Novice

Slovenski etnografski muzej: muzeji

http://www.etno-muzej.si/  
V Slovenskem etnografskem muzeju iščemo okrepitve!

V Slovenskem etnografskem muzeju iščemo okrepitve!

SEM, 11. marec ― KUSTOS - M/Ž  SEM vabi v svojo ekipo kustosa v oddelku nesnovne kulturne dediščine. Več o delovnem mestu na strani Zavoda za zaposlovanje Slovenije.  Rok za prijavo: 1. aprila 2026 Kandidati in kandidatke naj pošljejo vlogo po e-pošti. Kontakt: Natalija Bubnjar, E: tajnistvo@etno-muzej.si, T: 01 / 3008 704
Poslovil se je mag. Ralf Čeplak Mencin

Poslovil se je mag. Ralf Čeplak Mencin

SEM, 10. marec ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 10. marec 2026 Poslovil se je mag. Ralf Čeplak Mencin (1955-2026) Slovenski etnografski muzej (SEM) z globoko žalostjo sporoča, da se je poslovil naš dolgoletni sodelavec mag. Ralf Čeplak Mencin, muzejski svétnik, kustos za muzejske zbirke iz Azije, Oceanije in Avstralije iz Slovenskega etnografskega muzeja. Mag. Ralf Čeplak Mencin je bil magister znanosti s področja muzeologije, kustos etnolog za zunajevropske zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, soorganizator muzejskega izobraževalnega programa Muzeoforum (1991–2010), predsednik Zveze muzejev Slovenije (1991–1995) in ICOM Slovenija (1997–2003) in predsednik ICOM/ICME Mednarodnega odbora etnografskih muzejev (2019–2025). S svojo bogato in izjemno dinamično kariero je oblikoval slovensko muzeologijo doma in po svetu. Njegovo delo na področju raziskovanja, predstavljanja in umeščanja zunajevropskih zbirk v slovenski prostor je odprlo nova obzorja razumevanja globalnih kulturnih povezav. Z izjemno predanostjo je slovensko muzeologijo, s poudarkom na etnologiji in antropologiji, umestil v mednarodni prostor, tudi z aktivnim delovanjem v številnih strokovnih združenjih in na mednarodnih dogodkih. Za svoje življenjsko delo je leta 2025 prejel Valvasorjevo nagrado, najvišje strokovno priznanje na področju muzejstva. Strokovne zasluge Ralfa Čeplaka Mencina so obsežne. S svojo vizijo, strokovnostjo in neizmerno predanostjo je oblikoval zbirke Slovenskega etnografskega muzeja in pomagal pri odpiranju novih perspektiv razumevanja globalne kulturne dediščine. Njegovo delo je prispevalo k prepoznavnosti muzeja in muzeologije doma in v mednarodnem prostoru, ter utrdilo vlogo SEM kot relevantnega in za sodelovanje odprtega muzeja. Njegova prizadevanja za vključevanje družbeno marginaliziranih skupin, zavezanost etičnim načelom muzejske stroke ter sposobnost povezovanja lokalnega z globalnim so bili navdihujoči. Njegove avtorske razstave niso predstavljale l
Poslovil se je mag. Ralf Čeplak Mencin

