Novice

Slovenski etnografski muzej: muzeji

http://www.etno-muzej.si/  
Dva podcasta

Dva podcasta

SEM, 22. november ― Tone Kregar se je s Tanjo Roženbergar, kustosinjo iz SEM, pogovarjal o flosarjih oziroma splavarjih, predvsem o njihovi zgodovini, dediščini in tradiciji v slovenskem prostoru. V pogovoru sta izhajala iz knjige Dušana Čatra Dežela ZOO. Podkast Zgodbovina s Tonetom Kregarjem in Tanjo Roženbergar na Beletrina Digital Magda Tušar se je v oddaji Glasovi svetov pogovarjala z Gregorjem Ilašem, sociologom kulture in bibliotekarjem v SEM, o pametnih telefonih. V pogovoru sta obravnavala knjigo norveškega antropologa Thomasa Hyllanda Eriksena Planet aplikacij. Podkast Planet aplikacij na Radio Ars  
Razpis za delovno mesto bibliotekarja

Razpis za delovno mesto bibliotekarja

SEM, 20. november ― Slovenski etnografski muzej objavlja prosto delovno mesto bibliotekarja G027005. Več o delovnem mestu v priponki ali na Zavodu za zaposlovanje. Rok za prijavo: 4. 12. 2024 Kandidat naj pošlje vlogo po e-pošti. Kontakt: Natalija Bubnjar, E: tajnistvo@etno-muzej.si, T: 01 / 3008 704
Javni razpis za izbor javnih kulturnih projektov na področju nesnovne kulturne dediščine 2025

Javni razpis za izbor javnih kulturnih projektov na področju nesnovne kulturne dediščine 2025

SEM, 19. november ― Ministrstvo za kulturo je 19. 11. 2024 objavilo javni razpis za izbor javnih kulturnih projektov na področju nesnovne kulturne dediščine v letu 2025 (JPR-NKD 2025). Predmet javnega razpisa je sofinanciranje projektov, ki spodbujajo: varovanje in oživljanje nesnovne dediščine, ki je vpisana v register nesnovne dediščine; zagotavljanje višje ravni ozaveščenosti o pomenu nesnovne dediščine med prebivalci Republike Slovenije; zagotavljanje višje ravni usposobljenosti za delovanje ljubiteljev in nosilcev na področju varovanja in oživljanja nesnovne dediščine; zagotovitev dostopnosti (so)financiranih projektov čim širši javnosti v Republiki Sloveniji in v skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Predmet razpisa ni sofinanciranje investicij, investicijskega vzdrževanja in nakupa opreme. Okvirna višina nepovratnih sredstev, ki je na razpolago za sofinanciranje projektov po tem javnem razpisu, znaša največ 185.000 evrov. Na spletnem mestu javnega razpisa so objavljeni odgovori na pogosta vprašanja. Rok za prijavo na javni razpis je 19. 12. 2024. BESEDILO JAVNEGA RAZPISA Več informacij o razpisu najdete na spletni strani Ministrstva za kulturo. Kontaktna oseba za posredovanje informacij o javnem razpisu: Zoran Pistotnik (gp.mk@gov.si)
Na martinovo je v Mozirju prvi pustni dan!

Na martinovo je v Mozirju prvi pustni dan!

SEM, 11. november ― Mozirski pustnaki so skupaj s pustnim županom Dragom kronali novo pustno kraljico. Letos so izbrali gospodično Manco, ki jih bo v pustnem času spremljala na vseh korakih. Po kronanju se je pridružil škof Martin, ki je skupaj s trškim viničarjem Mozirja Mihom spremenil mošt v vino. Če vas zanima, kako poteka pustna šega Pust Mozirski in kako so videti pustnaki, že sedaj napovedujemo razstavo (8. 2. 2025) o Pustu Mozir skem!
SEM vam želi veselo martinovanje!

SEM vam želi veselo martinovanje!

