NAŠI POLITIKI NE SLIŠIJO SVOJIH DRŽAVLJANOV

Kreativni razred, 17. julij ― ŠTEVILNI PROTESTI, PETICIJE, POZIVI ZA MIR IN PROTI SEDANJI POLITIKI NAŠIH IN EU POLITIČNIH ELIT Zadnje tedne še nismo srečali državljana ali državljanke Slovenije, ki bi zagovarjala vojaški spopad z Rusijo. Vsi, ki smo jih vprašali za mnenje, so bili proti vojaški agresiji. Nasprotno pa v medijih prevladujejo vedno bolj militantna sporočila, ki jih vsiljujejo vodilni mediji in politika. Državljanom ne preostane drugega, kot da pišejo vedno bolj številne peticije za mir. Zbrali smo jih na blogu Kreativni razred. Vse več verodostojnih podatkov namreč kaže, da se pod krinko borbe za svobodo Ukrajinskega ljudstva skriva vrhunska zločinska politična manipulacija zahodnih elit, ki so za svojo ohranitev pripravljene žrtvovati čisto vse in spreti cel svet. Tisti, ki pri tem militantnem nareku sodelujejo, bodo morali nekoč polagati račune. Morda največ verodostojnih informacij na to temo pri nas ponuja e-revija INSAJDER z urednikom in raziskovalnim novinarjem Igorjem Mekino: https://insajder.com/ Poleg izjave ZA MIR, ki smo jo sestavili z nekaj kolegi in somišljeniki Kreativnega razreda, je na spletu zaokrožil PROTEST ZARADI KRŠITVE PRAVIC DO INFORMIRANJA društva Slovenskih vojnih veteranov. S.R.P., ki upravičeno protestirajo zaradi tendencioznega poročanja in grobega kršenja pravice državljanov do objektivnega informiranja. Potem je tu peticija POZIV K MIROVNI VLOGI SLOVENIJE V SPOPADU MED ZAHODOM IN RUSIJO somišljenikov patra Geržana in Tomaža Mastnaka, ki se jim pridružuje vrsta politično različnih, a kar se vojne v Ukrajini tiče, enako mislečih državljanov, pa najnovejša peticija PETICIJA PROTI VOJNEMU HUJSKAŠTVU IN FINANCIRANJU NOVE VOJNE Rastka Močnika in Igorja Ž. Žagarja. Tu so še mirovna prizadevanja Franca Jurija in njegovih somišljenikov in peticija POZIV IZ SLOVENIJE: ZAUSTAVITE VOJNO V UKRAJINI!, ki jo podpisuje tudi bivši predsednik države Milan Kučan, pa dogodki in predavanja Mirovnega inštituta pod naslovom NE NA

Kreativni razred, 14. julij ― NASILJE RODI NASILJE pravi star slovenski pregovor, v katerega je zaklenjena stoletna modrost naših prednikov. Na temo Ukrajine objavljamo tudi pisanje nekoga, ki ima nasprotno mnenje od mirovnikov, ki podpira oboroževanje, nezaupanje do Ruske pripravljenosti, da se pogodi z Ukrajino in se potem tega dogovora tudi drži. Objavljam članek iz 13. 7. 2024 v časopisu DELO v rubriki MNENJA Luke Lisjaka Gabrijelčiča https://www.delo.si/mnenja/kolumne/kolumna-mir-je-prevec-dragocen-da-bi-ga-prepustili-mirovnikom v katerem se loti Mirovnih pobud skupine, zbrane okrog Franca Jurija. Pri različnih stališčih pa ni nepomembno poznati tudi prepričanje in vrednote, ki ga pisec goji. Če je vtis, da je za gospoda Lisjaka še zelo pomembno, da se ohrani obstoječa ureditev Evrope in Amerike in je pripravljen zato iskati rešitve skupaj celo z istimi politiki, ki so vpleteni v Genocid v Gazi, pa za mnoge nadaljevanje oziroma ščitenje trenutne svetovne ureditve, ki onesnažuje, povzdiguje bogatenje posameznikov in povzroča množice revežev, brezvestno izkorišča, sproža vojaške spopade, genocid in begunstvo ni več opcija, s katero bi se lahko solidarizirali jo branili. Med Ukrajino in Slovenijo zlahka potegnemo paralele in razumemo Ukrajinsko željo po osvoboditve, saj je, kot da bi šla nekaj desetletij za nami po enaki poti. A mi poznamo tudi razočaranja, ki ga doživljamo v sedanji neoliberalni ureditvi potem, ko smo se vključili v zadnjo fazo piramidalne sheme naolibrealnega cikla in smo deležni njegovih razdiralnih posledic, ki se prej nismo zavedali. p.s. Mimogrede, otroško bolnišnico v Ukrajini je po navajanjih virov v e-revije INSAJDER v članku Tako glede »ruske rakete«, ki naj bi zadela bolnišnico v Kijevu, zavaja Bellingcat, ki ga kujejo v nebo slovenski mediji! v članku Vojka Kogeja na https://insajder.com/slovenija/tako-glede-ruske-rakete-ki-naj-bi-zadela-bolnisnico-v-kijevu-zavaja-bellingcat-ki-ga so v resnici razstrelili Ukrajinci ob pomoči NATA. Ali potem sploh še komu lahk

