Grahovo 1963/64 – 3. razred

Grahovo 1963/64 – 3. razred

Stare slike (Cerknica), 19. oktober ― Slika 3. razreda osnovne šole Grahovo v šolskem letu  1963/64 v razredu. Z njimi je mlada učiteljica Stanka Knez. Na steni vidimo sliko predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita. Ta generacija nima slike iz prvega razreda. Imamo pa dogodivščino, ki se je v prvem razredu zgodila. Ob prihodu učiteljice Brede Tomšič v razred in njenem pozdravu: […]
Karel Rustja nas je zapustil

Karel Rustja nas je zapustil

Stare slike (Cerknica), 17. oktober ― Umrl je Karel Rustja, sodelavec skupine Stareslike. Kot raziskovalec železniške preteklosti je na portalu Stareslike objavil več prispevkov. Ti so bogati z gradivom in podatki ter osvetljujejo povezanost naših krajev z železnico. Tudi številni prispevki naših drugih avtorjev temeljijo na virih, ki jih je nesebično prispeval. Z objavami pa njegovo delo ni zaključeno. V našem […]
TOMAŽ MASTNAK: OD SOCIALIZMA DO TOTALITARIZMA

TOMAŽ MASTNAK: OD SOCIALIZMA DO TOTALITARIZMA

Kreativni razred, 17. oktober ―                                                             Alenka Sottler / Tranzicija / 2012 Ena od nalog, ki so jih zastavili organizatorji tega simpozija, je premisliti možnosti emancipatornega delovanja civilne družbe v današnjem svetu in prispevati k ponovni konceptualizaciji civilne družbe kot analitične kategorije in političnega polja. Preden bomo začeli razpravljati o emancipacijskem potencialu civilne družbe danes, se bom za začetek (ker že imam prvo besedo) vprašal, ali ga je sploh kdaj imela. Emancipacija je seveda političen pojem, kar pomeni, da je pomensko vezan na specifične zgodovinske kontekste. Slovarji so nam zato lahko le delno v pomoč. SSKJ definira emancipacijo kot pridobitev enakopravnega položaja. To je pomen, ki ga je beseda imela na Nemškem, ko se je preselila tja na začetku 19. stoletja iz sosednje Francije. V Franciji in na Angleškem je beseda emancipacija pogosteje od pridobitve enakih državljanskih pravic označevala proces osvobajanja izpod gospostva in odvisnosti, ovir in predsodkov. Ko se vprašujemo po emancipacijskem potencialu civilne družbe, imamo verjetno v mislih ta osvobodilni pomen Moj argument v tem referatu je, da civilna družba v 80. letih v Sloveniji ni imela emancipacijskega potenciala. Če sprejmemo, da zgodovina oblikuje sedanjost (in da ni le sedanjost tista, ki kroji zgodovino po svojih potrebah), bi zato najverjetneje bilo smiselno, da bi se tisti, ki si danes prizadevajo za emancipacijo, za temeljno človeško svobodo in dostojanstvo – in vse bolj za pravico do življenja – otresli političnega ali kvazipolitičnega civilnodružbenega jezika. Argumentiral bi lahko tudi nekoliko drugače: Vzemimo, da je civilna družba pred pol stoletja v teh krajih imela emancipacijski potencial. Potem se vprašajmo, za kakšno emancipacijo je šlo, izpod česa nas je osvobajala. Osvobajala nas je izpod socializma, kakor ga je prikazovala sovražna liberalistična propaganda: enopartijske vladavine, državno usmerjane ekonomije, kontrolir
1931 Lož – Članska sprejemnica

1931 Lož – Članska sprejemnica

Stare slike (Cerknica), 17. oktober ― Na sliki je »Članska sprejemnica« s katero so  sprejeli Andreja Pelana v odbor Prostovoljnega gasilnega društva mesta Lož. Saj ne znam nič povedati o tej sprejemnici, je pa preveč lepa, da bi jo spregledali. Dokument ima oznako Članska sprejemnica (Oznaka 13). Z umetniško ilustracijo jo je leta 1925 opremil slovenski umetnik Saša Šantel. Dokument potrjuje […]
Denis de Rougemont: FEDERALISTIČNA DRŽA

