Dr. Tanja Roženbergar: Ali potrebujemo novo definicijo muzejev?

Dr. Tanja Roženbergar: Ali potrebujemo novo definicijo muzejev?

SEM, 10. december ― Vljudno vas vabimo na šesti Šmitkov večer, ki bo potekal v torek, 17. 12. 2019, ob 18.00 v predavalnici P3 na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL, Zavetiška 5! Dr. Tanja Roženbergar, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja, bo pripovedovala o izkušnjah svojega muzejskega dela, razpetega med delom kustodinje za urbano etnologijo in direktorice SEM. Pogovor bodo vodili izr. prof. dr. Jože Hudales ter študentki Julija Zupan in Vanessa Benak Cvijanović.
Dr. Marko Frelih: Simbolika zmajev in kroparski kovani zmaji

Dr. Marko Frelih: Simbolika zmajev in kroparski kovani zmaji

SEM, 10. december ― Predavanje dr. Marka Freliha bo 10. decembra 2018 ob 18. uri v Kovaškem muzeju v Kropi. Arheolog dr. Marko Frelih že vrsto let raziskuje izročilo zmajev. Je avtor odmevne razstave Zmaj vseh zmajev na Ljubljanskem gradu leta 2018 ter več poljudnih in strokovnih prispevkov o zmajih. Ena od pojavnih oblik zmajev, ki še ni dobro raziskana, so kovani zmaji. Kovači so jih v svoja kovana dela vključevali že v daljni preteklosti, v Kropi pa so zmaje do umetniške nadgradnje pripeljali mojster Joža Bertoncelj in njegovi nasledniki, učenci Šole za umetno kovinarstvo v Kropi. Dr. Marko Frelih predavanje posveča pokojnemu kolegu, prof. dr. Zmagu Šmitku (1949-2018). V KRALJESTVU ZMAJEV Slovensko ljudsko izročilo o zmajih je izjemno bogato in ponuja različne možne razlage o njegovem nastanku. Pripovedi o zmajih so največkrat povezane z uničevalnimi naravnimi pojavi, kot so potresi, plazovi, poplave in nevihte s točo. Tudi številne zmajske sledi in ostanki zmajev nam pripovedujejo zanimive zgodbe, ki nas vodijo do starodavnih kultur Evrope, Sredozemlja, Bližnjega vzhoda vse do azijskih zmajev. Zmajske zgodbe na Slovenskem so vpete v širok spekter ljudskega izročila, ki skriva razlage za različne naravne pojave in ostaline iz preteklosti, ki jih danes prepoznamo v arheološkem, geološkem in paleontološkem kontekstu. Raziskovanje geneze in pomena zmajev v svetovnih mitologijah je zelo zanimivo delo, ki odpira veliko novih spoznanj o različnih verah, naravnih katastrofah, simbolih in o človeški podzavesti. Zmaji so gospodarji neba, varuhi skrivnostnih zakladov, so simboli svetovnih prestolnic in vladarjev ter so simbol za temačne globine človeške duše. Zmaji so čudovita fantastična bitja in zvesti spremljevalci človeštva, od neznane pradavnine do danes. Dr. Marko Frelih je zaposlen v Slovenskem etnografskem muzeju kot kustos za afriške in ameriške zbirke. Dolgoletno sodelovanje z Zmagom Šmitkom ga je vodilo v preučevanje slovenskih stikov z drugimi kulturami. Že več let nač
Generalna skupščina Regionalnega centra za varovanje nesnovne kulturne dediščine JV Evrope v Sofiji

Generalna skupščina Regionalnega centra za varovanje nesnovne kulturne dediščine JV Evrope v Sofiji

SEM, 5. december ― Na Generalni skupščini Regionalnega centra za varovanje nesnovne kulturne dediščine JV Evrope pod okriljem Unesca, ki trenutno poteka v Sofiji, Bolgarija, kot predstavnici Slovenije sodelujeta Nena Židov in Anja Jerin. Na ogled je tudi razstava o suhozidni gradnji, ki jo je pripravil Regionalni center iz Sofije in pri kateri je sodelovala tudi Republika Slovenija.
Slovenski etnografski muzej na ogled postavlja novo avtorsko razstavo Bosi. Obuti. Sezuti.

Slovenski etnografski muzej na ogled postavlja novo avtorsko razstavo Bosi. Obuti. Sezuti.