ZA MIR

Kreativni razred, 26. junij ― ZA MIR Uvod: Dragi kolegi_ce! Kreativni razred želi biti družbeno aktiven na vseh področjih našega življenja.Svet zaradi sebičnih interesov kapitala in centrom moči podrejene politike naglo drvi v katastrofo. Vsi se strinjamo, da je predpogoj za blaginjo človeštva ravno mir, ki pa očitno ni v interesu orožarske industrije in centrov moči, ki krojijo svetovno politiko. Čutimo dolžnost in nujo, da jasno in glasno povemo našim voditeljem, da se s tako politiko ne strinjamo. Zaradi vsega naštetega smo sestavili mirovno izjavo. Vabimo te, da prispevaš svoj podpis tako, da na naslov kreativni.razred@gmail.com svoje ime in priimek in dopisali te bomo k spodnji izjavi, ki se bo delila tudi po družabnih omrežjih in še kje. Več nas bo, bolj bomo slišani. Da te nekoč ne bodo vprašali, zakaj si molčal_a! Objavljamo mirovno izjavo, ki so jo pripravili člani in članice Kreativnega razreda. ZA MIR Mirovna izjava Zahodne elite nas skupaj z NATOM in Ameriko na čelu vodijo v pospešeno oboroževanje in jedrski vojaški spopad neslutenih razsežnosti. Vsak dan osuplo spremljamo, kako se lestev eskalacije vojaških konfliktov strmo vzpenja. Vladajočih politikov, kot kaže, ne zanima, kam nas bodo s tako politiko pripeljali. Popolnoma odtujena politična elita ni pripravljena prisluhniti večinskemu mnenju ljudi (tako v Sloveniji kot v Evropi), ki želijo, da se spopade ustavi in reševanje konfliktov prenese za pogajalsko mizo. Demokratične razprave je vse manj in vse več ljudi se boji javno izraziti svoje mnenje. Tiste, ki so proti vključitvi v vojaški spopad v Ukrajini in zagovarjajo mir, razoroževanje in pogajalsko mizo, se takoj etiketira kot pristaše Putina ali žrtve njegove propagande. Podobno skušajo protestnike proti genocidu v Gazi diskreditirati na način, da jih a priori obsodijo antisemitizma ... (od tu geslo, Stop weaponizing »antisemitism«!). Nedavno so na evropskih volitvah vladajoče politične elite volivce dobesedno pognale k desnim strankam. D

RDEČE BOMBE RADA IMAM

Kreativni razred, 23. junij ― RDEČE BOMBE RADA IMAM Rdeče bombe rada imam, črne pa še rajši, v Ukrajino se podam, v Bruselj pa najrajši. Ročne bombe rada imam, jedrske še rajši. vse za Nato rada dam, za vojno pa najrajši. Ti si lepa, ti si lepa, ti si pa najlepša! po ljudski