Poslovil se je mag. Ralf Čeplak Mencin

SEM, 10. marec ― Slovenski etnografski muzej (SEM) z globoko žalostjo sporoča, da se je poslovil naš dolgoletni sodelavec mag. Ralf Čeplak Mencin, muzejski svétnik, kustos za muzejske zbirke iz Azije, Oceanije in Avstralije. Mag. Ralf Čeplak Mencin je bil magister znanosti s področja muzeologije, kustos etnolog za zunajevropske zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, soorganizator muzejskega izobraževalnega programa Muzeoforum (1991–2010), predsednik Zveze muzejev Slovenije (1991–1995) in ICOM Slovenije (1997–2003) in predsednik ICOM/ICME Mednarodnega odbora etnografskih muzejev (2019–2025). S svojo bogato in izjemno dinamično kariero je oblikoval slovensko muzeologijo doma in po svetu. Njegovo delo na področju raziskovanja, predstavljanja in umeščanja zunajevropskih zbirk v slovenski prostor je odprlo nova obzorja razumevanja globalnih kulturnih povezav. Z izjemno predanostjo je slovensko muzeologijo, s poudarkom na etnologiji in antropologiji, umestil v mednarodni prostor, tudi z aktivnim delovanjem v številnih strokovnih združenjih in na mednarodnih dogodkih. Za svoje življenjsko delo je leta 2025 prejel Valvasorjevo nagrado, najvišje strokovno priznanje na področju muzejstva. Strokovne zasluge Ralfa Čeplaka Mencina so obsežne. S svojo vizijo, strokovnostjo in neizmerno predanostjo je oblikoval zbirke SEM in pomagal pri odpiranju novih perspektiv razumevanja globalne kulturne dediščine. Njegovo delo je prispevalo k prepoznavnosti muzeja in muzeologije doma in v mednarodnem prostoru, ter utrdilo vlogo SEM kot relevantnega in za sodelovanje odprtega muzeja. Njegova prizadevanja za vključevanje družbeno marginaliziranih skupin, zavezanost etičnim načelom muzejske stroke ter sposobnost povezovanja lokalnega z globalnim so bili navdihujoči. Njegove avtorske razstave niso predstavljale le predmetov, temveč so odpirale pomembna vprašanja o naših stikih s svetom in o aktualnih družbenih temah, kot so migracije.  Čeplak Mencinova akademska pot je temeljila na širokem znanju s pod
Znanje v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu kulturne dediščine - Znanstveni in strokovni posvet

Znanje v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu kulturne dediščine - Znanstveni in strokovni posvet

SEM, 6. marec ― Slovenski etnografski muzej stoletnico začetka izhajanja Etnologa praznuje s posvetom Znanje v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu kulturne dediščine. V torek, 31. marca in sredo, 1. aprila 2026, se bodo zvrstili dve uvodni predavanji, 20 referatov in okrogla miza o etnološkem in antropološkem publiciranju v času odprte znanosti. Program posveta z urnikom Slovenski etnografski muzej, torek, 31. marec 2026 9.00: Pozdravni nagovor, Blaž Verbič, direktor SEM 9.10: Uvod v posvet o znanju ob stoletnici začetka izhajanja Etnologa, Nadja Valentinčič Furlan 9.30–11.00: UVODNI PREDAVANJI (moderira Nadja Valentinčič Furlan) 9.30: Cristina Grasseni, Crafting Futures: Skilled Visions and the Reinvention of Craft (predavanje poteka v angleščini, izvleček je preveden, članek bo objavljen dvojezično) 10.15: Rajko Muršič, Stoletje Etnologa in etnologije oz. antropologije na Slovenskem: Od Nika Zupaniča k perspektivam vede v 21. stoletju  11.00–11.20: odmor, kava, torta 11.20–13.00: METODOLOŠKI PREMISLEKI (moderira Rajko Muršič) Ana Svetel in Veronika Zavratnik, Raziskovati skupaj – da, ampak kako?: Premislek o družni etnografiji Manca Filak, Raziskovanje materinstva, gospodinjskega dela in šolanja na domu: Spoznanja iz vizualne in večnačinske etnografije Jaka Repič, Forenzične analize množičnih grobišč kot del materialnega obrata v antropologiji Miha Kozorog, Staroverci, etnologi in kritika virov 13.00–15.00: odmor za kosilo 15.00–17.00: ETNOLOŠKO ZNANJE IN RAZISKOVANJE (moderira Tina Palaić) Veronika Zavratnik in Mateja Habinc, »Treba je razumeti«: Razumevanje kot nepreizpraševanje in normaliziranje Tina Komac in Saša Roškar, S terena nazaj na teren Anja Mlakar, Alternativne preteklosti: Razmerje med vernakularnim znanjem, arheologijo in spiritualnimi interpretacijami prostora Miha Horvat, 312 besed  Natalija Vrečer, Konstrukcija znanja v etnologiji oz. kulturni antropologiji na primeru terenskega dela med begunci in begunkami. Slovenski etnografski muzej,
Februarske novosti v Knjižnici SEM in priporočila za branje