SEM, 28. november ― Sporočilo za medije Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 27. november 2019 V petek, 6. decembra 2019, ob 13.00 bo v Slovenskem etnografskem muzeju odprtje nove osrednje razstave Bosi. Obuti. Sezuti., s katero SEM zaokrožuje svoje pestro programsko leto 2019. Razstava Bosi. Obuti. Sezuti. govori o sobivanju nog in obuval, njihovih spremenljivih oblikah in pomenih v prostoru in času ter njihovih vlogah v organizaciji individualnih mikro svetov. Razstavna pripoved izhaja iz univerzalno človeškega, opredmetena pa je predvsem z gradivom, pričevalnim za slovenske in deloma evropske razmere. Mestoma jo dopolnjujejo »eksoti« zunajevropskih kultur in gradivo, ki sodi v sodobni globalni svet. Avtorica razstave je dr. Janja Žagar, muzejska svetnica, kustosinja za oblačilne in tekstilne zbirke v SEM. Razstavo je oblikovala Eda Pavletič. O razstavi: Skozi zgodovino so obuvala pridobila zelo širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi v tem okolju. Razmerje med ljudmi in obuvali je zato raznovrstno in večplastno, saj je pravzaprav podaljšek odnosov med ljudmi. Prav vsakdo med nami je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval;  pa čeprav gre »le« za osebno izbiro in izkušnjo lastnih nog v lastnih čevljih.  Zbirka obuval SEM obsega več desetin cokel, čevljev, sandalov, škornjev in drugih obuval. Večinoma izvirajo s slovenskega ozemlja, v manjši meri gre za redkosti zunajevropskih dežel. Po starosti jih umeščamo v obdobje od začetka 19. stoletja do danes. Izbrani primerki so od leta 2006 bolj ali manj opazni spremljevalci oblačilnih kompletov na stalni razstavi SEM z naslovom Med naravo in kulturo, kot zbirka pa še niso bili deležni študijske ali razstavne pozornosti v SEM. Da bi pa na razstavi lahko opozorili na raznovrstne vidike obuval, je avtorica razstave prestopila meje zbirk SEM ter k sodelovanju povabila mnoge posameznike, skupine in institucije. Ti so s svojimi premisleki, kreativnostjo in predmeti dopolnil
Slovenski etnografski muzej na ogled postavlja novo avtorsko razstavo Bosi. Obuti. Sezuti.

Slovenski etnografski muzej na ogled postavlja novo avtorsko razstavo Bosi. Obuti. Sezuti.

SEM, 28. november ― Sporočilo za medije Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 27. november 2019 V petek, 6. decembra 2019, ob 13.00 bo v Slovenskem etnografskem muzeju odprtje nove osrednje razstave Bosi. Obuti. Sezuti., s katero SEM zaokrožuje svoje pestro programsko leto 2019. Razstava Bosi. Obuti. Sezuti. govori o sobivanju nog in obuval, njihovih spremenljivih oblikah in pomenih v prostoru in času ter njihovih vlogah v organizaciji individualnih mikro svetov. Razstavna pripoved izhaja iz univerzalno človeškega, opredmetena pa je predvsem z gradivom, pričevalnim za slovenske in deloma evropske razmere. Mestoma jo dopolnjujejo »eksoti« zunajevropskih kultur in gradivo, ki sodi v sodobni globalni svet. Avtorica razstave je dr. Janja Žagar, muzejska svetnica, kustosinja za oblačilne in tekstilne zbirke v SEM. Razstavo je oblikovala Eda Pavletič. O razstavi: Skozi zgodovino so obuvala pridobila zelo širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi v tem okolju. Razmerje med ljudmi in obuvali je zato raznovrstno in večplastno, saj je pravzaprav podaljšek odnosov med ljudmi. Prav vsakdo med nami je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval;  pa čeprav gre »le« za osebno izbiro in izkušnjo lastnih nog v lastnih čevljih.  Zbirka obuval SEM obsega več desetin cokel, čevljev, sandalov, škornjev in drugih obuval. Večinoma izvirajo s slovenskega ozemlja, v manjši meri gre za redkosti zunajevropskih dežel. Po starosti jih umeščamo v obdobje od začetka 19. stoletja do danes. Izbrani primerki so od leta 2006 bolj ali manj opazni spremljevalci oblačilnih kompletov na stalni razstavi SEM z naslovom Med naravo in kulturo, kot zbirka pa še niso bili deležni študijske ali razstavne pozornosti v SEM. Da bi pa na razstavi lahko opozorili na raznovrstne vidike obuval, je avtorica razstave prestopila meje zbirk SEM ter k sodelovanju povabila mnoge posameznike, skupine in institucije. Ti so s svojimi premisleki, kreativnostjo in predmeti dopolnil
Slovenski etnografski muzej na ogled postavlja novo avtorsko razstavo Bosi. Obuti. Sezuti.

