Priprave na veliko noč

SEM, 15. marec ― Na pepelnico, 14. februarja se je začel postni čas (40 dni + 6 nedelj). V času pred veliko nočjo, ki bo letos 31. marca, ljudje že izdelujejo različne butare, oljčne palme, ljubenske potice, ..., ki jih bodo nesli na cvetno nedeljo k blagoslovu v cerkev. V Register nesnovne kuturne dediščine so vpisana različna znanja in veščine izdelave cvetnonedeljskih butar, ki nosijo različna imena in imajo različne oblike. Na Primorskem so to oljčne palme, v Ljubljani in okolici ljubljanske butare, na Ljubnem ljubenske potice.
SEM se je udeležil Svetovnega simpozija o vprežnem govedu

SEM se je udeležil Svetovnega simpozija o vprežnem govedu

SEM, 14. marec ― Kustosinja za kmečko gospodarstvo in promet Barbara Sosič in konservatorja-restavratorja Gregor Kos in Žiga Rehar iz Slovenskega etnografskega muzeja so se med 8. in 10. marcem v kraju Lorsch blizu Frankfurta udeležili Svetovnega simpozija o vprežnem govedu, ki ga je organiziral Arheološki laboratorij na prostem Lauersham. Na simpoziju je sodelovalo več kot 130 udeležencev iz 27 držav Evrope, Amerike, Azije in Afrike. V središču pozornosti so bili delovni voli in oprema za vpreganje, predvsem pa pomen volov za kmetijstvo danes, sodelavci SEM pa so predstavili snovno in nesnovno kulturno dediščino ter načine ohranjanja jarmov v Sloveniji. Ob dogodku so odprli razstavo o jarmih z vsega sveta, kjer je do maja na ogled tudi sedem jarmov iz zbirke SEM, ki velja za eno najdragocenejših tovrstnih evropskih zbirk. Na dan odprtih vrat si jo je ogledalo kar 3.200 ljudi.

SEM na Svetovnem simpoziju o vprežnem govedu

SEM, 14. marec ― Kustosinja za kmečko gospodarstvo in promet Barbara Sosič in konservatorja-restavratorja Gregor Kos in Žiga Rehar iz Slovenskega etnografskega muzeja so se med 8. in 10. marcem v kraju Lorsch blizu Frankfurta udeležili Svetovnega simpozija o vprežnem govedu, ki ga je organiziral Arheološki laboratorij na prostem Lauersham. Na simpoziju je sodelovalo več kot 130 udeležencev iz 27 držav Evrope, Amerike, Azije in Afrike. V središču pozornosti so bili delovni voli in oprema za vpreganje, predvsem pa pomen volov za kmetijstvo danes, sodelavci SEM pa so predstavili snovno in nesnovno kulturno dediščino ter načine ohranjanja jarmov v Sloveniji. Ob dogodku so odprli razstavo o jarmih z vsega sveta, kjer je do maja na ogled tudi sedem jarmov iz zbirke SEM, ki velja za eno najdragocenejših tovrstnih evropskih zbirk. Na dan odprtih vrat si jo je ogledalo kar 3.200 ljudi.
Razpis za delovno mesto kustosa

Razpis za delovno mesto kustosa

SEM, 13. marec ― Slovenski etnografski muzej objavlja prosto delovno mesto KUSTOS DM G027012 – M/Ž za določen čas s polnim delovnim časom. OPIS DEL IN NALOG: POMOČ PRI MUZEOLOŠKI OBDELAVI IN DOKUMENTIRANJU ZBIRK, PREUČEVANJE IN RAZISKOVANJE GRADIVA. DELO NA EU PROJEKTU: PLES KOT NESNOVNA KULTURNA DEDIŠČINA: NOVI MODELI OMOGOČANJA PARTICIPATIVNIH PLESNIH DOGODKOV (DANCE AS ICH: NEW MODELS OF FACILITATING PARTICIPATORY EVENTS). SOOBLIKOVANJE, SOORGANIZACIJA PROJEKTNIH VSEBIN, STROKOVNO DELO PRI RAZISKAVAH, PRIPRAVA PROJEKTNIH PROMOCIJSKIH IN KOMUNIKACIJSKIH VSEBIN, DRUGE STROKOVNE NALOGE V OKVIRU PROJEKTA V SKLADU Z NAVODILI DELODAJALCA. Izobrazba: visokošolska 2. stopnje, visokošolska univerzitetna (prejšnja) ipd.; Družbene vede in vedenjske znanosti, drugo Trajanje zaposlitve: določen čas s polnim delovnim časom, 8 mesecev oz. od 01.04.2024 - 30.11.2024 Zahtevane delovne izkušnje: 1 leto, brez poskusnega dela Zahtevana računalniška znanja: urejevalniki besedil – osnovno, delo s preglednicami - osnovno , poznavanje računalniških omrežij - osnovno Znanje jezikov: angleški jezik: razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro Vozniško dovoljenje: B Druga potrebna dodatna znanja oz. drugi pogoji za zasedbo: Zaželen opravljen strokovni izpit za Kustosa in izkušnje z etnografskim terenskim delom, sposobnost za skupinsko delo, samostojno odločanje, organizacijske sposobnosti, natančnost, sistematičnost, samoiniciativnost in komunikativnost. Rok za prijavo: 16. 3. 2024 Kandidat naj pošlje vlogo po e-pošti. Kontakt: Natalija Bubnjar, E: tajnistvo@etno-muzej.si, T: 01 / 3008 704
Ob koncu razstave Ponikovske mačkare smo postavili premični fotografski studio

