Kreativni razred, 19. september ― OB ZAKLJUČKU SIMPOZIJA O CIVILNI DRUŽBI Velika zahvala vsem predavateljem, ko so nam  v dveh dneh poklonili izjemno veliko znanja, za katerega iskanje, bi vsak posameznik sicer porabili mesece!   Sonja Lokar   * Teoretsko osnovo za Simpozij je omogočila knjiga Tomaža Mastnaka CIVILNA DRUŽBA, ki je izšla leta 2023 pri založbi ZRC. Na simpozij sem odšla nekoliko skeptična, pričakujoč da se bomo spet pogovarjali o nas samih in potrjevali znane argumente, kako potrebna in neobhodna je civilna družba, a imena predavateljev so vendarle obetala zanimivo diskusijo in res je bilo tako. Niti za hip mi ni žal, da sem se udeležila tega dvodnevnega seminarja, kajti prispevki so bili kritični, tehtni in se iz različnih strani poskušali dokopati do resnic o civilni družbi in današnji družbi nasploh. Tako smo lahko poslušali prispevke iz področja sociologije, filozofije, politike in antropologije... V začetku sem si skušala zapisovati pomembne ugotovitve, a jih je bilo kmalu preveč. V glavnem pa smo se vsi strinjali, da sistem ta ni mogoče popraviti, ampak ga je potrebno v temelju spremeniti. Šokantne so bile tudi dokazi, ki jih je Srečo Dragoš dobil s primerjavo evropskih podatkov in po katerih je jasno vidno, kako se prav v Sloveniji še bolj kot drugje v EU, krepijo avtoritarne in skrajno desne politične prakse in da je Slovenski t.i. požarni zid pred temi tendencami izjemno šibek. Mene osebno se je najbolj dotaknil prispevek Tomaža Mastnaka. V času po osamosvojitvi pa vse do danes mi je v marsičem razložil samoto, odrezanost in eksistencialno stisko mene in mojih kolegic in kolegov iz umetniških krogov v času, ki je zahtevalo za preživetje grobo prilagajanje novi družbeni stvarnosti in povsem drug set znanj vrednost in ravnanj. Pa tudi zaradi velike odkritosrčnosti in samokritike, ki jo tako pogrešam v našem prostoru. Posebej poudarjam tudi pomen osebnega druženja na takih dogodkih, saj se ob rednem programuvedno razvijejo zanimive interakcije, utrinki in id

Kreativni razred, 12. september ― Pomen in namen mednarodnega znanstvenega srečanjaŽivimo v negotovih in nevarnih časih. Vse bolj je nujno, da zaustavimo procese, ki ogrožajo človeštvo in planet, da se upremo izkoriščevalskim in zatiralskim praksam, ki nas mučijo doma in tlačijo ljudstva po svetu. Toda zgodovinskih tokov ni mogoče preusmerjati, družbenih razmer ne moremo spreminjati, če ne poznamo njihove logike in njihovih vzrokov. Temu je namenjena konferenca, ki jo prirejajo Pedagoški inštitut, Filozofska fakulteta in Inštitut za delavske študije iz Ljubljane ter Fakulteta za varnostne študije in Inštitut družbenih znanosti iz Beograda. V tem spisu bova predstavila glavna vprašanja, ki jih bo konferenca obravnavala, in temeljne koncepte, s katerimi se bodo udeleženke in udeleženci lotevali teh vprašanj. Misliti na dolgi rok in v svetovnih razsežnostih Za družbene procese je značilno, da se njihovi vzroki in učinki razlikujejo, včasih drug drugega podpirajo, pogosteje drug drugega spodnašajo. Rezultat prepletanja zgodovinskih procesov ne ustreza »programu« nobenega izmed njih posebej. Zato mora analiza zajeti celoto svetovnih procesov, če naj ponudi ugotovitve, ki bodo lahko podlaga za praktične posege v družbeno dogajanje. Tudi politike v okviru posamezne države morajo izhajati iz analiz svetovnozgodovinskih procesov. Nujnost, da prakso teoretsko umestimo v svetovno obzorje, ni kakšna novejša potreba, ki bi jo bila povzročila nedavna neoliberalna globalizacija. Pomislimo samo, kako dramatično so se spremenile naloge socialističnega gibanja, ko po oktobrski revoluciji v Rusiji ni prišlo do revolucije v zahodni Evropi in so sovjetski komunisti začeli graditi »socializem v eni deželi«. Takratne analize sovjetskih teoretikov (npr. Buharina, Preobraženskega, Kondratjeva) so se lotile problema, kako dolgoročno zagotoviti razvoj nacionalnega socialističnega gospodarstva v okviru svetovnega kapitalizma. Tudi sedanji vzpon Kitajske temelji na praksah, ki izhajajo iz globalnih analiz in temeljijo na do

