SEM, 19. oktober ― Z veseljem sporočamo, da je nekdanja sodelavka Slovenskega etnografskega muzeja Alenka Simikič prejela nagrado za življenjsko delo s področja muzejske dokumentacije, ki jo podeljuje Skupnost muzejev Slovenije.  Alenka Simikič se je v Slovenskem etnografskem muzeju leta 1978 zaposlila kot prva kustosinja dokumentalistka, ki se je ukvarjala izključno z muzejsko dokumentacijo. Poleg skrbi za urejeno dokumentacijo o predmetih v muzejski zbirki  ter arhivskem gradivu je skrbela tudi za obsežno, v njenih letih zelo hitro naraščajočo fototeko in pripravo ter posredovanje gradiva strankam. Med letoma 1978 in 2004 je bila vodja Oddelka za dokumentacijo, upokojila pa se je leta 2009. Svoje moči vlagala v novo vizijo muzejske dokumentacija in bila na tem področju na Slovenskem pionirka. Povezovala se je v mednarodne organizacije, kot je CIDOC, ICOM-ov Mednarodni komite za dokumentacijo, v katerem je kot članica izvršnega odbora v 90. letih 20. stoletja vodila delovno skupino za etnologijo (EWG). Bila je prva predsednica omenjene delovne skupine, ki se je ukvarjala z osnovnimi etnološkimi podatkovnimi standardi in etnološko muzejsko dokumentacijo v etnografskih, etnoloških in antropoloških muzejih ter muzejih na prostem. Znotraj delovne skupine ji je uspelo pripraviti osnovne standarde za opis etnološke dediščine. Po vzoru iz tujine je v začetku 90. let ustanovila Muzejsko-galerijski dokumentacijski center, izobraževala in organizirala tečaje ob uvedbi programa Modes, prevajala literaturo in nudila celovito oporo dokumentalistom. Septembra 1993 je bila ena od glavnih organizatork CIDOC-ove konference v Ljubljani, za kar je prejela Valvasorjevo priznanje.  Pomembno vlogo je Alenka Simikič odigrala tudi pri vpeljavi etnološke sistematike za razvrščanje bibliografije in muzejskega gradiva. Svoja razmišljanja, primere dobrih praks in uspešnih etap svojega strokovnega prizadevanja je objavila v več člankih na temo muzejske dokumentacije, ki so bili objavljeni v Etnologu, Argu

SEM, 16. oktober ― 17. oktobra obeležujemo mednarodni dan nesnovne kulturne dediščine, ki ga je Generalna konferenca Unesca razglasila leta 2024. Dan je namenjen ozaveščanju o pomenu nesnovne kulturne dediščine ter priznanju vsem posameznikom, skupinam in skupnostim, ki jo ohranjajo in prenašajo na prihodnje rodove. Unescova Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine (2003), ki jo je do danes sprejelo že več kot 180 držav, med njimi tudi Republika Slovenija (2008), predstavlja okvir znotraj katerega lahko sistematično skrbimo za njeno varovanje. Konvencija poudarja, da je dediščina živa le toliko, kolikor jo ljudje prepoznavajo kot del svoje identitete in jo aktivno prenašajo naprej. Slovenski etnografski muzej od leta 2011 opravlja naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine. V sodelovanju z nosilci, lokalnimi skupnostmi, strokovnjaki in drugimi ustanovami prepoznava, dokumentira, raziskuje in predstavlja raznolike oblike nesnovne kulturne dediščine ter pripravlja strokovne podlage za vpise v Register nesnovne kulturne dediščine. Leto 2026 v številkah Delo Koordinatorja je tudi v letu 2026 zaznamovalo tesno sodelovanje z nosilci dediščine po vsej Sloveniji. Na dan 16. oktobra 2026 je bilo v Register nesnovne kulturne dediščine vpisanih 146 enot in evidentiranih 427 nosilcev dediščine.  Med novimi vpisi v letu 2026 so bili: Igranje na diatonično harmoniko, Telovske procesije, Džezovsko igranje, Agrarne skupnosti, Vinogradništvo, Koline, Velikonočno rágljanje v Tržiču, Alpinizem, Planinstvo, Pomorski krst ter Zborovsko petje. Poleg priprave predlogov za vpise v Register smo tudi terensko dokumentirali dediščinske prakse, strokovno svetovali pobudnikom, evidentirali nove nosilce ter sodelovali pri številnih predstavitvah in dejavnostih za ozaveščanje javnosti. Nesnovna kulturna dediščina ni le zapis v Registru. Njena vrednost je predvsem v ljudeh, ki jo živijo, ohranjajo in razvijajo. Prav nosilci dediščine so tisti, ki s svojim znanjem, ustvarjalnostjo, pre

