etničnih staroselskih skupin Paragvaja, katerim je raziskovalka namenila največ pozornosti. Avtorsko ekipo sestavljajo dr. Mojca Terčelj, avtorica razstave (zunanja sodelavka, Univerza na Primorskem) ter članice in član programskega sveta: Adelina Pusineri in Raquel Zalazar (Etnografski muzej »dr. Andrés Barbero«), dr. Marko Frelih in dr. Tanja Roženbergar (Slovenski etnografski muzej) ter dr. Irene Mislej. Oblikovalki razstave sta mag. Jasna Kralj Pavlovec in Daniela Grgić.
Razstava »La Doktora, slovenska raziskovalka v Paragvaju«

Razstava »La Doktora, slovenska raziskovalka v Paragvaju«

SEM, 27. marec ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 27. marec 2020 Razstava »La Doktora, slovenska raziskovalka v Paragvaju« Leto 2020 je posvečeno 100-letnici rojstva dr. Branislave Sušnik, slovenski znanstvenici, etnologinji in antropologinji, ki je živela in delala v Paragvaju. Njen rojstni dan je 28. marca. Slovenski etnografski muzej ob tem jubileju napoveduje osrednjo mednarodno razstavo »La Doktora, slovenska raziskovalka v Paragvaju«, ki jo načrtuje v novembru 2020. Razstava nastaja s sodelovanjem Slovenskega etnografskega muzeja in Etnografskega muzeja »dr. Andrés Barbero« iz Asuncióna v Paragvaju, v katerem je slovenska raziskovalka dr. Branislava Sušnik vse do svoje smrti delala in živela ter bila njegova dolgoletna direktorica. Avtorsko ekipo sestavljajo dr. Mojca Terčelj, avtorica razstave (zunanja sodelavka, Univerza na Primorskem) ter članice in član programskega sveta: Adelina Pusineri in Raquel Zalazar (Etnografski muzej »dr. Andrés Barbero«), dr. Marko Frelih in dr. Tanja Roženbergar (Slovenski etnografski muzej) ter dr. Irene Mislej. Oblikovalki razstave sta mag. Jasna Kralj Pavlovec in Daniela Grgić. Slovenski etnografski muzej in Etnografski muzej »dr. Andrés Barbero« iz Asunciona sta začela sodelovati že leta 1997, ko je paragvajski muzej podaril Slovenskemu etnografskemu muzeju zbirko tridesetih predmetov staroselcev (Mbyá-Guaraní, Aché-Guayakí, Nivaclé, Ayoreo in Chamacoco). Leta 2018 sta muzeja podpisala posebno pismo o nameri o raziskavi in pripravi skupne razstave, posvečene spominu in delu znanstvenice in raziskovalke. Razstava se odpira leta 2020, ob 100 letnici rojstva dr. Sušnikove in v sklopu različnih dogodkov, ki bodo ob tem jubilejnem letu organizirani v Sloveniji in Paragvaju. Osrednji lik razstave je ženska, intelektualka, ki pride leta 1947 v Buenos Aires in se odloči za samostojno pot. Svoje življenje posveti izključno znanstvenemu delu, 45 let je vodila Etnografski muzej »Andrés Barbero« in predavala etn
Predstavitev izdelave poslikanih panjskih končnic na Kitajskem

Predstavitev izdelave poslikanih panjskih končnic na Kitajskem

SEM, 27. marec ― Konservatorji-restavratorji delujemo na širokem polju znanj med znanostjo in umetnostjo, ki so danes nujna za uspešno opravljanje naših nalog. Veščine, ki jih ob tem razvijamo, so vedno bolj zaželene pri oblikovanju promocijskih in izobraževalnih vsebin. Slovenski etnografski muzej je leta 2018 sodeloval na mednarodnem sejmu „Tretji pisani svet, razstava in predstavitev držav vzdolž svilne poti” v Pekingu na Kitajskem. Tema predstavitve je bila slovenska čebelarska dediščina. Kot osrednji predmet smo predstavili poslikano panjsko končnico, likovno in vsebinsko zanimiv predmet, ki se je pri nas razvil sredi 18. stoletja in je unikaten v svetovnem merilu. V ta namen smo izdelali celovit predstavitveni in pedagoški program, ki je temeljil na predstavitvi izdelave poslikane panjske končnice in delavnici, kjer so si udeleženci lahko sami izdelali poslikano panjsko končnico. Tako so preko ustvarjalnega procesa spoznavali sam postopek izdelave, se seznanili z motiviko in kratko zgodovino panjskih končnic. Predvsem mlajše obiskovalce je navduševala uporaba čopiča in barv, s katerimi so ustvarjali svoj pisani svet.
še novic