GEORGE MONBIOT / INTERVJU

Kreativni razred, 23. maj ― NEUSPEH NEOLIBERALIZMA IN KAKO SE GA REŠITI Vesela sem, da v tem odličnem intervjuju lahko najdem podobne misli, ki so nas s kolegi in kolegicami vodile pri Kreativnem razredu. Naj dodam nekaj misli, nastalih ob poslušanju tega intervjuja: Nekateri še vedno ne razumejo, da je predpogoj za obstoj neolibaralizma osamitev ljudi. Bolj kot je posameznik osamljen, bolj prispeva k obstoju noliberalizma. Osamljen posameznik nima druge izbire, kot da vse plača z denarjem, denar pa zasluži lahko le tako, da v zameno za denar ponudi sebe, svojo zasebnost in svobodo v izkoriščanje, torej se na videz prostovljno pusti zasužnjiti. Varnost, preživetje in skrb je od nekdaj znala brez denarja posameznikom nuditi skupnost. Neoliberalni sistem se bo sesul vase, če bomo "samotnega posameznika" kot nepogrešljiv gradnik obstoječega sistema, vsaj delno zamenjali s močjo skupnosti. Danes je namreč največja diverzija na neoliberalizem, da se povežeš z ljudmi. Alenka Sottler ANG THE FAILURE OF NEOLIBERALISM AND HOW TO SOLVE IT I am delighted to find in this excellent interview the same thoughts that inspired and guided my colleagues and me at Kreativni razred / Creative Class Let me just add a few thoughts that emerged from listening to this interview: Some people still don't understand that the precondition for the existence of neolibarism is the isolation of people. The more isolated the individual, the more he or she contributes to the existence of noliberalism. The lonely individual has no choice but to pay for everything with money, and he can only earn money by offering himself and his freedom for exploitation in exchange for money, i.e. by seemingly freely allowing himself to be enslaved. Only the community has always been able to offer security, survival and care to individuals without money. The neoliberal system will collapse in on itself

UČENCI IMAJO LE ŠE ENO URO LIKOVNE VZGOJE NA TEDEN

Kreativni razred, 27. april ― Pismo likovnih pedagogov, ki ob mednarodnem dnevu kreativnosti opozarjajo na nedopustno krčenje predmeta likovana umetnost. Zahtevajo povečanje števila ur poučevanja likovne umetnosti in prevrednotenje ter dopolnitev vsebinskega dela predmeta glede na potrebe današnjega časa. _____________________________________________________________________________________________ Spoštovani, ob 21. 4. - mednarodnem dnevu kreativnosti vam pišem v imenu članov Društva likovnih pedagogov LIKOVNOST.Likovni pedagogi in člani Društva likovnih pedagogov LIKOVNOST že vrsto let opozarjamo na problem našega šolstva: premalo ur namenjenih za predmete, kjer otroci urijo svoje kreativno razmišljajo in svoje finomotorične spretnosti. Z uvedbo devetletne osnovne šole so učencem od 6. do 9. razreda odvzeli po eno uro predmeta likovna umetnost (prej se je predmet imenoval likovna vzgoja). Tako imajo učenci od 6. do 9. razreda le po 1 uro likovne umetnosti na teden, kar znese 35 ur na leto, v 9. razredu le 32 ur na leto.Posledice premajhnega števila ur likovne umetnosti, ki jih likovni pedagogi opažamo pri učencih in učenkah, so:· zmanjšane finomotorične sposobnosti, kar se kaže kot površnost, okornost in upočasnjenost pri ročnih spretnostih, na kar opozarjajo tudi strokovnjaki drugih področij, · slabše razvita domišljija,· plitko in nezbrano opazovanje in videnje sveta okoli sebe,· upad koncentracije in vztrajnosti za reševanje problemov,· pomanjkljivo vživljanje v različne življenjske situacije,· popačenje samopodobe,· slabo razumevanje in ponotranjanje osnov likovnega jezika in otežena uporaba likovne slovnice skozi likovno prakticiranje,· učencem primanjkuje ustvarjalnega mišljenja, slabo povezujejo podatke z različnih učnih področij med seboj (raziskava PISA, 2018, 2022),· upadanje zanimanja za kulturo.Zaradi pomembnosti likovne umetnosti in likovnega izražanja v vzgoji in izobraževanju in za razvoj posameznika pričakujemo in opozarjamo na nujnost vrnitve odvzetih ur lik