SEM, 13. oktober ― Bled je med 30. septembrom in 3. oktobrom 2026 gostil 12. podelitev mednarodne nagrade Živa, ki jo Forum slovanskih kultur podeljuje za izjemne dosežke pri ohranjanju, varovanju, interpretaciji in promociji slovanske dediščine. Na letošnjem srečanju, ki je potekalo v sodelovanju z Zavodom za kulturo Bled, se je predstavilo 43 nominirancev iz 16 držav, med katerimi je bil tudi Slovenski etnografski muzej. V imenu SEM so muzej predstavljali direktor Blaž Verbič, pomočnica direktorja mag. Maja Kostric Grubišić in vodja kustosov dr. Tina Palaić. Predstavili so muzejske projekte, pristope in načine interpretacije dediščine ter z udeleženci izmenjali izkušnje in poglede na prihodnost muzejskega dela. Letošnja osrednja tema »Mit in spomin v slovanskem kulturnem prostoru« je odprla vprašanja o tem, kako se miti, zgodbe in kolektivni spomin ohranjajo, spreminjajo in na novo interpretirajo ter kako muzeji dediščino približujejo sodobni družbi. Živa 2026 je na Bledu povezala strokovno razpravo, predstavitve muzejskih praks, mednarodno mreženje in spoznavanje lokalne dediščine. Srečanje je še enkrat izpostavilo pomen sodelovanja in izmenjave izkušenj pri varovanju, raziskovanju, interpretaciji in predstavljanju kulturne dediščine. Mednarodna žirija, ki jo je sestavljalo 15 muzejskih strokovnjakov iz slovanskih držav in Evropske muzejske akademije (EMA), je podelila skupno 13 nagrad, priznanj in diplom. Nagrado za najboljši slovanski muzej je prejel Goriški muzej, Nova Gorica Slovenija.   

SEM, 30. september ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših najnovejših pridobitvah in predstavljamo tri sveža priporočila. Najprej velja opozoriti na hišni katalog razstave o času. Človek in čas: od ponedeljka do večnosti: vodnik po stalni razstavi Slovenskega etnografskega muzeja (Slovenski etnografski muzej, 2025) predstavlja človekov odnos do časa - njegovo dojemanje, razumevanje, poimenovanje, izkušanje in občutenje časa v vsakdanjem življenju. Gre za humanistični pogled na čas, ki ga ne obravnava zgolj fizikalno, temveč ga poskuša ujeti v vsej njegovi večpomenskosti. Pri nastanku razstave in kataloga je sodeloval širok nabor sodelavcev SEM. Zanimivo povezovanje se je vzpostavilo med Kulturno - umetniškim društvom Anton Umek - Okiški in Kulturnim društvom dr. Ignacija Knobleharja Škocjan ob novi izdaji pesnitve Abuna Soliman (Kulturno umetniško društvo Anton Umek - Okiški, 2026). Anton Umek - Okiški je namreč leta 1863 izdal epsko pesnitev v čast misijonarju Ignaciju Knobleharju, ki je deloval v Sudanu, kjer so mu domačini nadeli arabsko ime Abuna Soliman - "naš oče Salomon". Obširno spremno besedo o zgodovinskem kontekstu misijonarskega dela v Sudanu je prispeval kolega Marko Frelih. Zbornik Wczoraj, dziś, jutro muzealnictwa rolniczego = Yesterday, today and tomorrow of museums of agriculture (Muzeum Narodowe Rolnictwa i Przemysłu Rolno-Spożywczego w Szreniawie, 2025) prinaša prispevke z mednarodne konference Yesterday, today and tomorrow of agricultural museums, ki je leta 2025 potekala v mestu Szreniawa na Poljskem. Konferenca je osvetljevala vlogo kmečkih, etnoloških in industrijskih muzejev v sodobnosti, na njej pa je sodelovala tudi kustosinja SEM Barbara Sosič. V svojem prispevku se je posvetila vlogi SEM pri ohranjanju etnološke in nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji.   Seznam novosti v Knjižnici SEM - september (pdf, 89 KB)