Ob koncu razstave Ponikovske mačkare smo postavili premični fotografski studio

SEM, 12. marec ― Pustni čas je mimo in v SEM smo podrli razstavo o Ponikovskih mačkarah. SEM je lani s finančno pomočjo Ministrstvo za kulturo odkupil celotne pustne oprave 5 likov Ponikovskih mačkar in jih inventariziral. Ker pa je za dokumentacijo pomemben tudi celoten videz lika, smo ob koncu razstave postavili premični fotografski studio in fotografirali pustne oprave. Oblačila, maske, pokrivala, čevlje, palice in bič smo nato pospravili v ustrezne klimatske pogoje muzejskih depojev. Foto: Adela Pukl
Gregorjevo v Ljubljani!

Gregorjevo v Ljubljani!

SEM, 11. marec ― Po starem julijanskem koledarju se pomlad začenja 12. marca, na dan svetega Gregorja. Na predvečer gregorjevega otroci spuščajo gregorčke po potokih, letos pa zaradi visoke gladine Gradaščice v Ljubljani ustvarjamo v SEM. Učimo se varovati okolje, spoznavamo slovenske ptice, iz japonskega dresnika izdelujemo papir, delamo origami, izdelujemo gregorčke iz lesa in veliko rišemo! Foto: Živa M. Brecelj #luvfest #visitljubljana #ljubljana
Danes smo v SEM obdani z Gregorčki

Danes smo v SEM obdani z Gregorčki

SEM, 11. marec ― Ne prezrite dogodka Pozdrav pomladi – GREGORČKI 2024 (prireditev se prestavi v SEM), ki bo v SEM med 13.00 in 18.00. Ob 17.00 pa vas prijazno vabimo še na dogodek PLAVAJOČE OBLIKE, kjer se bodo s svojimi gregorčki predstavili dijaki SŠOF - Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, smer Oblikovanje uporabnih predmetov. Nekaj utrinkov njihovih gregorčkov v naprej delimo z vami. Foto: Maja Kostric Grubišić VABLJENI, PROST VSTOP! #luvfest #visitljubljana #ljubljana  
Druga letošnja delavnica izdelovanja gregorčkov

Druga letošnja delavnica izdelovanja gregorčkov

SEM, 9. marec ― Danes je v SEM potekala že druga letošnja delavnica izdelovanja gregorčkov. Nastali so čudoviti izdelki! Kljub temu, da v ponedeljek spuščanje gregorčkov po Gradaščici ODPADE zaradi visokega vodostaja, vas vabimo na prireditev Pozdrav pomladi – GREGORČKI 2024 (prireditev se prestavi v SEM) v Slovenski etnografski muzej, kjer so bo odvil pester program za otroke - ponedeljek, 11. marec 2024, 13.00-18.00. Vabljeni, prost vstop! Foto: Maja Kostric Grubišić, SEM Organizator dogodka: Staroljubljanski zavod za kulturo #luvfest #visitljubljana #ljubljana
Zbrika islamskih papirnatih talismanov

Zbrika islamskih papirnatih talismanov

SEM, 7. marec ― SEM hrani pomembno zbrika islamskih papirnatih talismanov (konec 19., zač. 20. stol.) afriškega izvora (Mali, Niger, Čad). Zbirka talismanov obsega arabska besedila, simbole in različne geometrijske vzorce. Takšne papirnate talismane so nosili kot amulete za zaščito pred zlemi duhovi, nesrečami, za srečo, zdravje, bogastvo. Prejšnji teden sta Žiga Rehar, restavrator SEM, in prof. dr. Abdelrazek Elnaggar, s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (UNI LJ), v sklopu projekta H2020 IPERIOS HS obiskala Instituto de Quimica Fisica Blas Cabrera v Madridu, kjer je potekala identifikacija sestave črnil, pigmentov in papirja trinajst talismanov iz naše zbirke. Rezultati nam bodo v pomoč pri izbiri pogojev hranjenja, konservacije in končne predstavitve.
Snemanje pedagoškega filma o plesih sotiš in šamarjanka

