Kreativni razred, 13. avgust ― Poziv k podpisu pisma Samuelu Žbogarju, ki ga je pripravila Draga Potočnjak. Svoje strinjanje s pismom v priponki do 14. 8. sporočite na mejl: draga.potocnjak@guest.arnes.si Spoštovani! Že deset mesecev poslušamo predsednika vlade, zunanjo ministrico in visoke vladne predstavnike, da je Slovenija glede Palestine na pravi strani zgodovine. A dobro vemo, da je bilo tudi priznanje palestinske države, nekaj, kar bi se moralo zgoditi že pred desetimi letiVsekakor pa ne tisto, na kar bi morali biti kot država ponosni, glede na vse bolj krvave in katastrofalne razmere v Gazi in tudi na Zahodnem bregu. Genocid, okupacija, apartheid so besede, ki izražajo stanje, ki ga spremljamo v živo. Slovensko politiki jih niso sposobni izreči! Namesto sankcij ekonomskih in vseh ostalih, namesto embarga na orožje in prekinitve diplomatskih odnosov z zločinsko izraelsko vlado/državo, se svetovna politika postavlja v vazalno vlogo do Izraela in ZDA ter ostalimi državami, ki sekundirajo zločinom proti človeštvu.Očitno je, da moramo biti državljani glasnejši in odločno zahtevati, da se prenehajo igrati diplomacijo in prazno politiko ampak naj za božjo voljo že ukrepajo!Saj bomo pred zgodovino, oziroma smo že – vsi krivci, da pobojev, masakrov, mučenja … skoraj polovica žrtev je otrok! – nismo ustavili.Slovenija ima kot nestalna članica VS OZN še posebno odgovornost v tej genocidni vojni, Evropa ima še posebej odgovornost! In Slovenija lahko in mora storiti več!Pismo Samuelu Žbogarju, ki Vam ga pošiljamo je jasen in odločen poziv za ukrepanje.  Če se z njim strinjate, Vas prosimo, da ga podpišete. Svoj podpis – strinjanje z vsebino pisma, pošljite na email naslov: draga.potocnjak@guest.arnes.siPodpise bomo zbirali do srede, 14. avgusta do polnoči.Že naslednji dan bomo pismo z vsemi podpisniki poslali veleposlaniku g. Samuelu Žbogarju, ki vodi nestalno misijo Slovenije v VS OZN. Ter v vednost predsedniku vlade, dr. Golobu in zunanji ministrici, Tanji Fajon.Veseli bomo, če b

Kreativni razred, 23. maj ― NEUSPEH NEOLIBERALIZMA IN KAKO SE GA REŠITI Vesela sem, da v tem odličnem intervjuju lahko najdem podobne misli, ki so nas s kolegi in kolegicami vodile pri Kreativnem razredu. Naj dodam nekaj misli, nastalih ob poslušanju tega intervjuja: Nekateri še vedno ne razumejo, da je predpogoj za obstoj neolibaralizma osamitev ljudi. Bolj kot je posameznik osamljen, bolj prispeva k obstoju noliberalizma. Osamljen posameznik nima druge izbire, kot da vse plača z denarjem, denar pa zasluži lahko le tako, da v zameno za denar ponudi sebe, svojo zasebnost in svobodo v izkoriščanje, torej se na videz prostovljno pusti zasužnjiti. Varnost, preživetje in skrb je od nekdaj znala brez denarja posameznikom nuditi skupnost. Neoliberalni sistem se bo sesul vase, če bomo "samotnega posameznika" kot nepogrešljiv gradnik obstoječega sistema, vsaj delno zamenjali s močjo skupnosti. Danes je namreč največja diverzija na neoliberalizem, da se povežeš z ljudmi.                                                                                                                      Alenka Sottler ANG THE FAILURE OF NEOLIBERALISM AND HOW TO SOLVE IT I am delighted to find in this excellent interview the same thoughts that inspired and guided my colleagues and me at Kreativni razred / Creative Class  Let me just add a few thoughts that emerged from listening to this interview:  Some people still don't understand that the precondition for the existence of neolibarism is the isolation of people. The more isolated the individual, the more he or she contributes to the existence of noliberalism. The lonely individual has no choice but to pay for everything with money, and he can only earn money by offering himself and his freedom for exploitation in exchange for money, i.e. by seemingly freely allowing himself to be enslaved. Only the community has always been able to offer security, survival and care to individuals without money. The neoliberal system will collapse in on itself