Kreativni razred, 7. september ―   " Zato upam, da bo pričujoča knjiga nekoč poučno čtivo kakšnemu osamljenemu raziskovalcu političnega dogajanja v Sloveniji med letoma 2022 in 2026, tudi ko bo iskal odgovore, zakaj se v državi že dolgo politično nikamor ne premaknemo in kako je mogoče, da se slovenski politični levici dogaja »večno vračanje istega«, če citiram Friedricha Nietzscheja. Morda zato, ker v svoji slepoti kar sama poskrbi zanj, za svoj amor fati! Kaj pa, če bi se enkrat, za spremembo, iskreno zazrla vase in ne v Janšo? Mogoče tega ne stori ravno zato, ker jo je groza, da bo tokrat v sebi zagledala njega! Ko bo to nekoč spoznala, bo več možnosti, da stori korak v pravo smer."   Boris Vezjak  Osebno mislim, da je knjiga PORAŽENA LEVICA filozofa Borisa Vezjaka končno postavila temelj za svež začetek avtonomnega razmišljanje o Sloveniji tukaj in zdaj ter za nujno samokritiko levo opredeljenih državljanov Slovenije. Avtor skorajda v maniri Balzaka s kirurško preciznostjo secira obnašanje in ravnanje posameznih akterjev na slovenski sceni in njihove vsakodnevne "zdrse" v izguba avtonomije, vazalstvo, kastriranost, čredni nagon, kognitivno neskladje, dvojna merila, metanje krivde na druge, projekcijo lastnih lastnosti na nasprotnika in podobne stranpoti. Boris Vezjak znova postavi od različnih interesnih skupin hudo razmajane demokratične standarde in pravila zopet na svoje mesto. V času kapitalizma je tako avtonomno delo izjemna redkost, saj knjiga ni namenjena iskanju profita, ampak iskanju resnice. Knjigo PORAŽENA LEVICA Boris Vezjak v bistvu podarja javnosti in si jo vsak lahko naloži na svoj računalnik.  To obsežno delo je hkrati prepotrebna široka kritična analiza in temelj, na kateremu se lahko začne graditi  na novo prerojeno slovensko levo gibanje.  Spodaj dodajam nekaj citatov iz knjige. PORAŽENO LEVICO filozofa, družbenega kritika in publicista Borisa Vezjaka si lahko snamete na naslednji povezavi tu: https://vezjak.com/wp-content/uploads/2026/09/Porazena-levica.pdf

Kreativni razred, 31. avgust ― Ko danes pišemo pravljični roman ali morda celo pravljico za najstnike, si pravzaprav ni treba izmišljevati veliko novega. Vsakodnevno dogajanje nam postreže s tako osupljivimi obrati in grotesknimi prizori, da je lahko pripoved včasih presenetljivo blizu resničnosti. Profesor Zipes, sicer vrhunski ameriški znanstvenik, profesor, prevajalec in filozof, je prepričan, da je v politično zaostrenih časih pravljica kot literarna oblika včasih edina možnost, da avtor izpove resnico. V knjigi Buried Treasures: The Power of Political Fairy Tales, ki je leta 2022 izšla pri založbi Princeton University Press, je naredil izbor pravljic in ilustracij, s katerimi so se pisci in ilustratorji uprli politični represiji ter razkrili skrito resnico. Tovrstna dela je Jack Zipes poimenoval politične pravljice. Nikoli pa si ni mislil, da bo tudi sam dočakal dan, ko bo svoje politično sporočilo najlažje izrazil prav skozi to obliko.A zdaj je tu – čisto svež, aktualen in napet, izvrsten roman oziroma pravljica Aleks v deželi lažnivcev. Skozi to delo Jack Zipes do konca razkrinka, osmeši in obsodi lažnivo ameriško elito ter zlo, ki ga povzroča, hkrati pa mladim in manj mladim bralcem preda svojo politično oporoko. Knjiga "Aleks v zemlji lažnivcev" je izšla l. 2026 pri Vanguard Press, Cambridge, England   Alenka Sottler ANG JACK ZIPES: ALEX in the LAND of LIARS When writing a fantasy novel or a fairy tale for teenagers today, you really don't need to invent much from scratch. Daily life already serves up such astonishing twists and grotesque scenes that a story can end up surprisingly close to reality. Professor Jack Zipes—a premier American scholar, translator, and philosopher—believes that in politically charged times, fairy tales are sometimes a writer's only way to tell the truth. In his 2022 book Buried Treasures: The Power of Political Fairy Tales (published by Princeton University Press), he curated tales and artwork used by authors and illustrators to resist polit