CILJNA (I)RACIONALNOST

Kreativni razred, 20. april ― Gašper Medvešek »Ciljna (i)racionalnost (pot do boljšega sveta?)« RIsba Rok Horvat, dijak PUM-a Zdi se, da je postal konflikt stalnica našega sveta. Opažamo ga na poročilih, med dvema državama, med sodelavci v podjetju, v avtmobilskem prometu, ob vsakodnevnih nakupih v nakupovalnih središčih, med političnimi strankami, na sestankih vlade, med dvema zakoncema, med Gazo in Izraelom, med Ukrajino in Rusijo in v notranjem ustroju posameznika. Razlog za nastanek koflikta, vidimo navadno v ravnanju, prepričanju ali stališčih drugega, ki je v konfliktu soudeležen. Drugi deležnik vidi prav enako, a le v obratni smeri. Nobeden od udeležencev konflikta, razloga za nastanek konflikta ne vidi v sebi, oz. lastnem pogledu, prepričanju ali lastni sodbi sveta. »Drugi, zunanji naj se spremeni in koflikta ne bo.« Le redko pa vzroke za nastanek konflikta uzremo v sami naravi našega razmišljanja. Le kako bi, ko je prav razmišljanje navadno edini pripomoček, ki ga uporabljamo za »sodelovanje« oz. delovanje v odnosih. Obstajajo odnosi, ki ne slonijo samo na mišjlenju npr. ples, igranje badmintona, ipd. V takih odnosih je konfliktov ponavadi manj. Tam posameznik načeloma ne vsiljuje svojega pogleda na svet, ki se odraža v stališču »Kako bi moralo biti«, čeprav to ni izključeno. Pri igri tenisa, se ob slabem sodniku, igralca kaj hitro sporečeta o tem ali je bila žogica v oz. izven igrišča. Kaj ko bi enkrat kot delovno hipotezo vzroka za nastanek konflikta prepoznali v dejavniku, ki se nam zdi najmanj sumljiv: V našem (racionalnem) razmišljanju. Izhajam iz predpostavke, da so vsa bitja po svoji naravi inteligentna in si (zavestno) ne želijo škoditi. Ali si z nekim dejanjem škodimo nezavedno, je druga stvar. A zavestno načeloma ljudnje sami sebi ne želimo škoditi. Za dosego tega cilja uporabljamo razmišljanje, želimo biti čim bolj racionalni, morda si želimo več ugodnosti. Andrej A. Lukšič* iz Fakultete za družbene vede, je na nedavnem predavanju, ki ga je izvedel v okviru inter

NATO PA PRIDE NATO

Kreativni razred, 13. april ― NATO PA PRIDE NATO "A slej ko prej bo moral svet spregledati, da gre pri njem (Natu) samo za podljšane lovke ameriške zunanje politike." Tarik Ali (V Pakistanu rojeni britanski javni intelektualec, mislec in publicist) Citat iz intervjuja v Sobotni prilogihttps://www.delo.si/sobotna-priloga/mir-ostaja-prazna-floskula-na-obzorju/ 1:21 / 59:40 MISLITI MIR Misliti mir je cikel dogodkov, kjer skupaj z gosti v javni razpravi premišljujemo o tem kaj je mir, kaj je vojna ter kako bomo zagotovili mir, ki ne bo proizvedel vojne? Dogodke organizira Mirovni inštitut v različnih mestih po Sloveniji. Spremljajte ga, saj bo mogoče kaj kmalu v vaši bližini. 'Misliti mir' 5: NE NATO - MIR NAM DAJTE – 20 let pozneje Poleg zgornjega si lahko štiri posnetke pogovornih dogodkov lahko poslušate tu: https://www.mirovni-institut.si/misliti-mir/

KAKO RAZUMETI NAŠ DANES?