Februarske novosti v Knjižnici SEM in priporočila za branje

SEM, 3. marec ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo tri nova priporočila: Zbornik Pogled v preteklost, korak v prihodnost: 80 let Arhiva Republike Slovenije (Arhiv Republike Slovenije, 2025) je posvečen osemdesetletnici osrednje državne arhivske ustanove, ki izvaja javno službo arhivske dejavnosti. Pomen le-te je pogosto nakazuje latinski rek "Česar ni v dokumentih, ne obstaja". Knjiga prinaša vpogled v zgodovino, poslanstvo ter najpomembnejše fonde in zbirke te naše največje arhivske institucije.   Zbornik V objemu gozdov: gospodarjenje z gozdovi Zgornjega Posočja (Tolminski muzej, 2025) govori večstoletnem gospodarjenju z gozdovi Zgornjega Posočja, ki sega od pretirane sečnje do trajnega načrtovanja sečnje. U gozdom so povezane tudi številne dejavnosti: lesne obrti, kurjava, nabiranje gozdnih dobrin, trgovina z lesom in gospodarske dejavnosti fužinarstva, glažutarstva, oglarstva, opekarstva in apnarstva.  Izpostavljamo tudi prvo številko prvega letnika nove etnološke in antropološke revije Šreka (Slovensko etnološko in antropološko društvo KULA, 2026). V njej so poleg predelanih in skrajšanih seminarskih nalog objavljeni še drugi raznoliki članki, eseji in zabavne strani. Teme člankov segajo od štopanja, normalizacije genocida in umetne inteligence do antropologije stranišč. Seznam novosti v Knjižnici SEM - februar (pdf, 98 KB)
Nova razstava v Slovenskem etnografskem muzeju Fotograf: Fotografska dediščina Petra Nagliča

Nova razstava v Slovenskem etnografskem muzeju Fotograf: Fotografska dediščina Petra Nagliča

SEM, 3. marec ― Sporočilo za javnost  Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 2. marca 2026 Slovenski etnografski muzej odpira občasno razstavo Fotograf: Fotografska dediščina Petra Nagliča v četrtek, 5. marca 2026, ob 18.00, v SEM.  Razstava je nastala v sodelovanju Slovenskega etnografskega muzeja, Astral filma in Društva Peter Naglič.  Avtorji razstave so direktorica Galerije Fotografije Barbara Čeferin, režiser in scenarist Miha Čelar, fotograf Jože Suhadolnik in kustos SEM Miha Špiček. Strokovni sodelavec razstave je Matjaž Šporar, vnuk Petra Nagliča. Grafično oblikovanje razstave je zasnovala Maja Kocjan.  Razstava Fotograf: Fotografska dediščina Petra Nagliča predstavlja del bogate fotografske zapuščine ščetarskega mojstra in fotografa Petra Nagliča (1883–1959) iz Šmarce pri Kamniku, ki je pri dokumentiranju s fotografskim aparatom v obdobju med obema vojnama kot samouk usvojil prvine novo razvijajoče se reportažne fotografije. Naglič je s fotografijo beležil vse, kar je pritegnilo pozornost njegovega radovednega duha, ter podrobno dokumentiral različne sfere človekovega življenja - od osebnih dogodkov posameznika do verskega, društvenega in družabnega življenja v ožji ter širši skupnosti. Prvine reportažne fotografije zaznamo pri fotografijah romanja v Jeruzalem leta 1910, dogajanja med prvo svetovno vojno na Ljubljanskem gradu, evharističnega kongresa v Ljubljani 1935, izkopavanja mamuta v Nevljah 1938, gradbene prenove Ljubljane v 30. letih prejšnjega stoletja in mnogih drugih. Ob razstavi Slovenski etnografski muzej s ponosom zaokroža dolgoletno in plodno sodelovanje z Matjažem Šporarjem, vnukom in skrbnikom Nagličeve zapuščine. Marca 2026 namreč prehaja Nagličeva zbirka v obsegu preko 10.000 negativov v trajno hrambo Slovenskega etnografskega muzeja. Na razstavi bo predstavljen izbor izjemnega fotografovega opusa ter nekateri njegovi predmeti, kot so fotoaparati, stojalo, studijska in temnična oprema, fotografski albumi itd.  Pobud

