Kreativni razred, 27. november ― INTERVJU Z REŽISERKO HANNO SLAK Vabim vas k poslušanju izvrstnega podkasta, v katerem se novinarka Suzane Lovec pogovarja z režiserko Hanno Slak, ki se ukvarja s prav tistimi  bistvenimi problemi slovenske družbe in širše, ki bi jih najraje pometli v kot. Dolgo smo zaman čakali na tak zrel in odgovoren pogled. Hanna Slak odpira pomembna vprašanja, išče prave odgovore ter postavlja stvari na pravo mesto!          https://n1info.si/video/podkast/hanna-slak-za-n1-odgovor-je-pogovor/ Opazuje, da se tako v odnosih med ljudmi kot v družbi odvija neki proces, pri katerem se vedno bolj urimo v veščini govora, ne pa v veščini poslušanja. “Spreminjamo se iz družbe dialoga v družbo monologa,” pravi Hanna Slak v N1 podkastu. Ena oseba govori in druga navidezno posluša, v resnici pa oseba, ki posluša, zgolj čaka, da pride na vrsto za lastni monolog. “Manjka poslušanje.” Kakšne so posledice tega dogajanja za odnose? In kakšne za družbo? Kako to vodi v ekstreme? Film Hanne Slak Niti besede (Kein Wort) je bil pretekle dni del Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, svetovno premiero pa je doživel na zadnjem mednarodnem filmskem festivalu v Torontu. Večplasten film o posledicah, ki jih prinaša nasilje, tudi tisto, ki ga ne doživimo neposredno, a ustvarja travme; o odnosu med mamo in najstnikom; o posledicah nepogovarjanja. V podkastu se pogovarjamo o vseh teh temah, pa o filmskem jeziku, uporabi glasbe v filmu … Strast, bes, nežnost, veselje, žalost … vse to je v Mahlerjevi 5. simfoniji, ki je del filma. Kako je delati filme v nemščini, z nemškimi igralci? Kakšno vlogo je v tem filmu imela dirigentka Živa Ploj Peršuh? Kaj vse se prepleta? Hanna Slak je filme najprej spoznala z druge strani; najprej je vedela, da se jih dela, šele potem, da se jih gleda v kinu – njen oče je bil sloviti režiser Franci Slak, mama je cenjena oblikovalka zvoka Hanna Preuss. Kako lahko človek reši drugega človeka; kako iz teme v svetlobo? Česa iz Nemčije ne priporoča Sloveniji? K

Kreativni razred, 9. november ― foto  Klara  Širovnik ALENKA SOTTLER Danes se sprašujem, ali je bilo dobro, da smo se ustanovili na Taboru, ker že taborimo. Nič novega v slovenski družbi. Bo taborniški model vzdržal še kar nekaj časa, ali se bomo vendarle zasukali?Razmišljam, kako vsaka večja sprememba v strukturi Zasuka, posebej pa spremembe v tako temeljnem organu, kot je delavski odbor, prinaša za posledico tudi spremembo temeljne usmeritve Zasuka. Saj sta vsebina in forma Zasuka neločljivo povezana. Sindikat Zasuka je nova oblika institucije, ki združuje prekarne državljane in je kot taka nekaj, česar doslej še ni bilo. Tu gre za dejansko skupinsko ustvarjalno delo, pri katerem moramo šele pot uhoditi tako za nas vse skupaj, kot tudi za naslednje generacije. Reševanje problema, ki nastane pri ustvarjanju nečesa tako novega, kot je sindikat Zasuk, je zelo podobno ustvarjanju umetniškega dela. Kadar nam nekaj gre, se hočemo problema znebiti s hitrimi popravki. Kmalu ugotovimo, da popravki problema niso rešili in naredimo nove popravke (opazujte ta hip našega premiera Goloba) Običajno moramo na koncu priznati, da smo položaj poslabšali, celo nepregledno zapletli. Tako ravnanje Dietrich Dormer, nemški strokovnjak za reševanje problemov imenuje "repair servis behavior" in v svoji knjigi Logika neuspeha (The Logic of Failure, povzetek na http://www.tnellen.com/ted/tc/logic.html pokaže, kako vodi v neuspeh. Problemi so navadno veliko bolj kompleksni. Dokler se v celoti ne razvijejo, lahko vidimo samo en njihov del. Potrebni so širšega razumevanja in spoznanje njihove soodvisnosti, vzrokov, posledic in predhodnih kontekstov, da se rešijo. (pomislite na Izraelsko Palestinske odnose). Ali pa se vrnemo nazaj k varnemu ponavljanju vajenih miselnih vzorcev, ki pa so nas pripeljali do sem. »Umetnost je bodisi plagiat ali revolucija.« je rekel Paul Gauguin Moja izkušnja je, da se je v takem trenutku dobro ustaviti in pustiti položaj odprt za premislek iz različnih zornih kotov. Ja, za