Denis de Rougemont: FEDERALISTIČNA DRŽA

Kreativni razred, 15. oktober ― *Pričujoči prispevek dopolnjuje razmislek o Balkanski federaciji tu: SLOVENIJA KOT ZAMAŠENA KANALIZACIJSKA CEV Kratek uvod ob objavi povzetka besedila o Federalistični drži. Ob prebujenem interesu za nekdanjo idejo Balkanske federacije, v času bolj ali manj prikritega propadanja starih oblik sodelovanja in mednarodnega dogovarjanja ter potreb po porajanju novih, dajem v premišljevanje povzetek govora, ki ga je, v takratnem, podobno kritičnem času (po drugi svetovni vojni, sedaj pa na vse bolj grozečem pragu tretje), na Kongresu Evropske zveze federalistov leta 1947, imel švicarski filozof in pisatelj, Denis de Rougemont. Čeprav gre za več kot tri četrt stoletja staro besedilo in so se določene okoliščine v svetu spremenile (hkrati pa so na tem, da se ponovijo oz. v mnogo čem ostajajo iste), ga na podlagi dosedanjih izkušenj in idealov, ki vse od francoske revolucije ostajajo neuresničeni in živi, lahko uvrstimo k tistim premišljevanjem in praksam, ki so plodne za prihodnost človeka in človeštva. Kot takšen nas usmeri, najprej v globlje premišljevanje o naši naravi, o možnem oz. želenem razvoju človeka in sveta, v drugem delu pa spregovori o načelih in družbeni obliki, ki bi lahko takšen razvoj omogočala in spodbujala. Besedilo ima ob naraščanju vsakršnih zaostrovanj in delitev, v času, v katerem se javno govori o tem, da je človekova vloga v evoluciji sveta končana in se hkrati s koncem človeštva napoveduje prehod v trans-humanizem, še globlji pomen in usodnejšo vrednost. Ira Zorko Povzetek govora švicarskega misleca Denisa de Rougemonta s prvega kongresa Evropske zveze federalistov v Montreuxu (leta 1947) z naslovom FEDERALISTIČNA DRŽA. V njem avtor utemeljuje federalizem ne le kot politični sistem, temveč kot celostno filozofsko držo in edino pravo alternativo totalitarizmu. 1. Temeljna ideja o človeku: Oseba kot podlaga federalizma De Rougemont trdi, da vsaka politika temelji na določenem pojmovanju človeka.
1925 Cerknica – Poroka

1925 Cerknica – Poroka

Stare slike (Cerknica), 15. oktober ― Poročna slika je iz albuma Jerneja Malovrha. Ne vemo, kdo je na sliki, sta pa zelo lepa. Upam, da sta imela dolgo in lepo skupno življenje. Takrat so se poročali za vse življenje in niso ob vsaki oviri tekli k advokatu. Saj je že Presečnikova Meta rekla: »Mož in žena za vse življenje.« Zanjo se […]
1955 Podcerkev – Mati in štirje otroci / Otroške igre VIII.

1955 Podcerkev – Mati in štirje otroci / Otroške igre VIII.

Stare slike (Cerknica), 14. oktober ― Tipično prizorišče za Trudnove slike po letu 1954: zatišna, popoldne idealno osvetljena kotanja ob cesti z grmovjem, ki daje zeleno ozadje in skriva kamenje v strmini. Utrujena mama je pripeljala svoje otroke k fotografu, da bi na sliki ostal spomin na njihovo otroštvo za poznejše, kdo ve kakšne čase. Tudi ona se je skupaj s fotografom […]
1932 Selšček – Rožni vrt

1932 Selšček – Rožni vrt

Stare slike (Cerknica), 13. oktober ― Podobno fotografijo tega rožnega vrta v Selščku smo že objavili. Slikana je bila iz drugega kota in ljudje stojijo drugače. Sta pa še dve z manjšim odstopanjem od prvotne. Očitno je bil Petru Nagliču ta vrt tako všeč, da je napravil več fotografij. Selšček je zelo povezana vas in rojstni kraj Maksima Gasparija. Podobo vasi […]
še novic