Slovenski kulturni praznik v SEM

SEM, 6. februar ― Sporočilo za javnost  Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 6. februar 2026 Slovenski etnografski muzej se pridružuje obeleževanju Prešernovega dne in v nedeljo, 8. februarja 2026, med 10.00 in 18.00, vabi na dan odprtih vrat s prostim vstopom. Kulturni praznik bo v SEM ponovno pester in pustno obarvan. Posebej izpostavljamo  vodstvo po novi razstavi Maske: Od rituala do karnevala, ki bo potekalo v družbi Cerkljanskih laufarjev.  Od 6. do 8. februarja 2026 Slovenski etnografski muzej v avli muzeja predstavlja tudi novo pridobitev v zbirkah SEM - slikarsko stojalo Maksima Gasparija z njegovim podpisom, na katerem je ustvaril večino svojih slik in risb. Muzej je predmet pridobil od družine Gaspari s podporo Ministrstva za kulturo RS. SEM hrani v svoji zbirki del Maksima Gasparija tudi portret Franceta Prešerna v mešani tehniki (1946), ki ga ob letošnjem Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku, ob umetnikovem stojalu prvič predstavljamo javnosti. Kulturni praznik v SEM - Program: •    ob 11.00: Za otroke in družine: Maske, ustvarjalna delavnica Malega mojstra •    ob 11.00: Vodstvo po razstavi Spominske knjige z avtorico Sonjo Kogej Rus  •    ob 12.00: Vodstvo po razstavi Srebrni vrt / Silver Garden: Kolodijske fotografije Emilije Petrauskienė z avtorjem razstave Blažem Verbičem •    ob 14.00: Vodstvo po razstavi Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke s soavtoricama razstave dr. Natašo Vampelj Suhadolnik in dr. Heleno Motoh POSEBEJ IZPOSTAVLJAMO:  •    ob 16.00: Vodstvo po razstavi Maske: Od rituala do karnevala z avtorji razstave v družbi Cerkljanskih laufarjev Maskiranje je globoko ukoreninjen del našega vsakdanjika in praznikov, ki tke nevidno nit skozi šege letnega in življenjskega kroga. Povezuje našo preteklost in prihodnost in ima dolgo zgodovino. Razstava med drugim v ospredje postavlja enega najživahnejših in najpomembnejših izrazov te tradicije: pustne šege na Slovenskem. Skozi obsežno zbirko SEM, ki obse
Slovenski kulturni praznik v SEM

Slovenski kulturni praznik v SEM

SEM, 6. februar ― Sporočilo za javnost  Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 6. februar 2026 Slovenski etnografski muzej se pridružuje obeleževanju Prešernovega dne in v nedeljo, 8. februarja 2026, med 10.00 in 18.00, vabi na dan odprtih vrat s prostim vstopom. Kulturni praznik bo v SEM ponovno pester in pustno obarvan. Posebej izpostavljamo  vodstvo po novi razstavi Maske: Od rituala do karnevala, ki bo potekalo v družbi Cerkljanskih laufarjev.  Od 6. do 8. februarja 2026 Slovenski etnografski muzej v avli muzeja predstavlja tudi novo pridobitev v zbirkah SEM - slikarsko stojalo Maksima Gasparija z njegovim podpisom, na katerem je ustvaril večino svojih slik in risb. Muzej je predmet pridobil od družine Gaspari s podporo Ministrstva za kulturo RS. SEM hrani v svoji zbirki del Maksima Gasparija tudi portret Franceta Prešerna v mešani tehniki (1946), ki ga ob letošnjem Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku, ob umetnikovem stojalu prvič predstavljamo javnosti. Kulturni praznik v SEM - Program: •    ob 11.00: Za otroke in družine: Maske, ustvarjalna delavnica Malega mojstra •    ob 11.00: Vodstvo po razstavi Spominske knjige z avtorico Sonjo Kogej Rus  •    ob 12.00: Vodstvo po razstavi Srebrni vrt / Silver Garden: Kolodijske fotografije Emilije Petrauskienė z avtorjem razstave Blažem Verbičem •    ob 14.00: Vodstvo po razstavi Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke s soavtoricama razstave dr. Natašo Vampelj Suhadolnik in dr. Heleno Motoh POSEBEJ IZPOSTAVLJAMO:  •    ob 16.00: Vodstvo po razstavi Maske: Od rituala do karnevala z avtorji razstave v družbi Cerkljanskih laufarjev Maskiranje je globoko ukoreninjen del našega vsakdanjika in praznikov, ki tke nevidno nit skozi šege letnega in življenjskega kroga. Povezuje našo preteklost in prihodnost in ima dolgo zgodovino. Razstava med drugim v ospredje postavlja enega najživahnejših in najpomembnejših izrazov te tradicije: pustne šege na Slovenskem. Skozi obsežno zbirko SEM, ki obse
Enotni za varno in odprto muzejsko ploščad Metelkova