SEM, 11. november ― Martinovanje je praznovanje martinovega z zahvalno pojedino, ker je iz mošta nastalo vino. Miza je obilno obložena, največkrat je na njej pečena gos, mlinci in rdeče zelje. Izbrali smo nekaj veselih motivov Maksima Gasparija, ki si jih lahko v živo ogledate na novi veliki razstavi v SEM Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Zanimivost: Ste vedeli, da so ponekod na podeželju še v 20. stoletju od zahvalne pojedine pustili na mizi nekaj jedi in pijače za duše v vicah, ki so v ljudskem izročilu nadomestile predkrščansko podobo duhov prednikov? Dober tek in na zdravje!
Gledamo Dobro jutro!

Gledamo Dobro jutro!

SEM, 8. november ― Danes so razstavo Ples - Živa dediščina Evrope v gibanju obiskali ustvarjalci Oddaja Dobro jutro in plesalci folklorne skupine Kulturnega društva Marko Beltinci. S soavtorico razstave Ples - Živa dediščina Evrope v gibanju mag. Adelo Pukl iz SEM so predstavili prekmurska plesa sotiš in šamarjanko, ki se ju lahko naučite plesati tudi na razstavi. Povezava do posnetka
Napovedujemo pogovorni večer Vzhodnoazijska umetnost in Skuškova zbirka

Napovedujemo pogovorni večer Vzhodnoazijska umetnost in Skuškova zbirka

SEM, 7. november ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej              Ljubljana, 7. november 2024 V torek,12. novembra 2024, ob 18.00, bo v razstavni hiši Slovenskega etnografskega muzeja na Metelkovi 2 v Ljubljani pogovorni večer z gostoma Guo Fuxiangom in dr. Zhou Weiqiangom iz Palačnega muzeja v Pekingu in Hongkongu. O zanimivih kitajskih predmetih v evropskem kontekstu, ki so na ogled na razstavi  Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke v SEM, se bosta z gostoma pogovarjali soavtorici razstave dr. Nataša Vampelj Suhadolnik in dr. Helena Motoh. Glavna tema pogovora bodo sodelovanja med kitajskimi in evropskimi muzeji, razlike in podobnosti v obravnavi kitajskih predmetov, posamezni tipi kitajskih predmetov kot zbirateljski predmeti ter o naravi in naboru Skuškovih predmetov. Sogovornik Guo Fuxiang je vodilni strokovnjak za kulturno izmenjavo med pekinškim in evropskimi dvori. V Prepovedanem mestu je pripravil izjemno razstavo o diplomatskih darilih med francoskimi in kitajskimi cesarji v 17. in 18. stoletju. Leta 2023 je Guo Fuxiang z ekipo strokovnjakov iz Palačnega muzeja v Pekingu že obiskal SEM, saj so restavrirali in sestavili model kitajskih vrat, izrezljane lesene okrasne stene iz Skuškove kitajske zbirke in jo tudi poglobljeno analizirali. Dr. Zhou Weiqiang je strokovnjak za digitalizacijo in vizualizacijo kitajskih predmetov, raziskovalno pa se ukvarja z vojaško zgodovino, predvsem tudi z astronomskimi instrumenti in zgodovinskimi tipi različnega orožja. Podrobneje je raziskal tudi plenjenje Hallersteinove armilarne sfere s strani nemških vojaških čet v Pekingu na začetku 20. stoletja. Kopija armilarne sfere je tudi pred arhivom Republike Slovenije v Ljubljani. Dogodek bo potekal v angleškem jeziku z uvodom v slovenščini in v kitajskem jeziku s prevodom v slovenščino.  Pogovoru bo sledilo vodstvo po razstavi, kjer bodo obiskovalci predmete iz Skuškove zbirke spoznali od blizu. Brezplačni dogodek so zasnovali Oddelek za azijske študije Filozofs
Oktobrske novosti v Knjižnici SEM ter priporočila za branje