Snemanje pedagoškega filma o plesih sotiš in šamarjanka

SEM, 4. marec ― Letos bomo v SEM (v okviru EU projekta / Kreativna Evropa) odprli občasno razstavo Ples kot nesnovna kulturna dediščina, kjer se bodo obiskovalci lahko spoznali s plesno dediščino 5 evropskih držav. Pred nekaj dnevi smo skupaj s plesalci iz Beltincev v studiu posneli pedagoški film, ki bo del razstave. Če so vas zasrbeli podplati in se želite naučiti prekmurska plesa sotiš in šamarjanka, vas jeseni povabimo plesat v SEM! Foto: Adela Pukl in Anja Jerin
Februarske novosti v Knjižnici SEM ter priporočila za branje

Februarske novosti v Knjižnici SEM ter priporočila za branje

SEM, 4. marec ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo pet novih priporočil: V pustnem času je knjižnico SEM obogatila fotografska monografija Jasona Gerdnerja We the spirits (GOST, 2024). Fotograf, ki živi in ustvarja med ZDA in Francijo, je v več kot petnajstih letih in v petnajstih večinoma evropskih državah vizualno dokumentiral pustne obhode, pri čemer se je osredotočal na tradicionalna, ljudska in skupnostna praznovanja, tista z malo zunanjimi obiskovalci. Med nekaj več kot stotimi predstavljeni pustnimi liki so tudi kurent, posamezni liki Cerkljanske laufarije in Kostanjeviške šelmarije. V februarskem naboru knjig se je znašlo več del na temo vojne, rasne, etnične ali nacionalne nestrpnosti. Tudi prva svetovna vojna še vedno odmeva v publikacijah Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL. Božidar Jezernik je souredil zbornik Commemorating the First World War in the former Yugoslavia (Zupaničeva knjižnica, št. 52; 2023), ki prinaša prispevke o spreminjanju in ponekod še vedno aktualnem obeleževanju prve vojne ter tudi širše o političnem dogajanju na Balkanu. Druga knjiga pa se osredotoča na slovensko ozemlje. Vito Hazler je sistematično predstavil vojaška pokopališča, kapelice, spomenike in spominska znamenja v monografiji Dediščina spomenikov prve svetovne vojne (Zbirka Kulturna dediščina. Zv. 14; 2023). Pandemija covida-19 je v realnem življenju že skoraj pozabljena, v znanstvenih, muzejskih in umetniških projektih pa je še vedno aktualna. Zbornik Kovidna krajina: ranjivosti v času pandemije je še ena publikacija, ki je lani izšla v zbirki Zupaničeva knjižnica (št. 53). Znanstvena monografija temelji na etnografski raziskavi, ki jo je kot del projekta Sonar-Global vodila Uršula Lipovec Čebron, in ki je skupaj Saro Pistotnik tudi njena urednica. Fotograf Antoine d'Agata je bil povabljen k projektu Taking care in rezultat tega sodelovanja je bila razstava Psychodémie v muzeju MUCEM v Marseillu ter istoimenska in zajet
Utrinek iz fototeke SEM

Utrinek iz fototeke SEM

SEM, 1. marec ― Te dni se v Zagrebu zaključuje razstava Ivana Meštrovića v Galerija Klovićevi dvori. Ob tem smo pobrskali po dokumentaciji SEM in z vami delimo fotografiji na katerih je ovekovečen priznani hrvaški kipar in arhitekt Ivan Meštrovič (1883-1962). Fotografiji sta nastali avgusta 1932 v kraju Otavice na Hrvaškem. Avtor fotografij je Stanko Murko, sin dr. Matije Murka, slovenskega etnologa. Ta je v sinovi družbi potoval po Balkanu v 30. letih 20. stol. in tam delal terensko raziskavo o ljudskih pevcih. Po naključju je v Otavicah spoznal tudi Ivana Meštrovića in njegovo družino. Na podlagi Murkovih raziskav je leta 1952 pri JAZU v Zagrebu izšla monografija Tragom srpsko-hrvatske narodne epike. Več o fotografski zbirki Matije Murka, ki jo hrani SEM na https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne-zbirke/matija-murko
še novic