Enotni za varno in odprto muzejsko ploščad Metelkova

SEM, 5. februar ― SKUPNA IZJAVA SEM, NMS – Metelkova, +MSUM, Slovenska kinoteka Ljubljana, 5 . februar 2026 Pretekli teden je bilo področje Metelkove ulice z okolico razglašeno za varnostno tvegano območje. Javne ustanove na muzejski ploščadi Metelkova smo ob tem dejstvu enotne: kultura je tista, ki plemeniti javni prostor in mu daje vsebino. Kljub poostrenemu nadzoru v okolici naše poslanstvo ostaja nespremenjeno – ostajamo varen, odprt in navdihujoč prostor za vse ljubitelje kulture. Muzejska ploščad ni le prehodna točka, temveč eno ključnih ljubljanskih vozlišč kulture in turizma.    Podpiramo prizadevanja za red in mir v naši okolici, hkrati pa zagotavljamo, da ploščad ostaja dostopna. Varnost obiskovalcev in zaposlenih je naša prednostna naloga, zato so razstavni prostori varovani po vseh standardih. Pri nas se lahko obiskovalci brez skrbi posvetijo raziskovanju dediščine in umetnosti. Naj muzejska ploščad ostane prostor srečevanj, navdiha in povezovanja, ne pa prostor razdvajanj! Vabljeni, da nas obiščete in soustvarjate varen javni prostor.   Blaž Verbič, direktor SEM ddr. Mateja Kos Zabel, direktorica NMS dr. Martina Vovk, direktorica MG+MSUM dr. Stojan Pelko, direktor Slovenske kinoteke
Muzejski večer z mag. Tatjano Dolžan Eržen in dr. Bojano Rogelj Škafar

Muzejski večer z mag. Tatjano Dolžan Eržen in dr. Bojano Rogelj Škafar

SEM, 2. februar ― Vabljeni na muzejski večer, posvečen etnologiji, raziskovanju izročila in življenjski predanosti stroki v četrtek, 5. februarja 2026, ob 18. uri, v Vojnomirovo dvorano Ullrichove hiše v Kranju,Tomšičeva 42. Gostji večera bosta Murkova nagrajenka za leto 2024, mag. Tatjana Dolžan Eržen iz Gorenjskega muzeja, ter prejemnica Murkovega priznanja za leto 2025, dr. Bojana Rogelj Škafar iz Slovenskega etnografskega muzeja. Njuno delo zaznamuje globoka ljubezen do etnologije, raziskovanja kulturne dediščine in razumevanja človeka v prostoru in času. Pogovor bo moderirala Saša Roškar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Kranj.
Januarske novosti v Knjižnici SEM in priporočila za branje