Slovenski etnografski muzej na ogled postavlja novo avtorsko razstavo Bosi. Obuti. Sezuti.

SEM, 28. november ― Sporočilo za medije Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 27. november 2019 V petek, 6. decembra 2019, ob 13.00 bo v Slovenskem etnografskem muzeju odprtje nove osrednje razstave Bosi. Obuti. Sezuti., s katero SEM zaokrožuje svoje pestro programsko leto 2019. Razstava Bosi. Obuti. Sezuti. govori o sobivanju nog in obuval, njihovih spremenljivih oblikah in pomenih v prostoru in času ter njihovih vlogah v organizaciji individualnih mikro svetov. Razstavna pripoved izhaja iz univerzalno človeškega, opredmetena pa je predvsem z gradivom, pričevalnim za slovenske in deloma evropske razmere. Mestoma jo dopolnjujejo »eksoti« zunajevropskih kultur in gradivo, ki sodi v sodobni globalni svet. Avtorica razstave je dr. Janja Žagar, muzejska svetnica, kustosinja za oblačilne in tekstilne zbirke v SEM. Razstavo je oblikovala Eda Pavletič. O razstavi: Skozi zgodovino so obuvala pridobila zelo širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi v tem okolju. Razmerje med ljudmi in obuvali je zato raznovrstno in večplastno, saj je pravzaprav podaljšek odnosov med ljudmi. Prav vsakdo med nami je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval;  pa čeprav gre »le« za osebno izbiro in izkušnjo lastnih nog v lastnih čevljih.  Zbirka obuval SEM obsega več desetin cokel, čevljev, sandalov, škornjev in drugih obuval. Večinoma izvirajo s slovenskega ozemlja, v manjši meri gre za redkosti zunajevropskih dežel. Po starosti jih umeščamo v obdobje od začetka 19. stoletja do danes. Izbrani primerki so od leta 2006 bolj ali manj opazni spremljevalci oblačilnih kompletov na stalni razstavi SEM z naslovom Med naravo in kulturo, kot zbirka pa še niso bili deležni študijske ali razstavne pozornosti v SEM. Da bi pa na razstavi lahko opozorili na raznovrstne vidike obuval, je avtorica razstave prestopila meje zbirk SEM ter k sodelovanju povabila mnoge posameznike, skupine in institucije. Ti so s svojimi premisleki, kreativnostjo in predmeti dopolnil
Slovenski etnografski muzej na ogled postavlja novo avtorsko razstavo Bosi. Obuti. Sezuti.

Slovenski etnografski muzej na ogled postavlja novo avtorsko razstavo Bosi. Obuti. Sezuti.

SEM, 28. november ― Sporočilo za medije Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 27. november 2019 V petek, 6. decembra 2019, ob 13.00 bo v Slovenskem etnografskem muzeju odprtje nove osrednje razstave Bosi. Obuti. Sezuti., s katero SEM zaokrožuje svoje pestro programsko leto 2019. Razstava Bosi. Obuti. Sezuti. govori o sobivanju nog in obuval, njihovih spremenljivih oblikah in pomenih v prostoru in času ter njihovih vlogah v organizaciji individualnih mikro svetov. Razstavna pripoved izhaja iz univerzalno človeškega, opredmetena pa je predvsem z gradivom, pričevalnim za slovenske in deloma evropske razmere. Mestoma jo dopolnjujejo »eksoti« zunajevropskih kultur in gradivo, ki sodi v sodobni globalni svet. Avtorica razstave je dr. Janja Žagar, muzejska svetnica, kustosinja za oblačilne in tekstilne zbirke v SEM. Razstavo je oblikovala Eda Pavletič. O razstavi: Skozi zgodovino so obuvala pridobila zelo širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi v tem okolju. Razmerje med ljudmi in obuvali je zato raznovrstno in večplastno, saj je pravzaprav podaljšek odnosov med ljudmi. Prav vsakdo med nami je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval;  pa čeprav gre »le« za osebno izbiro in izkušnjo lastnih nog v lastnih čevljih.  Zbirka obuval SEM obsega več desetin cokel, čevljev, sandalov, škornjev in drugih obuval. Večinoma izvirajo s slovenskega ozemlja, v manjši meri gre za redkosti zunajevropskih dežel. Po starosti jih umeščamo v obdobje od začetka 19. stoletja do danes. Izbrani primerki so od leta 2006 bolj ali manj opazni spremljevalci oblačilnih kompletov na stalni razstavi SEM z naslovom Med naravo in kulturo, kot zbirka pa še niso bili deležni študijske ali razstavne pozornosti v SEM. Da bi pa na razstavi lahko opozorili na raznovrstne vidike obuval, je avtorica razstave prestopila meje zbirk SEM ter k sodelovanju povabila mnoge posameznike, skupine in institucije. Ti so s svojimi premisleki, kreativnostjo in predmeti dopolnil
Gostovanje SEM v Dekanih