Oktobrske novosti v Knjižnici SEM ter priporočila za branje

SEM, 6. november ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo tri nova priporočila: Kolega Darko Knez iz Narodnega muzeja Slovenije je napisal knjigo o muzejski zbirki s tobakom povezanimi predmeti iz zbirk NMS z naslovom Vonj po tobaku: pribor za kajenje iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije (Narodni muzej Slovenije, 2024). Bogata dvojezična izdaja prinaša uvid v kulturo kajenja in materialno dediščino pribora za kajenje (pipe, stojala za pipe, cigare, ustniki, cigaretnici, vžigalice, vžigalniki, pepelniki in škatle cigaret). Med drugim so predstavljene tudi kadilski predmeti znamenitih Slovencev (recimo dr. Franceta Prešerna in dr. Nika Zupaniča) ter zbirke predmetov (denimo zbirka Grebenca in Josipa Broza Tita).    Etnografski muzej iz Budimpešte je izdal izjemno monografijo v Švici rojene brazilske fotografinje Claudije Andujar z naslovom Yanomami, spirits, survivors : photo exhibition of Claudia Andujar (Néprajzi Múzeum, 2023). Knjiga portretira vsakdanje življenje ljudstva Yanomami, ki živi na meji med Brazilijo in Venezuelo in opozarja na njihov boj za preživetje.  Zbornik Reconsidering knowledge production and inclusion/exclusion in dance communities: proceedings of the 32nd Symposium of the ICTM Study Group on Ethnochoreology : 29 July-5 August 2022, Brežice, Slovenia (Založba ZRC, 2024) Mednarodnega združenja za tradicijsko glasbo in njenega pododdelka za Študijsko skupino za etnokoreologijo prinaša različne prispevke s simpozija, ki je potekal leta 2022 v Brežicah. Oktobrske novosti
Prepoznate te afriške maske?

Prepoznate te afriške maske?

SEM, 30. oktober ― Dr. Boris Kuhar (1929–2018), dolgoletni direktor Slovenskega etnografskega muzeja (1963–1987), je posnel precej filmov na terenih po Sloveniji in na potovanjih v Afriko. Filmsko produkcijo je poznal, ker je bil pred tem zaposlen na Televiziji Ljubljana. Po njegovi smrti je njegova hčerka Mateja Logar muzeju predala njegov dragoceni arhiv, v katerem smo odkrili tudi kratek filmski posnetek afriških mask. Raziskava je pokazala, da maske niso iz zbirk SEM, niti iz Foitove zbirke Muzeja Velenje, niti iz zbirke Franca Tretjaka v Koroškem pokrajinskem muzeju. Želimo ugotoviti njihov izvor. Boris Kuhar je maske mogoče posnel v enem od afriških ali evropskih muzejev ali pa jih je dokumentiral v kakšni monografiji o afriških maskah. Če maske prepoznate, se priporočamo za informacije (kontakt: dr. Nadja Valentinčič Furlan, kustodinja za etnografski film v SEM, nadja.valentincic@etno-muzej.si).
Nova vpisa v Register

Nova vpisa v Register

SEM, 29. oktober ― Na predlog Slovenskega etnografskega muzeja, ki opravlja naloge nacionalnega Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, je Ministrstvo za kulturo v Register vpisalo dve novi enoti – Priprava mežerlov in Prostovoljno gasilstvo. Mežerli so koroška jed iz pečene drobovine prašiča, kruha, začimb in jajc, ki jo v kmečkem okolju pripravljajo zlasti ob kolinah v poznem jesenskem in zimskem času, vse leto pa jo svojim gostom ponujajo številne gostilne na Koroškem. Ob enoti je bilo identificiranih več nosilcev, ki pa se v Registru zaradi njihove množičnosti ne bodo evidentirali. Pobudo za vpis v Register je podala Gostilna Murko iz Slovenj Gradca. Prostovoljno gasilstvo je društvena dejavnost, povezana s preprečevanjem in gašenjem požarov ter odpravljanjem posledic naravnih, prometnih in drugih nesreč. Na podeželju gasilska društva skrbijo tudi za družabno življenje in sosedsko pomoč. Člani društev so gasilke in gasilci različnih starosti. Ob enoti je bil evidentiran en nosilec – Gasilska zveza Ribnica, ki je tudi pobudnik vpisa v Register. V letošnjem letu je bilo do konca oktobra v Register vpisanih 8 novih enot. Register trenutno šteje 123 enot in 374 evidentiranih nosilcev nesnovne kulturne dediščine. Naslednji rok za oddajo pobud za vpis novih enot v Register je 15. 1. 2025, nosilci pa lahko pobude oddajo kadarkoli tekom leta. Več informacij najdete na povezavi.
Nova velika razstava v SEM: Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda

Nova velika razstava v SEM: Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda

SEM, 18. oktober ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej              Ljubljana, 18. oktober 2024 V četrtek, 24. oktobra 2024, ob 18. uri, bo v Slovenskem etnografskem muzeju odprtje osrednje občasne razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Avtorica in kustodinja razstave je dr. Bojana Rogelj Škafar, kustodinja oddelka za ljudsko likovno umetnost in slikovne vire v SEM. Razstavo so arhitekturno in grafično zasnovali Miran Mohar, ki je kot umetnik in član skupine IRWIN s SEM sodeloval že pri razstavi Ljudska umetnost med domom in svetom: Zbirki SEM in ljudske umetnosti NSK skupine IRWIN, ter Hana Marisa Mohar in Frane Stančić iz zagrebškega Studia Ploca. Slavnostna govornika na odprtju bosta izr. prof. dr. Janez Bogataj, etnolog in poznavalec Gasparijeve dediščine ter dr. Andrej Gaspari, pravnuk Maksima Gasparija. Razstava bo na ogled do 31. oktobra 2025.   Na ogled je preko 120 slik iz javnih in zasebnih zbirk, risbe, razglednice ter predmeti z motiviko šeg in navad, pripadnostnih kostumov, dedka Mraza, čebelarstva ter drugih motivov, ki jih je slikar Maksim Gaspari (1883 – 1980) črpal iz etnografske dediščine. Po besedah avtorice in kustodinje razstave dr. Bojane Rogelj Škafar je celoten Gasparijev opus med 20. in 80. leti 20. stoletja sooblikoval množični likovni okus Slovencev. Pripomogel je k določitvi sestavin za oblikovanje narodove istovetnosti ter vplival na njihovo rabo in utrjevanje notranje in zunanje razpoznavnosti. S tem je pomembno vplival na področje vzgoje in izobraževanja, propagande in odnosov z javnostmi.   Rdeča nit Gasparijevega likovnega izraza je ustvarjanje podob načina življenja slovenskega naroda, ki ga je študijsko raziskoval in premišljeno umetniško dopolnjeval. Umetnikova izbira motivov je povezana tudi z njegovim delom, saj je bil Gaspari kot restavrator in risar 2o let zaposlen v Etnografskem muzeju. To mu je omogočalo neposredni stik z muzejskimi etnografskimi zbirkami. V muzeju pridobljena znanja je v različnih zvrsteh
Delovni čas med jesenskimi prazniki

Delovni čas med jesenskimi prazniki

SEM, 17. oktober ― Med jesenskimi prazniki 2024 bo SEM odprt po prilagojenem urniku: RAZSTAVNA HIŠA SEM: Četrtek, 31. oktober 2024 (Dan reformacije): 10.00–20.00 Petek, 1. november 2024 (Dan spomina na mrtve): ZAPRTO Ostali dnevi: OBIČAJEN URNIK Dobrodošli!