Januarske novosti v Knjižnici SEM in priporočila za branje

SEM, 30. januar ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo tri nova priporočila: Zbornik Sustaining traditional dance as intangible cultural heritage (ZRC SAZU, Založba ZRC, 2025), ki je nastal v okviru evropskega projekta Dance-ICH, raziskuje načine za ohranjanje ljudskega plesa kot nesnovne kulturne dediščine. Avtorji poudarjajo, da ples ni le statičen zgodovinski artefakt, temveč živa praksa, ki obstaja skozi telesno izvajanje in nenehno prilagajanje sodobnemu času. Članek sta prispevali tudi naši kolegici iz muzeja, Anja Jerin in Adela Pukl. Daniel Brunskole, potomec slovenskih izseljencev v Argentino, je napisal obsežno publikacijo Patagonia tierra mítica: sus etnias (Remitente Patagonia, 2025) o Patagoniji. Skozi govorice, legende in mite rekonstruira selitve tamkajšnjih ljudstev. Predvsem pa se osredotoča na bogastvo mitov Patagonije, ki jo razglasi za mitološko deželo.  Prva ljubljanska pasaža: pasaža Nebotičnik in pasaža Viktoria (Afront, zavod za prostorsko inovativnost, 2025) govori o znameniti pasaži, ki je ob otvoritvi v 30. letih delovala kot živahno mestno stičišče z bogato ponudbo vsakdanjih in ekskluzivnih izdelkov. Privabljala je meščane, turiste in politične veljake. V obdobju socializma je tam delovalo več kot 18 različnih lokalov in trgovin in je bila pomemben prostor druženja in trgovanja. Po osamosvojitvi Slovenije je zaradi sprememb lastništva in navad meščanov, prišlo do postopnega praznjenja pasaže. Seznam novosti v Knjižnici SEM - januar (pdf, 115 KB)
Nova razstava v Slovenskem etnografskem muzeju Maske: Od rituala do karnevala

Nova razstava v Slovenskem etnografskem muzeju Maske: Od rituala do karnevala

SEM, 22. januar ― Sporočilo za javnost  Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 7. januar 2026 Nova razstava v Slovenskem etnografskem muzeju Maske: Od rituala do karnevala Slovenski etnografski muzej (SEM) razstavno sezono leta 2026 pričenja z odprtjem velike občasne razstave Maske: Od rituala do karnevala v četrtek, 15. januarja 2026, ob 18.00, v SEM. Odprta bo v predpustnem času letošnjega leta in bo na ogled vse do konca avgusta 2027.  Odprtje razstave bodo spremljali pustni zvoki in glasba, ki jih bo za to priložnost iz arhivskih zvočnih posnetkov reinterpretiral akademski glasbenik Boštjan Gombač. Vodja projekta Maske: Od rituala do karnevala je mag. Adela Pukl, kustodinja za duhovno kulturo v SEM, avtorji razstave pa so mag. Adela Pukl, mag. Anja Jerin in Miha Špiček.  Arhitekturo razstave in grafično oblikovanje je zasnoval Rok Poles (Berivka d.o.o.).  Ob razstavi bo izšla istoimenska publikacija, katere urednika sta mag. Anja Jerin in mag. Gregor Ilaš.   Maskiranje je del vsakdanjega življenja in praznikov, sledimo mu tako s šegami letnega kot tudi življenjskega kroga. S svojo dolgo zgodovino, katere ostanki so se s številnimi prilagoditvami ohranili vse do zdaj, našo preteklost povezuje s prihodnostjo. Razstava predstavlja različne oblike maskiranja s poudarkom na pustni dediščini Slovenije. Na ogled je več kot 120 mask, oprav in rekvizitov iz slovenskih in zunajevropskih zbirk muzeja.  Človek se že od nekdaj maskira. Maske se v različnih okoljih pojavljajo v celotni človeški zgodovini, zato lahko govorimo o njihovi univerzalni razširjenosti. Njihova vloga in pomen sta se v času spreminjala – lovcu v kameni dobi je maska omogočila krinko, s katero je laže ujel plen, pozneje je maska kot pomemben magični pripomoček postala del ritualnih praks. Pomembno vlogo je imela zlasti ob ritualnih prehodih, ki so spremenili status osebe ali naravnega stanja. Ob zatonu antike je z vzponom krščanstva prvotni pomen ritualnih praks v srednjem veku izgubl
Izšli sta dve novi publikaciji, katalog Maske in nov letnik revije Etnolog