Kreativni razred, 28. avgust ―  Alenka Sottler  Ali je negativna reklama res reklama? Strokovnjaki pravijo, da negativna reklama, ki prihaja s strani nasprotnikov ali kritikov, lahko pri obstoječih podpornikih sproži obrambni refleks in še poveča njihovo zvestobo. Študije s področja političnega vedenja in političnega trženja (npr. obsežne analize raziskovalcev, kot so Richard Lau, Lee Sigelman ali John Geer) kažejo, da negativna reklama vpliva na več ravneh:   1. Poveča se mobilizacija lastnih volivcev Napad medijev ali političnih nasprotnikov na političnega kandidata pogosto sproži močan obrambni refleks pri njegovih obstoječih podpornikih. Negativna publiciteta pri zvestem volilnem telesu ne zmanjša podpore, temveč poveča čustveno privrženost in volilno udeležbo. Volivci napad dojamejo kot neupravičen ali nepošten, kar poveča donacije za kampanjo in mobilizacijo na dan volitev.           2. »Teorija asimetrije« in vpliv na neopredeljene volivce Ljudje psihološko močneje reagiramo na negativne kot na pozitivne informacije. Pri neopredeljenih ali manj političnih volivcih negativna reklama o kandidatu deluje učinkovito: zmanjšuje verjetnost, da bodo za tega kandidata glasovali. Vendar pa ima negativna kampanja pogosto stranski učinek: znižuje splošno zaupanje v politični sistem in povzroča demotivacijo, zaradi česar ti volivci pogosto preprosto ostanejo doma. Ta pojav zlahka opazujemo tudi v Sloveniji. 3. Asimetrija prepoznavnosti Novim ali manj znanim politikom vsaka medijska pozornost (tudi škandal ali napad) drastično poveča prepoznavnost. Brez prepoznavnosti politik ne more dobiti glasov; ko jo doseže, pa lahko začne oblikovati svoje sporočilo.  Sodeč po teh ugotovitvah si je npr. Zoran Stevanović že  trajno zagotovil mesto na slovenskem političnem odru. Tudi v Sloveniji smo odkrili moč negativne reklame. Mlajša generacija politikov te čase kar tekmuje, kdo bo izrekel bolj bomba

Kreativni razred, 4. avgust ― Že dolgo več ne gledam političnih oddaj na RTVSLO, saj se poročila, izbor novic in vabljeni gostje večinoma vse bolj spreminjajo v aparat za prepričevanj ljudi za vojni spopad za interese bogatih elit. Da bi se prepričala, ali se je medtem vendarle kaj obrnilo na bolje, sem z zanimanjem pričakovala večkrat najavljeno oddajo (NE)MOČNA EVROPA v okviru zunanjepolitične oddaje Globus. »V oddaji podrobneje analiziramo vse pomembne svetovne dogodke in jih s pomočjo relevantnih domačih in tujih poznavalcev predstavljamo ter ugotavljamo vzroke in posledice zanje.« so na spletu zapisali njeni ustvarjalci. Pa je res tako? EU vodstvo se, na predpostavki grožnje, ki jo po njeni oceni predstavlja Putin, vse bolj zateka k oboroževanju kot edini možni rešitvi za njene probleme. Za cilj si je postavilo, da do leta 2030 v EU dosežemo tehnološko zrelost za spopad ozr. obrambo. Gre še za eno od številni nespametnih zamisli Evropske vladajoče ekipe, ki po vrsti destruktivnih ukrepov brez vsake samokritike pričakuje nadaljnje zaupanje evropskih državljanov. A kar 61% odstotkov evropskih državljanov po zadnji mnenjski raziskavi Evro barometra ne meni, da bi morala biti obramba in varnost prva naloga Evropske unije. To informacijo sem v oddaji (Ne)močna Evropa lahko razbrala le med vrsticami. Prav tako sem zastonj pričakovala razlago vzrokov in posledic oboroževanja, alternativna mnenja, kritičnost in globljo analizo teh usodnih načrtov.. Tako na primer smo v oddaji med drugim izvedeli, da bo krepitvi obrambnih sposobnosti EU članic namenjen program SAFE. V vrhu EU so se domislili, kako priti do denarja za razvoj vojaške industrije, ne da bi pri tem naleteli na odpor državljanov. In sicer tako, da bi EU članicam ponudili kredit! Državljani sami, zavedajoč se tveganj, ga namreč za oboroževanje nočejo najeti, prav tako pa nočejo dopustiti nižanja socialnih pravic. Kako tudi ne! Odprite časopise, odprite internet, različne spletne portale, televizijo. Prvo kar se zabliska pred v