Mednarodni dan nesnovne kulturne dediščine

SEM, 17. oktober ― Danes (17. 10. 2024) prvič obeležujemo Mednarodni dan nesnovne kulturne dediščine, ki ga je v lanskem letu razglasila Generalna skupščina Unesca. Na ta dan svojo pozornost posvečamo nesnovni kulturni dediščini, katere varovanje usmerja mednarodni dokument, ki ga je do sedaj sprejelo 183 držav podpisnic, med njimi tudi Republika Slovenija. Glavni nameni Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine (2003) so varovati nesnovno kulturno dediščino, zagotoviti njeno spoštovanje, dvigniti zavedanje o njeni pomembnosti tako na lokalni, nacionalni kot mednarodni ravni ter zagotoviti medsebojno spoštovanje te dediščine, zagotoviti mednarodno sodelovanje in pomoč. Konvencija nesnovno kulturno dediščino opredeljuje kot »prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezana orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine« (2. člen). Razvršča jo na ustna izročila in izraze, vključno z jezikom kot nosilcem nesnovne kulturne dediščine, uprizoritvene umetnosti, družbene prakse, rituale in praznovanja, znanje in prakse o naravi in svetu in tradicionalne obrtne veščine. V letošnjem letu na ta dan v Slovenskem etnografskem muzeju, ki opravlja naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, dajemo poudarek plesu kot tisti družbeni prvini, ki v naše vsakdanje in praznično življenje vnaša veselje in nas med seboj povezuje. V oktobru smo v SEM odprli razstavo Ples - živa dediščina Evrope v gibanju, ki poudarja vlogo plesne dediščine in krepi razumevanje o njenem pomenu v Evropi. Razstava na interaktiven način predstavlja dva plesa iz prekmurskega prostora, sotiš in šamarjanko, ki sta še vedno živa in se plešeta spontano ob različnih priložnostih. Plesa sta bila na pobudo lokalne skupnosti v letu 2021 vpisana tudi v Register nesnovne kulturne dediščine. Vabljeni, da se skupaj z nami naučite nekaj plesnih korakov!  
Mednarodni dan nesnovne kulturne dediščine

Mednarodni dan nesnovne kulturne dediščine

SEM, 17. oktober ― Danes (17. 10. 2024) prvič obeležujemo Mednarodni dan nesnovne kulturne dediščine, ki ga je v lanskem letu razglasila Generalna skupščina Unesca. Na ta dan svojo pozornost posvečamo nesnovni kulturni dediščini, katere varovanje usmerja mednarodni dokument, ki ga je do sedaj sprejelo 183 držav podpisnic, med njimi tudi Republika Slovenija. Glavni nameni Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine (2003) so varovati nesnovno kulturno dediščino, zagotoviti njeno spoštovanje, dvigniti zavedanje o njeni pomembnosti tako na lokalni, nacionalni kot mednarodni ravni ter zagotoviti medsebojno spoštovanje te dediščine, zagotoviti mednarodno sodelovanje in pomoč. Konvencija nesnovno kulturno dediščino opredeljuje kot »prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezana orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine« (2. člen). Razvršča jo na ustna izročila in izraze, vključno z jezikom kot nosilcem nesnovne kulturne dediščine, uprizoritvene umetnosti, družbene prakse, rituale in praznovanja, znanje in prakse o naravi in svetu in tradicionalne obrtne veščine. V letošnjem letu na ta dan v Slovenskem etnografskem muzeju, ki opravlja naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, dajemo poudarek plesu kot tisti družbeni prvini, ki v naše vsakdanje in praznično življenje vnaša veselje in nas med seboj povezuje. V oktobru smo v SEM odprli razstavo Ples - živa dediščina Evrope v gibanju, ki poudarja vlogo plesne dediščine in krepi razumevanje o njenem pomenu v Evropi. Razstava na interaktiven način predstavlja dva plesa iz prekmurskega prostora, sotiš in šamarjanko, ki sta še vedno živa in se plešeta spontano ob različnih priložnostih. Plesa sta bila na pobudo lokalne skupnosti v letu 2021 vpisana tudi v Register nesnovne kulturne dediščine. Vabljeni, da se skupaj z nami naučite nekaj plesnih korakov!  
še novic