Kreativni razred, 22. marec ― ALI SPLOH VEMO DOVOLJ O DINAMIKI IN KONFLIKTOV IN VOJN Zagotovo ne! Za začetek priporočam poslušanje ameriškega politiologa in raziskovaleca mednarodnih odnosov, ki pripada realistični miselni šoli Johna Josepha Mearsheimerja, zaslužnega profesorja na Univerzi v Chicagu. https://en.wikipedia.org/wiki/John_Mearsheimer IVAN KRASTEV RAZMIŠLJA OD DVEH (DESETIH) LETIH KONFLIKTA V UKRAJINI Ivan Krastev meni, da je bila največja napaka Evopejcev, da niso takoj, ko je Putin napedel Ukrajino in so izgubili iluzijo o večnem miru na evropskih tleh, začeli z krepitvijo lastnih obrambnih sposobnosti. Poslušajmo, kako on vidi položaj v Ukrejini in Evropi. 5. marec 2024Ivan Krastev razmišlja o dveh (desetih) letih konflikta v UkrajiniIvan Krastev je verjetno eden najbolj znanih svetovnih strokovnjakov za vzhodno Evropo in postsovjetske države, ter predsednik Centra za liberalne strategije v Sofiji in stalni sodelavec Inštituta za znanosti o človeku na Dunaju IWM - Institut für die Wissenschaften vom Menschen. Je ustanovni član upravnega odbora Evropskega sveta za zunanje odnose, član upravnega odbora Mednarodne krizne skupine in pisec mnenj za časopis The New York Times. Naš intervju z Ivanom je bil posnet na St Antony's College Univerze v Oxfordu, kjer je Krastev opravljal štipendije. Andrey Buzarev je ukrajinski strokovnjak in raziskovalec na področju mednarodnih odnosov. Politični in medijski svetovalec. Doktorat (socialna filozofija in filozofija zgodovine), magisterij (zunanja politika, Ukrajina). Te poste sproti dopolnjujem s prispevki različnih posameznikov, ki vsak po svoje skušajo razumeti in razložiti naš danes RASTKO MOČNIK KAPITALIZEM I RAT Boris Buden in Rastko Močnik Restauracija kapitalizma u postsocijalističkim zemljama dovela je do ratova među novim državama na teritorijama jugoslovenske federacije i Sovjetskog saveza. No, naša saznanja o klasnim odnosima u novim kapitalističkim zemljama i o načinu na koji klasni

SLOVENIJA BI MORALA VODITI BOLJ AVTONOMNO POLITIKO

Kreativni razred, 28. februar ― UROŠ LIPUŠČEKVčeraj se je na dogodku, ki ga je v Dijaškem domu na Taboru priredil GLAS LJUDSTVAk besedi priglasil tudi novinar Uroš Lipušček, ki je komentiral nedavno izjavo francoskega predsednika Emanuela Macrona, da ne izključuje napotitve vojakov v Ukrajino. Uroš Lipušček je menil, da take izjave EU državnikov lahko vodijo v vojaški spopad med EU in Rusijo. Prepričan je, da bi Slovenija morala v danih razmerah voditi bolj avtonomno politiko. fotografija iz https://www.murskival.si/2023/04/12/vedno-pronicljivi-uros-lipuscek-o-svetovni-politiki-tudi-tokrat/ G. Lipušček je hkrati ocenil, da naši mediji ne dajo dovolj prostora vsem različnim mnenjem v vključno z RTV SLO ter ne odpirajo širše razprave in izmenjave mnenj o dramatični situaciji v svetu in položaju Slovenije v njej. Na KR to takoj popravljamo in objavljamo njegov nadvse zanimiv širši pogled na trenutna dogajanja v svetu. Pogovor z novinarjem in političnim komentatorjem Urošem Lipuščkom* poslušatje tu: in https://youtu.be/QJ9povnBAWA *Uroš Lipušček - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org)Na drugi strani pa imamo dan zatem v našem vodilnem častniku Delo, zapisano povsem nasprotno mnenje. Članek o tako pomembnih stvareh, kot je udeležba v vojni, je z naslovom "Vojna v Ukrajini je tudi naša" podpisan le s kraticami. Prepričuje bralce, da smo skupaj v istem košu in moramo braniti skupne vrednote, našega načina življenja in demokracije in pri tem citira besede majorja slovenske vojske. V wikipediji* lahko preberem, da je bil g. Škerbinc menovan l. 2014 na enega najvišjih položajev katerega koli Slovenca pri NATU**.*https://sl.wikipedia.org/wiki/Miha_%C5%A0kerbinc_-_Barbo**Sloveniji eden najvišjih položajev v Natu - RTV SLO

DOST!