SEM, 25. september ― Vabimo vas, da obiščete katerega od dogodkov, ki se bodo v SEM dogajali ob Dnevih evropske kulturne dediščine 2026. Četrtek, 1. 10. 2026, ob 18.00 Predavanje dr. Žige Zwittra: Zakaj so bili travniki nekdaj bolj biotsko raznovrstni kot danes? Predavanje bo predstavilo izsledke obsežne interdisciplinarne raziskave zgodovinarja dr. Žige Zwittra, objavljene v monografiji Zgodovinska biodiverziteta v Alpah. Skozi zgodovino travnikov in kulturne krajine bo osvetlilo preplet človeka, narave in gospodarjenja ter ponudilo nov pogled na to, zakaj je biotska raznovrstnost travnikov danes vse manjša in kako nam zgodovinski vpogled lahko pomaga pri varovanju narave ter trajnostnem upravljanju krajine. Cena: 8/5 € Prijave: blagajna@etno-muzej.si ali 01 300 87 45 Sobota, 3. 10. 2026, ob 11.00 Ustvarjalna delavnica Malega mojstra: Tiskanje na blago z jabolki Jesen je čas zorenja sadja, obiranja jabolk in bogatih okusov. Na ustvarjalni delavnici bodo otroci najprej pokukali na razstavo o sadjarstvu ter spoznali, kako pomembno vlogo ima sadje  v vsakdanjem življenju. Po raziskovanju razstave bodo z jabolki potiskali blago in izdelali svoj unikatni pogrinjek. Cena: 6 € Prijave: blagajna@etno-muzej.si ali 01 300 87 45 Nedelja, 4. 10. 2026, ob 11.00 Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti, sprehod po razstavi  Med 11.00 in 13.00 bo obiskovalce po stalni razstavi popeljala Brigita Rupnik, kulturna mediatorka SEM. Prost vstop! Nedelja, 4. 10. 2026, od 10.00 do 18.00 Dan odprtih vrat v SEM Vsako prvo nedeljo v mesecu vabimo obiskovalce na brezplačne oglede razstav Slovenskega etnografskega muzeja. Preživite dan v zakladnici kulture, sprehodite se po zbirkah Slovenskega etnografskega muzeja in se naužijte dediščine.  Prost vstop!

SEM, 18. september ― Vabljeni na predavanje kustosa Slovenskega etnografskega muzeja dr. Marka Freliha o Antonu Codelliju in njegovem albumu iz Toga. Predavanje bo potekalo 16. decembra 2026, ob 17.00, v Narodnem muzeju Slovenije.  Baron Anton Codelli je bil eden najbolj zanimivih slovenskih izumiteljev, raziskovalcev in avanturistov. Med letoma 1911 in 1914 je v nekdanji nemški koloniji Togo v zahodni Afriki za podjetje Telefunken sodeloval pri vzpostavitvi prve brezžične radiotelegrafske povezave med Afriko in Evropo. Pri delu mu je pomagal Ljubljančan Leo Poljanec, skupaj pa sta nastanek postaje v Kamini ter življenje v Togu dokumentirala tudi s fotografskim aparatom. Iz tega gradiva je nastal obsežen fotografski album, ki poleg različnih dejavnosti na območju telegrafske postaje, prikazuje tudi vsakdanje življenje v Togu. Posebno zanimive so fotografije, povezane s snemanjem filma Bela boginja iz Wangore, ki velja za prvi igrani film, posnet na afriških tleh. O predavatelju Predaval bo dr. Marko Frelih, doktor arheoloških znanosti ter kustos za afriške in ameriške zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju. Že vrsto let raziskuje stike Slovencev z neevropskimi kulturami, o albumu iz Toga pa je že leta 2007 pripravil tudi samostojno razstavo in monografijo.  Predavanje bo v sredo, 16. decembra 2026, ob 17. uri v Narodnem muzeju Slovenije, Muzejska 1, v Ljubljani.  Udeležba na predavanju je brezplačna, predhodne prijave niso potrebne.  Vljudno vabljeni!