Gostovanje SEM v Dekanih

SEM, 27. november ― Slovenski etnografski muzej gostuje v Dekanih z razstavo Na obisku doma: ob 70-letnici etnološke raziskave v Dekanih in okolici. Razstava bo na ogled v večnamenski dvorani KS Dekani med 5. decembrom 2019 in 31. januarjem 2020. Kustos razstave je Miha Špiček. Letos je minilo 70 let od etnološke raziskave v Dekanih in okolici, ki jo je izpeljala tretja Orlova terenska ekipa – te etnološke ekipe so dobile ime po takratnem ravnatelju Etnografskega muzeja Borisu Orlu. Raziskovala je način življenja in zbirala podatke s področja materialne, duhovne in družbene kulture na območju Dekanov v času od 15. septembra do 25. oktobra 1949. Sestavljena je bila iz 14 članov, ki so v dobrem mesecu ustvarili 35 zvezkov terenskih zapiskov, 408 fotografskih posnetkov in 160 risb. Za Etnografski muzej so zbrali tudi 73 predmetov. Na razstavi je na ogled izbor fotografij, ki izvirajo iz Dekanov in njihove okolice in jih kot dragoceno dediščino hrani Slovenski etnografski muzej. Fotografije bodo po letih hrambe v muzeju za kratek čas na ogled v kraju, kjer so nastale. Delo etnologov je bilo porazdeljeno na tri področja: Materialno kulturo so raziskovali Boris Orel, ki je proučeval ljudsko gospodarstvo, noše in obrt, dr. Vilko Novak, ki se je ukvarjal z notranjo opremo in prehrano, prof. arh. Gizela Šuklje se je ukvarjala z ljudskim stavbarstvom ter dijaki koprske gimnazije, ki so se ukvarjali vsak s svojim področjem; Rajko Kaligarič z lovom, ribolovom in prehrano, Raul Šiškovič s poljedelstvom in Danilo Vodopivec z ledinskimi in hišnimi imeni. Tej skupini je bila dodeljena še ekipa tehničnih risark, ki so risale predmete ter stavbe in tlorise. To so bile dijakinje šole za umetno obrt Marjeta Gal, Lea Svete in Vida Kantušer ter študentka umetnostne zgodovine Kristina Slak. S socialno kulturo se je ves čas ukvarjal le dr. Ivo Juvančič, višji arhivar Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani, saj zaradi začetka šole in pomanjkanja učnih moči prosvetni oddelek Istrskega okrožja ni mogel z
Gostovanje SEM v Dekanih

Gostovanje SEM v Dekanih

SEM, 27. november ― Slovenski etnografski muzej gostuje v Dekanih z razstavo Na obisku doma: ob 70-letnici etnološke raziskave v Dekanih in okolici. Razstava bo na ogled v večnamenski dvorani KS Dekani med. 5 decembrom 2019 in 10. januarjem 2020. Kustos razstave je Miha Špiček. Letos je minilo 70 let od etnološke raziskave v Dekanih in okolici, ki jo je izpeljala tretja Orlova terenska ekipa – te etnološke ekipe so dobile ime po takratnem ravnatelju Etnografskega muzeja Borisu Orlu. Raziskovala je način življenja in zbirala podatke s področja materialne, duhovne in družbene kulture na območju Dekanov v času od 15. septembra do 25. oktobra 1949. Sestavljena je bila iz 14 članov, ki so v dobrem mesecu ustvarili 35 zvezkov terenskih zapiskov, 408 fotografskih posnetkov in 160 risb. Za Etnografski muzej so zbrali tudi 73 predmetov. Na razstavi je na ogled izbor fotografij, ki izvirajo iz Dekanov in njihove okolice in jih kot dragoceno dediščino hrani Slovenski etnografski muzej. Fotografije bodo po letih hrambe v muzeju za kratek čas na ogled v kraju, kjer so nastale. Delo etnologov je bilo porazdeljeno na tri področja: Materialno kulturo so raziskovali Boris Orel, ki je proučeval ljudsko gospodarstvo, noše in obrt, dr. Vilko Novak, ki se je ukvarjal z notranjo opremo in prehrano, prof. arh. Gizela Šuklje se je ukvarjala z ljudskim stavbarstvom ter dijaki koprske gimnazije, ki so se ukvarjali vsak s svojim področjem; Rajko Kaligarič z lovom, ribolovom in prehrano, Raul Šiškovič s poljedelstvom in Danilo Vodopivec z ledinskimi in hišnimi imeni. Tej skupini je bila dodeljena še ekipa tehničnih risark, ki so risale predmete ter stavbe in tlorise. To so bile dijakinje šole za umetno obrt Marjeta Gal, Lea Svete in Vida Kantušer ter študentka umetnostne zgodovine Kristina Slak. S socialno kulturo se je ves čas ukvarjal le dr. Ivo Juvančič, višji arhivar Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani, saj zaradi začetka šole in pomanjkanja učnih moči prosvetni oddelek Istrskega okrožja ni mogel z
Gostovanje SEM v Dekanih