Kreativni razred, 10. julij ― Danes sem prebrala novico STA, da je Stevanović predlagala, da se Slovenci izrečemo o izstopu iz NATA na referendumu. Vidite, to je dokaz, da je vsak človek je za nekaj dober. Če bomo zato vendarle res glasovali o tem in posledično izstopili iz NATA, je, kar se mene tiče, upravičil svojo izvolitev v parlament. Tudi Aurelio Juri nas svari in kliče: "Pojdimo ven s te nore druščine!" Njegovo besedilo, kjer navaja razloge za izstop iz Nata, lahko v celoti preberete spodaj. V tujini pa se neodvisni komentatorji kot sta odlična fanta pod imenom Duran, ne moreta zadržati smeha, ko komentirata zadnji vrh razpadajočega NATA v Turčiji, ki da se je sprevrgel v totalno farso.                                 Dan pred vrhom NATA so v Ankari izbruhnili protesti proti NATU Pa nista edina, številni komentatorji so zgroženi nad tem vrhom NATA in nad nivojem, ki so ga prikazali sedanji zapadni voditelji. Raje, kot da zmečemo stran  miljone za plačevanje teh neodgovornih brezvestnežev, raje porabimo denar za številne nujne stvari, na primer za gensko terapijo za dečka Tea z Duchennovo mišično distrofijo.   Alenka Sottler AURELIO JURI Pojdimo ven s te nore druščine – 1. del »Zakaj nasprotujem Natu in še posebej temu, da stopimo zraven? Zato ker našo varnost, blagostanje in prihodnost, tudi če odmislimo posledice vseh bližnjih vojn, ki jih nameravajo sprožiti ZDA, danes proti Iraku, jutri proti severni Koreji, pojutrišnjem proti Libiji, Sudanu in še kom, nas bistveno bolj ogrožajo porušena ravnovesja v naravi, oziroma ekološke katastrofe in še zlasti spremembe podnebja, kot Bin Laden, Sadam Hussein in njima podobni. Da se nam nebo sesuva in ledeniki topijo, da so zrak, voda in zemlja vse bolj zastrupljeni, pa so najbolj odgovorne prav tiste politike s katerimi bi se naj v NATO družili, oziroma politike velikih sil, in primis Združenih držav Amerike.« Tako sem pisal in govoril 2003 pred referendumom o vstopu RS v Evropsko unijo in v Severnoatlantsko zav

Kreativni razred, 23. junij ― Gospoda Milana Kučana ne poznam osebno, a do njegovih besed in dejanj v vseh teh letih gojim le veliko spoštovanje. Zame ni le politik, je državnik. Od kar ga ni v naši politiki, je nastala velika praznina, ki jo do sedaj še nihče ni povsem zapolnil. Kako pogrešam njegovo modrost in preudarnost. Žaljivih plakatov, o katerih se te dni govori, sicer še nisem videla. A tudi če jih ne, me boli srce. Boli me srce in zgrožena sem, s kako nespoštljivim odnosom Slovenci nagrajujemo njegovo izjemno življenjsko delo. Kako dobro vračamo s slabim. S koliko nesramnosti ga že vsa ta leta obkladamo.  Takšno nespoštljivo ravnanje je hkrati opomin vsem poštenim ljudem. Ne žrtvujte svojega življenja za ta nehvaležni narod! Tak narod nima prihodnosti in ne čudim se, da zaključujemo v umazanem blatu zgodovine.  Kajti s tem, ko smo se začeli bratiti z zločinci, smo si napisali smrtno obsodbo. To ni realna politika, to je moralno zavržena politika petoliznikov, ki jo bomo drago plačali. "A vendar so izdaja, laži, potvarjanje, sodelovanje s tujimi genocidnimi državami kot je Izrael, spreminjanje temeljev ustave in še kaj, v osnovi IZDAJA NAS DRŽALJANOV. Tudi pljuvanje po po prvem predsedniku in soborcu Milanu Kučanu je IZDAJA. In to današnjo »demokracijo«, tudi »svojo drugo republiko« si današnji izdajalci zelo drugače predstavljajo, kot mnogi državljani, ki smo pred 35. leti z upanjem zrli v prihodnost. A ne takšno, kot kot imamo danes! Polno laži, goljufij, dobičkaželjnosti in vojnega hujskaštva. In izdajalci so postali celo del državne oblastne elite."  je zapisal polkovnik Miloš Šonc, veteran vojne za Slovenijo. Pa se stvari postavljajo na glavo ne samo ne samo pri nas. V nedavnem intervjuju je izvrstni ameriški ekonomist Michael Hudson izjavil:  "Kot da je to repriza 2. Svetovne vojne. Kot bi USA in EU rekli:  Odločili smo se, da je zmagala napačna stran in zato jo bomo ponovili." Kot, kaže, se bomo morali ponovno s številnimi drugim