SEM, 3. september ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših najnovejših pridobitvah in predstavljamo tri sveža priporočila. Katalog Krykhiši za sklo: narodni ikony na skli: kolektsiia Ostapa Lozynskoho (Muzei narodnoi arkhitektury i pobutu, 2024) predstavlja zbirko narodnih ikon na steklu iz zbirke Ostapa Lozynskega. Publikacija je dragocen vpogled v ukrajinsko ljudsko umetnost, tehniko slikanja na steklo, njeno simboliko in estetsko moč. Primerna je tako za ljubitelje umetnosti kot za raziskovalce vizualne kulture. Katalog Ne moreš biti brez tega: izdelovanje rož iz krep papirja (Pomurski muzej, 2026) prekazuje ohranjanje rokodelske spretnosti izdelovanja rož, ki jo neguje muzejska skupina Rožice Pomurskega muzeja Murska Sobota. Katalog ne predstavi le delovanja skupine in razstavljenih rož - za razstavo so jih izdelale več kot 2000 - temveč tudi dolgo tradicijo te obrti v Prekmurju (denimo gančki majoš) ter pomen druženje ob ustvarjanju. Kot pravi ena od članic Rožic: "Ne moreš biti brez tega, odvisna sem od tega."   Dvojezični katalog »In tu in tam. Le bežno potovanje.« : fotografsko-literarna razstava o Srečku Kosovelu = “Here and there. A fleeting departure.” : photographic and literary exhibition on Srečko Kosovel (Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, 2026) je nastal ob istoimenski fotografsko-literarni razstavi o Srečku Kosovelu. Skozi fotografije, literarne odlomke in spremna besedila raziskuje kraje, ki so zaznamovali Kosovelovo življenje in ustvarjanje. Dopolnjujejo ga besedila različnih avtorjev, ki Kosovela umeščajo v širši kulturni in zgodovinski kontekst: njegovo povezanost s Krasom, konstruktivističnim gibanjem Kons ter odnos do zgodnjega protifašističnega gibanja TIGR. Seznam novosti v Knjižnici SEM - julij (pdf, 72 KB) Seznam novosti v Knjižnici SEM - avgust (pdf, 89 KB)

SEM, 13. avgust ― Ministrstvo za kulturo je 12. 8. 2026 na predlog Slovenskega etnografskega muzeja / Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije vpisalo enoto Pomorski krst. Register tako skupno šteje že 145 enot in 424 evidentiranih nosilcev nesnovne kulturne dediščine.  Pomorski krst je šega, ki poteka ob sprejemu nove generacije bodočih dijakov na pomorsko šolo ter obsega niz dogodkov (povorko, prisego, »krst«), razporejenih skozi več dni. Šega predstavlja simboličen sprejem dijakov prvih letnikov v šolo pod okrilje morskega boga Neptuna. Ob enoti je evidentiran en nosilec - Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran. Za obravnavo v naslednjem roku lahko pobude na naslov Koordinatorja oddate do 15. 9.  2026. Pobude za evidentiranje novih nosilcev ob že vpisanih enotah nesnovne kulturne dediščine lahko oddate kadarkoli med letom.     

SEM, 12. avgust ― Na povabilo Kasaškega kluba Ljutomer se je kustosinja SEM Alenka Stražišar Lamovšek odpravila na teren na kasaške dirke v Ljutomer. Klub je nosilec enote Reja in vzreja ljutomerskih kasačev, vpisane v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Namen obiska je bilo dokumentiranje izvajanja prakse ter poteka dirk, organizacije in spremljevalnega dogajanja. Kustosinja je zabeležila pripravo konj, potek posameznih voženj, odzive občinstva ter ključne elemente organizacije. Terensko pridobljeno gradivo potrjujejo živost in kontinuiteto kasaške tradicije v Ljutomeru, ki ostaja pomemben del lokalne identitete ter je prepoznavna tudi na nacionalni ravni.