Gostovanje SEM v Dekanih

SEM, 27. november ― Slovenski etnografski muzej gostuje v Dekanih z razstavo Na obisku doma: ob 70-letnici etnološke raziskave v Dekanih in okolici. Razstava bo na ogled v večnamenski dvorani KS Dekani med. 5 decembrom 2019 in 10. januarjem 2020. Kustos razstave je Miha Špiček. Letos je minilo 70 let od etnološke raziskave v Dekanih in okolici, ki jo je izpeljala tretja Orlova terenska ekipa – te etnološke ekipe so dobile ime po takratnem ravnatelju Etnografskega muzeja Borisu Orlu. Raziskovala je način življenja in zbirala podatke s področja materialne, duhovne in družbene kulture na območju Dekanov v času od 15. septembra do 25. oktobra 1949. Sestavljena je bila iz 14 članov, ki so v dobrem mesecu ustvarili 35 zvezkov terenskih zapiskov, 408 fotografskih posnetkov in 160 risb. Za Etnografski muzej so zbrali tudi 73 predmetov. Na razstavi je na ogled izbor fotografij, ki izvirajo iz Dekanov in njihove okolice in jih kot dragoceno dediščino hrani Slovenski etnografski muzej. Fotografije bodo po letih hrambe v muzeju za kratek čas na ogled v kraju, kjer so nastale. Delo etnologov je bilo porazdeljeno na tri področja: Materialno kulturo so raziskovali Boris Orel, ki je proučeval ljudsko gospodarstvo, noše in obrt, dr. Vilko Novak, ki se je ukvarjal z notranjo opremo in prehrano, prof. arh. Gizela Šuklje se je ukvarjala z ljudskim stavbarstvom ter dijaki koprske gimnazije, ki so se ukvarjali vsak s svojim področjem; Rajko Kaligarič z lovom, ribolovom in prehrano, Raul Šiškovič s poljedelstvom in Danilo Vodopivec z ledinskimi in hišnimi imeni. Tej skupini je bila dodeljena še ekipa tehničnih risark, ki so risale predmete ter stavbe in tlorise. To so bile dijakinje šole za umetno obrt Marjeta Gal, Lea Svete in Vida Kantušer ter študentka umetnostne zgodovine Kristina Slak. S socialno kulturo se je ves čas ukvarjal le dr. Ivo Juvančič, višji arhivar Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani, saj zaradi začetka šole in pomanjkanja učnih moči prosvetni oddelek Istrskega okrožja ni mogel z
Slovenski etnografski muzej posveča poseben dogodek ob 100-letnici potovanja okrog sveta popotnice in pisateljice Alme M. Karlin

Slovenski etnografski muzej posveča poseben dogodek ob 100-letnici potovanja okrog sveta popotnice in pisateljice Alme M. Karlin

