Kreativni razred, 10. november ― NA PROTIVOJNEM SHODU Uvodna govornica na shodu je bila izjemna dr. Anica Mikuž Kos    Besede Mir in Nikoli več so bile v času mojega življenja tolikokrat izrečene, da zvenijo že nekoliko izpraznjeno. Od naprednih demokratičnih družbenih ureditev, od mednarodnih in državnih institucij, od dosežkov znanosti smo si obetali, da nam bodo zagotovili osnovne življenjske dobrine – varnost, miroljubno sožitje. Pa ni tako.Ljudje demonstriramo proti vojni v Gazi, v Ukrajini, za preostalih 60 oboroženih konfliktov, ki potekajo ta hip na planetu, hvala bogu, niti ne vemo in proti njim ne demonstriramo. Tudi ne proti lakoti v Jemnu in še kje …Sočutje do trpečih postaja sčasoma manj močno, se izčrpava. Ljudje smo tako narejeni, da ne zmoremo neomejeno – časovno in številčno – sočustvovati s trpečimi. Ostajajo pa ogorčenje nad zlom, strah pred lastno ogroženostjo in predvsem občutek nemoči. Imamo občutek, da se o vojni in miru, življenju in smrti, trpljenju tisočih ljudi odloča nekje zgoraj – v politiki, v kapitalu, v klubu sebičnih psihopatov, da morda o tem odločajo neke še neprepoznane temne sile … Nisem vernica in ne vem, ali religije pripisujejo te odločitve svojim bogovom, božji volji. Nekateri vidimo zlo kot neizogibno sestavino človeške narave ter boj med dobrim in zlom kot trajno sestavino bitja in žitja človeškega rodu.Ne glede na to, čemu pripisujemo zlo, se večina med nami sprašuje – vsaj občasno: kaj lahko jaz naredim, da bi bilo manj trpljenja na tem svetu, da ne bi bilo vojn in drugih oblik nasilja? Kaj lahko mi storimo, združeni, saj nas je na milijone, ki želimo, da bi se vojne ustavile? Počnemo marsikaj – demonstriramo, nekateri tudi nasilno demonstrirajo za mir, izrekamo izpeljanke besede MIR, delimo humanitarno pomoč … Vse to, razen mirovnega nasilja, je dobro, vsekakor mnogo bolje, kot da bi zgroženo, a obenem neudeleženo opazovali nasilje in trpljenje. Toda če smo pošteni – prav učinkovite pri preprečevanju oboroženega nasilja in ustavljanju vojn

Kreativni razred, 1. avgust ― Zadnje čase iz Afrike slišimo vse bolj tehtne misli in dejanja. Od nekdaj je bil za nas v Sloveniji in zame osebno dober voditelj tisti, ki se je bojeval za vsako človeško življenje. Bitka na Sutjeski in Neretvi, kjer so se v najtežjih okoliščinah borili  partizani za ranjence in vsakega posemaznika do zadnjega diha, sta bili zame vzor humanosti in dobrega vodstva. Danes se kot izjemnemu voditelju v Evropi in Ameriki ploska Volodimiru Zelenskemu. Pa je res dober voditelj, se že dalj časa sprašujem tudi sama. Prav to vprašenje je jasno ubesedil v članku "Ali je Zelenski junak ali pa se slepi?" nanj tudi odgovoril nigerijski avtor, politik in advokat Femi Fani - Kayode (https://en.wikipedia.org/wiki/Femi_Fani-Kayode )v časopisu THE CABLE in zdi se mi, da je povedal  le resnico.Takole začne svoj članek: "Obžalujem in obsojam barbarske poboje in zlobno barbarstvo, ki se je razbesnelo nad večinoma nezaščitenim in nemočnim civilnim prebivalstvom v Ukrajini.Vendar pa je grenka resnica, da je vse, kar bi mora predsednik Volodimir Zelenski storiti, da bi ustavil neusmiljeno pobijanje svojega ljudstva, le jasno in kategorično izjaviti, da se Ukrajina nikoli ne bo pridružila Natu, da Ukrajina nikoli ne bo dovolila tujih vojaških oporišč na svojih tleh in da bo Ukrajina ohranila nevtralnost kot Švedska in Finska.Prav tako bi moral rusko govorečemu prebivalstvu Donecka in vzhodne Ukrajine omogočiti, da uveljavijo svojo pravico do samoodločbe in oblikujejo svojo neodvisno državo ali pa da postanejo del Rusije. Nazadnje bi se moral odreči ukrajinskim zahtevam do Krima in sprejeti dejstvo, da sta to strateško umeščeno morsko pristanišče in regija zdaj in bosta vedno sestavni del Rusije.Namesto da bi ponudil ta zagotovila in sprejel te ukrepe, ima lepe govore v zahodnih parlamentih, medtem ko njegovo ljudstvo pobijajo in mesarijo v njegovih cerkvah, uradih, domovih in hišah ter medtem ko njegove vasi, mesta in kraje bombardirajo, požigajo, obstreljujejo in popolnoma uničujejo" /p

