1950 Rakek – Trije modri

1950 Rakek – Trije modri

Stare slike (Cerknica), 6. januar ― Lastnik fotografije Andrej Gregorič, ml. je zapisal, da so to najstarejši trije možje na Rakeku v tistem času. Mučenje s problemom, kateri čas je to bil, pa je prepustil meni. Prvi na levi je neznan, menda je živel na Vrtni ulici, drugi je Andrej Gregorič, st. z Rakeka. Slednji je umrl leta 1951 v devetinosemdesetem […]

Panoptikum mikrozgodb in telesnih resonanc

Koridor, 5. januar ― Tovrstni kontrasti med nemimi posnetki so ustvarili občutek panoptikuma, obiskovalec se je lahko zgolj na nekaj kvadratnih metrih sprehodil skozi vrsto mikrozgodb posameznic in posameznikov, ki jih je avtor zajel na potovanjih od Münchna do Skopja.
Cerknica 1980/81 – 5. c razred

Cerknica 1980/81 – 5. c razred

Stare slike (Cerknica), 5. januar ― V šolskem letu 1980/81 se je pred športno dvorano v Cerknici slikal 5. c razred. V svoji sredini imajo razredničarko Magdo Mele. Pridružil se jim je tudi podravnatelj Franc Petrič. Razredničarka Magda Mele je poučevala slovenski jezik, podravnatelj in učitelj Franc Petrič pa geografijo. Razred so sestavljali domačini in vozači, ki so se med seboj […]
1939 Podcerkev – Bločenovi

1939 Podcerkev – Bločenovi

Stare slike (Cerknica), 3. januar ― Te tri fotografije zajemajo kar nekaj let v življenju Bločenove družine iz Podcerkve. Na prvi sliki neznanega avtorja je del družine tista leta pred vojno, ko sin Tone še ni odšel v Ameriko. Od leve stojijo hči Francka, sedi mama Ivana s čedno torbico na kolenih, poleg stoji najmlajši sin Ivan, ki ima v rokah […]
OB VSTOPU V NOVO LETO

OB VSTOPU V NOVO LETO

Kreativni razred, 2. januar ― Dragi kolegice in kolegi! V novo leto 2026 ne stopam z optimizmom, a vendarle z zavedanjem, da je naše življenje dragoceno tudi takrat, ko ni vse idealno. Moj občutek mi pravi, da smo se v letu 2025 utrudili od številnih protestov, shodov, klicev k akciji, vzpodbujanju ljudi k angažmaju, k donacijam za pravično stvar in podobno. Kot da nobena od oblik protesta ni zalegla, kot da več ne vemo, kako naprej in kam naprej. Počutimo se kot psi na verigi, lajamo, kažemo čekane, se zaganjamo v nepridiprave, a na koncu nas veriga ustavi. Je krivo to, da smo povsem podlegli konzumerizmu, ki je, kot je nekje dejal prof. Jiang Xueqin, najbolj izpopolnjena oblika suženjstva? Ali pa to, da se obnašamo, kot je neoliberalnemu sistemu lastno, to je razdrobljeno in individualno, želeli pa bi enotno povezano akcijo? Smo torej že razpadli kot skupnost? Ali pa smo popolnoma regresirali v otroka, sprijaznjenega s tem, da so pač starši (vodilni politiki) odgovorni za našo življenje in prihodnost, mi sami pa na to nimamo nikakršnega vpliva več? Se zaradi še vedno sorazmerno velikega udobja, nikakor ne moremo odpovedati sistemu, ki je »To big to let die.« ali še bolje »To good to let die«? Ali pa je celo kriv zapis travmatične preteklosti nekaterih Evropskih narodov oziroma voditeljev v njihov DNK, ki jim narekuje današnje ravnanje? Morda pa smo preprosto večinoma stari in ne maramo otrok in z njimi povezanih stroškov, pa tudi sprememb ne?  Mislim, da vse to drži, a je za večino tega odgovoren sistem, ki ga živimo. Ta nas za svoj namen razvadil in zasvojil kot zlobna mati razvaja svojega že odraslega sina z ugodjem in uslugami, samo da ostane za večno doma.(v sistemu). Moj vtis je tudi, da so ljudje, ki se ugašajo z drugačnimi mnenji, vse bolj v manjšini. Da vse bolj obstaja le ena resnica, tista ki se skuha v Bruslju in jo potem dobimo na krožnik še v Sloveniji. Tej potem slepo sledimo.  Alenka Sottler & Peter Brueghel /montaža Slepec slepca vodi/ Prispevki v časopisi
1885 Ljubljana – Funcna

1885 Ljubljana – Funcna

Stare slike (Cerknica), 2. januar ― Funcna je pogovorno ime za manjšo petrolejsko svetilko, ki se je uporabljala za pregledovanje parnih lokomotiv med postanki na postajah. Funcna na fotografiji je stara okoli 140 let. Parna lokomotiva potrebuje posebno nego in strojno osebje na njej se ji mora nenehno posvečati. Niso lokomotive zastonj ženskega spola. To je podobno, kot v zakonu med […]
še novic