Izšli sta dve novi publikaciji, katalog Maske in nov letnik revije Etnolog

SEM, 16. januar ― Ob razstavi Maske: Od rituala do karnevala je izšla tudi istoimenska publikacija. Razdeljena je na štiri poglavja in je plod terenskega dela, ki je potekalo v sodelovanju s pustnimi skupinami. Kot je navedeno v podnaslovu, je publikacija poskus razumevanja pojava maskiranja, ki ga razumemo kot postopen prehod od maskiranja kot ritualne prakse k sodobnim oblikam, ki postajajo vedno bolj karnevalske.  Publikacija je dvojezična in je naprodaj v Trgovini SEM. Cena je 19 eur. Izšel je tudi zadnji letnik znanstvene revije Etnolog, katerega osrednja tema Etnologa je bila solidarnost. V Etnomuzejskih straneh Etnolog prinaša več strokovnih prispevkov s področij muzeologije, etnologije in antropologije ter različna poročila o delovanju muzeja. Etnologa lahko kupite v muzejski trgovini. Cena je 20€.
Novembrske in decembrske novosti v Knjižnici SEM in priporočila za branje

Novembrske in decembrske novosti v Knjižnici SEM in priporočila za branje

SEM, 5. januar ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo tri nova priporočila: Zbornik Nematerijalna kulturna baština u porječju Mure i Drave: zbornik radova prvog međunarodnog znanstvenog skupa Centra za istraživanje Međimurja : Mursko Središće i Čakovec, 9. – 11. studenoga 2023. (Centar za istraživanje Međimurja, Ogranak Matice hrvatske u Čakovcu, Muzej Međimurja, 2025) prinaša prispevke mednarodne konference o elementih nesnovne dediščine Hrvaške, Slovenije, Srbije, Albanije in Avstrije. Članke so prispevale tudi naše kolegice iz muzeja: Adela Pukl govori o vlogi žensk v pustni dediščini, o politizaciji varovanja nesnovne dediščine govori Nena Židov, Anja Jerin pa spregovori o motivaciji nosilcev dediščine za vpis v Register nesnovne kulturne dediščine.  Zbornik Unearthing collections: archives, time and ethics (UCL press, 2025) prinaša interdisciplinarne prispevke o tem kako nastaja znanje. Skozi preučevanje nastanka zbirk, razstav in arhivskega gradiva se izrisuje kako nastaja vednost, kdo jo poseduje in razširja. S tem proučevanje trči ob vprašanja kolonializma, prilaščanja virov itn. Pri uredniškem delu je sodelovala tudi kolegica Tina Palaić, ki pa je tudi soavtorica članka o dekolonizaciji muzejev v vzhodno-centralni Evropi.  Utopija uniforme: afektivna življenja Jugoslovanske ljudske armade (Založba ZRC, 2025 ) Tanje Petrović je knjiga o tem, kakšen vpliv je imelo služenje vojaškega roka v Jugoslovanski ljudski armadi na moške v tedanji Jugoslaviji. Združevalo je radikalno drugačne ljudi, mnogi izmed njih so kljub razlikam postali prijatelji; med služenjem vojaškega roka so skrbeli za drug drugega, ne glede na razredno ali etnično pripadnost. Jugoslovanska vojska je skozi ritualizirane forme proizvajala afekte prijateljstva in solidarnosti.    Seznam novosti v Knjižnici SEM - november (pdf, 95 KB) Seznam novosti v Knjižnici SEM - december (pdf, 95 KB)
Slovenski etnografski muzej v letu 2026