Kreativni razred, 14. julij ― NASILJE RODI NASILJE pravi star slovenski pregovor, v katerega je zaklenjena stoletna modrost naših prednikov. Na temo Ukrajine objavljamo tudi pisanje nekoga, ki ima nasprotno mnenje od mirovnikov, ki podpira oboroževanje, nezaupanje do Ruske pripravljenosti, da se pogodi z Ukrajino in se potem tega dogovora tudi drži. Objavljam članek iz 13. 7. 2024 v  časopisu DELO v rubriki MNENJA Luke Lisjaka Gabrijelčiča https://www.delo.si/mnenja/kolumne/kolumna-mir-je-prevec-dragocen-da-bi-ga-prepustili-mirovnikom  v katerem se loti Mirovnih pobud skupine, zbrane okrog Franca Jurija. Pri različnih stališčih pa ni nepomembno poznati tudi prepričanje in vrednote, ki ga pisec goji. Če je vtis, da je za gospoda Lisjaka še zelo pomembno, da se ohrani obstoječa ureditev Evrope in Amerike in je pripravljen zato iskati rešitve skupaj celo z istimi politiki, ki so vpleteni v Genocid v Gazi, pa za mnoge nadaljevanje oziroma ščitenje trenutne svetovne ureditve, ki onesnažuje, povzdiguje bogatenje posameznikov in povzroča množice revežev, brezvestno izkorišča, sproža vojaške spopade, genocid in begunstvo ni več opcija, s katero bi se lahko solidarizirali jo branili. Med Ukrajino in Slovenijo zlahka potegnemo paralele in razumemo Ukrajinsko željo po osvoboditve, saj je, kot da bi šla nekaj desetletij za nami po enaki poti. A mi poznamo tudi razočaranja, ki ga doživljamo v sedanji neoliberalni ureditvi potem, ko smo se vključili v zadnjo fazo piramidalne sheme naolibrealnega cikla in smo deležni njegovih razdiralnih posledic, ki se prej nismo zavedali. p.s. Mimogrede, otroško bolnišnico v Ukrajini je po navajanjih virov v e-revije INSAJDER v članku Tako glede »ruske rakete«, ki naj bi zadela bolnišnico v Kijevu, zavaja Bellingcat, ki ga kujejo v nebo slovenski mediji! v članku Vojka Kogeja na https://insajder.com/slovenija/tako-glede-ruske-rakete-ki-naj-bi-zadela-bolnisnico-v-kijevu-zavaja-bellingcat-ki-ga so v resnici razstrelili Ukrajinci ob pomoči NATA. Ali potem sploh še komu lahk

Kreativni razred, 26. junij ―   ZA MIR Uvod: Dragi kolegi_ce! Kreativni razred želi biti družbeno aktiven na vseh področjih našega življenja.Svet zaradi sebičnih interesov kapitala in centrom moči podrejene politike naglo drvi v katastrofo. Vsi se strinjamo, da je predpogoj za blaginjo človeštva ravno mir, ki pa očitno ni v interesu orožarske industrije in centrov moči, ki krojijo svetovno politiko. Čutimo dolžnost in nujo, da jasno in glasno povemo našim voditeljem, da se s tako politiko ne strinjamo. Zaradi vsega naštetega smo sestavili mirovno izjavo. Vabimo te, da prispevaš svoj podpis tako, da na naslov kreativni.razred@gmail.com svoje ime in priimek in dopisali te bomo k spodnji izjavi, ki se bo delila tudi po družabnih omrežjih in še kje. Več nas bo, bolj bomo slišani. Da te nekoč ne bodo vprašali, zakaj si molčal_a! Objavljamo mirovno izjavo, ki so jo pripravili člani in članice Kreativnega razreda. ZA MIR Mirovna izjava  Zahodne elite nas skupaj z NATOM in Ameriko na čelu vodijo v pospešeno oboroževanje in jedrski vojaški spopad neslutenih razsežnosti. Vsak dan osuplo spremljamo, kako se lestev eskalacije vojaških konfliktov strmo vzpenja. Vladajočih politikov, kot kaže, ne zanima, kam nas bodo s tako politiko pripeljali. Popolnoma odtujena politična elita ni pripravljena prisluhniti večinskemu mnenju ljudi (tako v Sloveniji kot v Evropi), ki želijo, da se spopade ustavi in reševanje konfliktov prenese za pogajalsko mizo. Demokratične razprave je vse manj in vse več ljudi se boji javno izraziti svoje mnenje. Tiste, ki so proti vključitvi v vojaški spopad v Ukrajini in zagovarjajo mir, razoroževanje in pogajalsko mizo, se takoj etiketira kot pristaše Putina ali žrtve njegove propagande. Podobno skušajo protestnike proti genocidu v Gazi diskreditirati na način, da jih a priori obsodijo antisemitizma ... (od tu geslo, Stop weaponizing »antisemitism«!).  Nedavno so na evropskih volitvah vladajoče politične elite volivce dobesedno pognale k desnim strankam. Drž