Kreativni razred, 1. januar ― Pri Kreativnem razredu enostavno ne moremo več gledati sprenevedanja slovenskih politikov glede genocida v Gazi in jim skupaj z številnimi kličemo DOST! Dosti sprenevedanja, špekuliranja, taktiziranja in hinavščine! VIYAD PRAŠAD: KONFLIKT MED IZRAELOM IN PLESTINO JE EVROPSKI (NEMŠKI) PROBLEM Vijay Prashad je zgodovinar in novinar. Doktoriral je iz zgodovine na Univerzi v Chicagu, pred kratkim pa je bil predstojnik katedre za južnoazijsko zgodovino pri Georgeu in Marthi Kellner na Trinity College v Hartfordu v Connecticutu. Vijay je marksist, večino svojega dela in pisanja pa je posvetil kritiki kapitalizma in kolonializma, kar vključuje zlasti raziskave o Izraelu, Palestini in Bližnjem vzhodu. V tej epizodi Robinson in Vijay razpravljata o izraelsko-palestinskem konfliktu kot problemu antisemitizma in kolonializma ter se dotakneta različnih drugih razsežnosti tega vprašanja, kot so, kako bi se vojna lahko končala, prispevek Noama Chomskega k razpravi in legitimnost Palestine. INTERVJU S NORMANOM FINKELSTEINOM Norman Finkelstein je doktoriral na Oddelku za politiko Univerze Princeton in je najbolj znan po svojih neutrudnih raziskavah o Izraelu in Palestini, o katerih se z Robinsonom pogovarjata v tej epizodi oddaje, ki predstavlja vrhunec tridelne mini serije o Izraelu in Palestini. Predvsem razpravljata o pomenu ali odvračanju pozornosti od ideologije, o tem, ali Izrael etnično čisti Palestino, o sporočilu, ki ga je 7. oktober poslal arabskemu svetu, o tem, kaj ima Gaza skupnega s koncentracijskimi taborišči holokavsta, o palestinski in izraelski psihologiji ter o tem, ali bo ta konflikt pomenil konec človeštva. Normanova najnovejša knjiga je I'll Burn That Bridge When I Get to It! Heretical Thoughts on Identity Politics, Cancel Culture, and Academic Freedom (Heretične misli o identitetni politiki, kulturi odpovedi in akademski svobodi) (Sublation Media, 2023). INTERVJU S PROF. RICHARDOM WOLFFOM Posebnost tega obsežnega in zanimivega inter

O NEPLAČANEM IN PODPLAČANEM DELU V UMETNOSTI

Kreativni razred, 30. december 2023 ― Dragi Kreativni razred,na hrvaškem portalu "Radnička prava" sem zasledila intervju z umetnico Dino Gligu, ki pripoveduje o stanju delavcev v kulturnem sektorju (ki ga zlahka prepoznamo tudi same, iz lastne prakse v naši državi) in zagonu hrvaškega sindikata "Skupa". Vsekakor imamo delavci v tem sektorju enake probleme, ne glede na državne meje... Vabljene k branju: O NEPLAČANEM OZ. PODPLAČANEM DELU V UMETNOSTI V INTERVJUJU ZA HRVAŠKI PORTAL RADNIČKA PRAVA: DINA GLIGO: UMJETNICI TOLIKO MALO UPRIHOĐUJU U ODNOSU NA DRŽAVNI PROSJEK DA SE POSTAVLJA PITANJE KAKO TAKO SLABO PLAĆEN RAD UOPĆE MOŽE BITI LEGALAN "Kako in od česa živijo likovni umetniki na Hrvaškem, če so honorarji za razstavljanje v institucijah od nič do 50 evrov? Zakaj umetniško delo na Hrvaškem ni dovolj cenjeno niti v strokovnih združenjih, ki združujejo umetnike? Kaj se lahko boj umetnikov in umetnic nauči iz klasičnega sindikalnega organiziranja? O teh temah se pogovarjamo z likovno umetnico Dino Gligo, ki je zadnja leta izjemno aktivna v boju za boljše pogoje dela na terenu, tako prek neformalnih umetniških kolektivov kot tudi kot članica Glavnega odbora sindikata SKUPA." *** "Kako je mogoče, da se takšna situacija normalizira in preživi? Družbeno soglasje glede svobodnega in neurejenega umetniškega dela obstaja že zelo dolgo, predolgo. Med podporniki neplačila in deregulacije umetniškega dela prevladuje stališče, da organizator dela umetniku uslugo: nudi mu platformo za promocijo ali nadaljnjo produkcijo. Za samoumevno se šteje, da bo umetnik izdeloval, pripravljal in/ali prilagodil delo ali izvedel postopek brezplačno, ker potrebujejo potrditev in promocijo. Konec koncev mora razstavljati, da se lahko poteguje za status neodvisnega umetnika, da lahko dobi naslednjo razstavo, da dobi pravico do "brezplačnega" zdravstvenega zavarovanja (že plačane prispevke) ali morda uspe celo nekaj prodati (čeprav pravni okviri prodaje niso povsem jasni) Obsta