Kreativni razred, 31. maj ― O POMEMBNI NOVI KNJIGI DR. ANE PODVRŠIČ "IZ SOCIALIZMA V PERIFERNI KAPITALIZEM", KI JE IZŠLA V ZBIRKI *cf, SE POGOVARJATA GORAZD KOVAČIČ IN ANA POVRŠIČ. Knjiga in intervju ponudita suvereno razmišljanje avtorice, pomembno in nujno samorefleksijo za to, da Slovenija ponovno vzame  moč, ki jo še ima, v svoje roke. Zato pa mora najprej razumeti, kje je in katere odločitve so jo do sem pripeljale. Zelo priporočamo!          https://www.zalozbacf.si/index.php/iz-socializma-v-periferni-kapitalizem.html VEČ O KNJIGI LAHKO PREBERETE IN POSLUŠATE TUDI NA NASLEDNJIH POVAZAVAH:Ana Podvršič: "Za družbeno nadvlado doma podreditev na tujem", Mešanec, 22. 4. 2023."Strukturna kriza kapitalizma iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja in kriza neoliberalizacije svetovnega gospodarstva, ki je nastopila na začetku tega tisočletja, pa sta imeli na slovensko gospodarstvo prav nasprotne učinke. Krizi nista prispevali k zmanjšanju odvisnosti, temveč sta jo v marsičem še poglobili. Z vsako krizo se je odvisna narava razvoja slovenskega gospodarstva dodatno utrdila. Če se je strukturna kriza iz sedemdesetih let na ravni slovenskega gospodarstva iztekla v oblike obnove perifernega kapitalizma, se je kriza neoliberalizacije razpletla v obliki konsolidacije prevladujočega vzorca periferizacije. Vodilne skupine v Sloveniji krize torej niso izkoristile za strateški premislek o odvisnosti od zunanjih sil, predstavnikov kapitala in centralnih držav. Nasprotno – da bi delavstvo in njegove zahteve po večji redistribuciji bogastva ter dejanskem vplivu na državne odločitve podredile primatu doseganja (cenovne) konkurenčnosti, so med krizami še okrepile zavezništvo z družbenimi skupinami, ki so se zavzemale za podrejeno vključevanje v procese financializacije in globalizacije svetovne proizvodnje pod nadzorom multinacionalk. Da bi ohranile družbeno nadvlado “doma”, so sprejele podrejeno vlogo “na tujem”.Alja Zore: "Iz socializma v periferni kapitalizem", Glasovi svetov, Radio Slove

Kreativni razred, 15. maj ― KAPITALIZEM NE MORE REŠITI OKOLJSKE KRIZE  fotografija pripada povezavi NKHWORLD - JAPAN Kreativni razred se ukvarja s vprašanji formuliranja družbene vizije in kako do nje, zato so vsi razmisleki na temo vizije zelo zanimivi. V eni izmed svojih zadnjih rednih kolumen v DELU je Zorana Baković omenila teorijo japonskega filozofa in raziskovalca Marxa Kohei Sata, ki na podlagi preučevanja neobjavljenih Marxovih zapisov meni, da lahko na novo interpretirani MARX ponudi vizijo družbe, ki bi bila sposobna rešiti okoljsko krizo. Preberite več KOHEI SATO  https://en.wikipedia.org/wiki/Kohei_Saito in se seznanite z njegovimi razmišljanji v tem prispevku.                               Kohei Sato je japonski filozof in raziskovalec. Napisal knjigo z naslovom **Kapital v antropocenu**, ki je postala velika uspšnica na Japonskem. Knjiga govori o podnebni krizi in tem, kaj bi morali storiti glede tega. Sato zagovarja degrowth in preseganje kapitalizma. Najbolj zanimiv članek o idejah KOHEI SATA je izšel v Guardianu z naslovom:  Nov način življenja: marksistični, postkapitalistični, zeleni manifest, ki je očaral Japonsko   Ta podnebna kriza bo ušla izpod nadzora, če svet ne bo začel "zasilno zavirati" kapitalizma in ne bo oblikoval "novega načina življenja", meni japonski akademik, čigar knjiga o marksizmu in okolju je nepričakovano postala uspešnica. Sporočilo Koheia Sata, izrednega profesorja na tokijski univerzi, je preprosto: zahteva kapitalizma po neomejenih dobičkih uničuje planet, škodo pa lahko popravi le "degrowth program", ki upočasnjuje družbeno proizvodnjo in deli bogastvo. V praksi to pomeni konec množične proizvodnje in množične potrošnje potratnega blaga, kot je hitra moda. Sato v knjigi Kapital v antropocenu zagovarja tudi dekarbonizacijo s krajšim delovnim časom in dajanjem prednosti bistvenim "delovno intenzivnim" delom, kot je oskrba.... več na:  https://www.theguardian.com/world/2022/sep/09/a-new-way-of-life-the-marxi