SEM, 15. november ― Sporočilo za medije Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 11. november 2019 Slovenski etnografski muzej posveča poseben dogodek ob 100-letnici potovanja okrog sveta popotnice in pisateljice Alme M. Karlin V petek, 22. novembra 2019, med 10.00 in 11.30 je SEM v sodelovanju z  Založništvom Jerneja Jezernik pripravil dogodek Srečno pot, Alma! z naslednjim programom: Uvodni pozdrav: dr. Tanja Roženbergar, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja Predavanje: Mojca Račič, SEM: Alma M. Karlin kot obiskovalka knjižnic in muzejev na svoji študijski poti okrog sveta Nastop glasbenice Nike Solce s prvič uglasbeno pesmijo Erika,  z albuma Ko duše pokličem Predstavitev novih knjig: Jerneja Jezernik (Založništvo Jerneja Jezernik): knjižna serija Z Almo v svet: Petelin s svetega groba (5, Indonezija), Ženskam, ki sem jih srečala  (6, Svet) in prva Almina pesniška zbirka Dediči luči (7) Pogovor s prevajalko Jernejo Jezernik: Andreja Udovič (glavna urednica Založbe Sanje): Slovenski prevod prvega romana Alme M. Karlin Moj kitajski ženin Predstavitev slikanice Alma - Svet pred domačim pragom (avtorica Mojiceja Podgoršek, ilustratorka Polona Kosec): Polona Rifelj (direktorica Osrednje knjižnice Celje)  Javljanje v živo z območja Velikega koralnega grebena, Avstralija: Zala Bojović in Johannes Kanzog:  Project Alma Program bo povezovala Jerneja Jezernik, avtorica, prevajalka, raziskovalka Alminega življenja in dela. O Almi M. Karlin Alma Ida Wilibalda Maximiliana Karlin se je rodila 12. oktobra 1889 očetu Jakobu, majorju avstro-ogrske vojske, in materi Vilibaldi, učiteljici na celjski dekliški šoli. Ko je imela osem let ji je umrl oče in nekaj mesecev po tem se je z materjo prvič odpravila na daljše potovanje. Prepotovali sta Kvarner, Dalmacijo, Črno goro ter Bosno in Hercegovino, na svoji poti srečevali domačine in spoznavali njihov način življenja. Kot vedoželjna mladenka se je veliko učila in veliko brala ter se preizkušala v pisanju pesmi in krajš
SEM gostuje v Bitoli

SEM gostuje v Bitoli

SEM, 29. oktober ― V Muzeju Bitola v Severni Makedoniji bo 7. novembra ob 18h odprtje razstave Slovenskega etnografskega muzeja Nesnovna kulturna dediščina Slovenije v luči Unescove Konvencije (2003) avtoric Anje Jerin in Nene Židov.
Koordinator izdal novo publikacijo

Koordinator izdal novo publikacijo

SEM, 29. oktober ― Slovenski etnografski muzej je kot Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine izdal novo dvojezično publikacijo Nesnovna kulturna dediščina Slovenije na Unescovih seznamih (2016–2018), s katero želimo širši javnosti predstaviti enote, ki so bile do sedaj vpisane na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. V publikaciji so zbrani nagovori direktorice Slovenskega etnografskega muzeja Tanje Roženbergar, podpredsednice Slovenske nacionalne komisije za Unesco Magdalene Tovornik, predstavnice Ministrstva za kulturo RS, odgovorne za kulturne konvencije in programe Špele Spanžel in urednic Anje Jerin in Adele Pukl. Sledi popis enot dediščine iz Slovenije, ki so vpisani na različne Unescove seznama s posebnim poudarkom na štirih enotah nesnovne kulturne dediščine, ki so bile do decembra 2018 vpisane na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Predstavljeni so Škofjeloški pasijon (vpisan 2016), Obhodi kurentov (vpisani 2017), Veščina suhozidne gradnje, znanje in tehnike (multinacionalna nominacija, vpisana 2018) in Klekljanje čipk v Sloveniji (vpisano 2018).
Potujoča razstava o nesnovni dediščini Slovenije gostuje v Tuzli

Potujoča razstava o nesnovni dediščini Slovenije gostuje v Tuzli

SEM, 29. oktober ― Slovenija je Unescovo Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine ratificirala leta 2008. Naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine od leta 2011 opravlja Slovenski etnografski muzej, osrednja ustanova za varovanje nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji. Register nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, je začel nastajati leta 2008. Leta 2018 smo v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo in Zunanjim ministrstvom RS pripravili potujočo razstavo o nesnovni dediščini Slovenije, ki je bila v različnih jezikovnih različicah na ogled v devetih državah. Razstava je od 30. 10. 2019 do 15. 11. 2019 na ogled v Ateljeju Ismeta Mujezinovića v Tuzli, BIH. Na razstavi so predstavljene enote, ki so vpisane v Register nesnovne kulturne dediščine in na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Avtorici: dr. Nena Židov, mag. Anja Jerin
še novic