MILJANA CUNTA

Kreativni razred, 18. december 2023 ― Govor Miljane Cunta na 75. Frankfurtskem knjižnem sejmu foto Marjan Pogačnik Spoštovane visoke gostje, spoštovani visoki gosti, drage kolegice in kolegi,ljubiteljice in ljubitelji literature in poezije. Pesem se rodi v samoti. Človek lahko prehodi dolge poti, veliko doživi, ljubi in zapušča – a pred vsako pesmijo bo sam. Hilde Domin je o tem občutju zapisala: »Ptice molčijo, / slišiš samo lasten korak / in tiste, ki jih noga / še ni naredila, vendar jih bo.« Kdor je kdaj izkusil ustvarjalno osamo, ve, kako točni so ti preprosti verzi. Nepopisan list je kraj tesnobe in pričakovanja. Razdalje, ki se razpirajo navznoter, so večje od vseh, ki jih je človek kdaj prehodil. Nenadoma ni več pomembno, kdo je, ampak kdo še lahko postane. Če želi priti do odgovora, mora stopiti v prazno.»Ni prav veliko stvari, ki jih počnemo čisto sami,« pravi Kathleen Raine, »rojstvo, molitev, smrt; in umetnost. Le malo ljudi ima rado samoto, mnogi je ne zdržijo. Pesniki morajo imeti veliko moč, da zdržijo aktivno in neizprosno samoto. Samoto, četudi sredi sveta.«Vzgib, ki človeka sili v samoto pesmi, je bil skozi zgodovino različno poimenovan: blaznost, manija, zaradi katere je treba pesnike izgnati iz idealne države, moram, ich muss, ki se prebudi v najtišji uri noči in ne pusti spati, veselje do igre, do ludističnega preobračanja pomenov, in celo alternativa samomoru, ki preusmeri rušilne misli v gradnjo novih svetov. Različna literarno-zgodovinska obdobja so izumljala svoje definicije pesništva. V hišo poezije so vstopali skozi vrata literarne teorije, jezikoslovja, filozofije, psihologije, psihoanalize, teologije, ekologije … Svoje so dodali pesnice in pesniki, ki so lastno početje opisovali z zanosom, kot takrat, ko govorimo o najgloblji želji. O želji, ki je stara toliko kot človeštvo samo.A z definicijami poezije smo na trhlih tleh. Ko razstavimo pojočo skrinjico, da bi izvedeli, kako deluje, nam v rokah ostanejo posamezni deli, žalostno nepovezani in neuporabni.Poez

"NE SPUSTIMO IZ ROK TISTIH, KI MISLIJO DRUGAČE KOT MI"