Slovenski etnografski muzej v letu 2026

SEM, 18. december 2025 ― Sporočilo za javnost  Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 18. decembra 2025 Slovenski etnografski muzej načrtuje v letu 2026 bogat razstavni program z osrednjo razstavo Maske: Od rituala do karnevala (odprtje razstave: 15. januarja 2026), več manjših občasnih razstav, medinstitucionalno razstavo Trienale rokodelstva, gostovanji razstav iz Hrvaške in Ukrajine ter gostovanje Slovenskega etnografskega muzeja v Beogradu. Javni program bo zaokrožal s pestrim programom predavanj, tematskih vodenih ogledov, delavnic in strokovnih srečanj. Izpostaviti gre mednarodno konferenco Maske: Od rituala do karnevala ob istoimenski razstavi (15.-16. oktober 2026) ter znanstveno-strokovni posvet Znanje v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu dediščine ob 100-letnici začetka izdajanja muzejske periodične publikacije Etnolog (31. marec in 1. april 2026). Muzej bo s programom v letu 2026 deloval kot stičišče stroke in javnosti, preko katerega bodo zbirke nacionalnega pomena še celoviteje predstavljene, hkrati pa bo spodbudil obiskovalce k razmišljanju o svoji identiteti in vlogi dediščine v sodobnem svetu v povezavi z muzejskimi zbirkami. Osrednja občasna razstava Maske: Od rituala do karnevala Osrednji razstavni projekt leta 2026, s katerim SEM vstopa v novo leto, bo velika občasna razstava Maske: Od rituala do karnevala. Na ogled bo od 15. januarja 2026 do konca avgusta 2027. Razstava bo med drugim v ospredje postavila enega najživahnejših in najpomembnejših izrazov te tradicije: pustne šege na Slovenskem. Skozi obsežno zbirko Slovenskega etnografskega muzeja, ki obsega tradicionalne in sodobne maske, slovenske in zunajevropske maske, oprave, fotografije in filmske zapise, bo razkrila njihovo bogastvo in raznolikost. Na razstavi se bodo obiskovalci seznanili, kako se tradicije maskiranja nenehno spreminjajo, prilagajajo, preživijo ter odražajo duh časa in okolja. Maske so več kot le preobleka; so živi simboli, ki nosilcem in skupnostim daje
Slovenski etnografski muzej v letu 2026

Slovenski etnografski muzej v letu 2026

SEM, 18. december 2025 ― Sporočilo za javnost  Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 18. decembra 2025 Slovenski etnografski muzej načrtuje v letu 2026 bogat razstavni program z osrednjo razstavo Maske: Od rituala do karnevala (odprtje razstave: 15. januarja 2026), več manjših občasnih razstav, medinstitucionalno razstavo Trienale rokodelstva, gostovanji razstav iz Hrvaške in Ukrajine ter gostovanje Slovenskega etnografskega muzeja v Beogradu. Javni program bo zaokrožal s pestrim programom predavanj, tematskih vodenih ogledov, delavnic in strokovnih srečanj. Izpostaviti gre mednarodno konferenco Maske: Od rituala do karnevala ob istoimenski razstavi (15.-16. oktober 2026) ter znanstveno-strokovni posvet Znanje v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu dediščine ob 100-letnici začetka izdajanja muzejske periodične publikacije Etnolog (31. marec in 1. april 2026). Muzej bo s programom v letu 2026 deloval kot stičišče stroke in javnosti, preko katerega bodo zbirke nacionalnega pomena še celoviteje predstavljene, hkrati pa bo spodbudil obiskovalce k razmišljanju o svoji identiteti in vlogi dediščine v sodobnem svetu v povezavi z muzejskimi zbirkami. Osrednja občasna razstava Maske: Od rituala do karnevala Osrednji razstavni projekt leta 2026, s katerim SEM vstopa v novo leto, bo velika občasna razstava Maske: Od rituala do karnevala. Na ogled bo od 15. januarja 2026 do konca avgusta 2027. Razstava bo med drugim v ospredje postavila enega najživahnejših in najpomembnejših izrazov te tradicije: pustne šege na Slovenskem. Skozi obsežno zbirko Slovenskega etnografskega muzeja, ki obsega tradicionalne in sodobne maske, slovenske in zunajevropske maske, oprave, fotografije in filmske zapise, bo razkrila njihovo bogastvo in raznolikost. Na razstavi se bodo obiskovalci seznanili, kako se tradicije maskiranja nenehno spreminjajo, prilagajajo, preživijo ter odražajo duh časa in okolja. Maske so več kot le preobleka; so živi simboli, ki nosilcem in skupnostim daje
še novic