Kreativni razred, 27. november 2023 ― INTERVJU Z REŽISERKO HANNO SLAK Vabim vas k poslušanju izvrstnega podkasta, v katerem se novinarka Suzane Lovec pogovarja z režiserko Hanno Slak, ki se ukvarja s prav tistimi bistvenimi problemi slovenske družbe in širše, ki bi jih najraje pometli v kot. Dolgo smo zaman čakali na tak zrel in odgovoren pogled. Hanna Slak odpira pomembna vprašanja, išče prave odgovore ter postavlja stvari na pravo mesto! https://n1info.si/video/podkast/hanna-slak-za-n1-odgovor-je-pogovor/ Opazuje, da se tako v odnosih med ljudmi kot v družbi odvija neki proces, pri katerem se vedno bolj urimo v veščini govora, ne pa v veščini poslušanja. “Spreminjamo se iz družbe dialoga v družbo monologa,” pravi Hanna Slak v N1 podkastu. Ena oseba govori in druga navidezno posluša, v resnici pa oseba, ki posluša, zgolj čaka, da pride na vrsto za lastni monolog. “Manjka poslušanje.” Kakšne so posledice tega dogajanja za odnose? In kakšne za družbo? Kako to vodi v ekstreme? Film Hanne Slak Niti besede (Kein Wort) je bil pretekle dni del Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, svetovno premiero pa je doživel na zadnjem mednarodnem filmskem festivalu v Torontu. Večplasten film o posledicah, ki jih prinaša nasilje, tudi tisto, ki ga ne doživimo neposredno, a ustvarja travme; o odnosu med mamo in najstnikom; o posledicah nepogovarjanja. V podkastu se pogovarjamo o vseh teh temah, pa o filmskem jeziku, uporabi glasbe v filmu … Strast, bes, nežnost, veselje, žalost … vse to je v Mahlerjevi 5. simfoniji, ki je del filma. Kako je delati filme v nemščini, z nemškimi igralci? Kakšno vlogo je v tem filmu imela dirigentka Živa Ploj Peršuh? Kaj vse se prepleta? Hanna Slak je filme najprej spoznala z druge strani; najprej je vedela, da se jih dela, šele potem, da se jih gleda v kinu – njen oče je bil sloviti režiser Franci Slak, mama je cenjena oblikovalka zvoka Hanna Preuss. Kako lahko človek reši drugega človeka; kako iz teme v svetlobo? Česa iz Nemčije ne priporoča Sloveniji? K

MISLI OB IZREDNI SKUPŠČINI SINDIKATA ZASUK

Kreativni razred, 9. november 2023 ― foto Klara Širovnik ALENKA SOTTLER Danes se sprašujem, ali je bilo dobro, da smo se ustanovili na Taboru, ker že taborimo. Nič novega v slovenski družbi. Bo taborniški model vzdržal še kar nekaj časa, ali se bomo vendarle zasukali?Razmišljam, kako vsaka večja sprememba v strukturi Zasuka, posebej pa spremembe v tako temeljnem organu, kot je delavski odbor, prinaša za posledico tudi spremembo temeljne usmeritve Zasuka. Saj sta vsebina in forma Zasuka neločljivo povezana. Sindikat Zasuka je nova oblika institucije, ki združuje prekarne državljane in je kot taka nekaj, česar doslej še ni bilo. Tu gre za dejansko skupinsko ustvarjalno delo, pri katerem moramo šele pot uhoditi tako za nas vse skupaj, kot tudi za naslednje generacije. Reševanje problema, ki nastane pri ustvarjanju nečesa tako novega, kot je sindikat Zasuk, je zelo podobno ustvarjanju umetniškega dela. Kadar nam nekaj gre, se hočemo problema znebiti s hitrimi popravki. Kmalu ugotovimo, da popravki problema niso rešili in naredimo nove popravke (opazujte ta hip našega premiera Goloba) Običajno moramo na koncu priznati, da smo položaj poslabšali, celo nepregledno zapletli. Tako ravnanje Dietrich Dormer, nemški strokovnjak za reševanje problemov imenuje "repair servis behavior" in v svoji knjigi Logika neuspeha (The Logic of Failure, povzetek na http://www.tnellen.com/ted/tc/logic.html pokaže, kako vodi v neuspeh. Problemi so navadno veliko bolj kompleksni. Dokler se v celoti ne razvijejo, lahko vidimo samo en njihov del. Potrebni so širšega razumevanja in spoznanje njihove soodvisnosti, vzrokov, posledic in predhodnih kontekstov, da se rešijo. (pomislite na Izraelsko Palestinske odnose). Ali pa se vrnemo nazaj k varnemu ponavljanju vajenih miselnih vzorcev, ki pa so nas pripeljali do sem. »Umetnost je bodisi plagiat ali revolucija.« je rekel Paul Gauguin Moja izkušnja je, da se je v takem trenutku dobro ustaviti in pustiti položaj odprt za premislek iz različnih zornih kotov. Ja, za

še novic

Novice

Kreativni razred: blogi