Kreativni razred, 20. april ― Gašper Medvešek »Ciljna (i)racionalnost (pot do boljšega sveta?)« RIsba Rok Horvat, dijak PUM-a Zdi se, da je postal konflikt stalnica našega sveta. Opažamo ga na poročilih, med dvema državama, med sodelavci v podjetju, v avtmobilskem prometu, ob vsakodnevnih nakupih v nakupovalnih središčih, med političnimi strankami, na sestankih vlade, med dvema zakoncema, med Gazo in Izraelom, med Ukrajino in Rusijo in v notranjem ustroju posameznika. Razlog za nastanek koflikta, vidimo navadno v ravnanju, prepričanju ali stališčih drugega, ki je v konfliktu soudeležen. Drugi deležnik vidi prav enako, a le v obratni smeri. Nobeden od udeležencev konflikta, razloga za nastanek konflikta ne vidi v sebi, oz. lastnem pogledu, prepričanju ali lastni sodbi sveta. »Drugi, zunanji naj se spremeni in koflikta ne bo.« Le redko pa vzroke za nastanek konflikta uzremo v sami naravi našega razmišljanja. Le kako bi, ko je prav razmišljanje navadno edini pripomoček, ki ga uporabljamo za »sodelovanje« oz. delovanje v odnosih. Obstajajo odnosi, ki ne slonijo samo na mišjlenju npr. ples, igranje badmintona, ipd. V takih odnosih je konfliktov ponavadi manj. Tam posameznik načeloma ne vsiljuje svojega pogleda na svet, ki se odraža v stališču »Kako bi moralo biti«, čeprav to ni izključeno. Pri igri tenisa, se ob slabem sodniku, igralca kaj hitro sporečeta o tem ali je bila žogica v oz. izven igrišča. Kaj ko bi enkrat kot delovno hipotezo vzroka za nastanek konflikta prepoznali v dejavniku, ki se nam zdi najmanj sumljiv: V našem (racionalnem) razmišljanju. Izhajam iz predpostavke, da so vsa bitja po svoji naravi inteligentna in si (zavestno) ne želijo škoditi. Ali si z nekim dejanjem škodimo nezavedno, je druga stvar. A zavestno načeloma ljudnje sami sebi ne želimo škoditi. Za dosego tega cilja uporabljamo razmišljanje, želimo biti čim bolj racionalni, morda si želimo več ugodnosti. Andrej A. Lukšič* iz Fakultete za družbene vede, je na nedavnem predavanju, ki ga je izvedel v okviru inter

Kreativni razred, 22. marec ― ALI SPLOH VEMO DOVOLJ O DINAMIKI IN KONFLIKTOV IN VOJN Zagotovo ne! Za začetek priporočam poslušanje ameriškega politiologa in raziskovaleca mednarodnih odnosov, ki pripada realistični miselni šoli Johna Josepha Mearsheimerja, zaslužnega profesorja na Univerzi v Chicagu. https://en.wikipedia.org/wiki/John_Mearsheimer IVAN KRASTEV RAZMIŠLJA OD DVEH (DESETIH) LETIH KONFLIKTA V UKRAJINI  Ivan Krastev meni, da je bila največja napaka Evopejcev, da niso takoj, ko je Putin napedel Ukrajino in so izgubili iluzijo o večnem miru na evropskih tleh, začeli z  krepitvijo lastnih obrambnih sposobnosti. Poslušajmo, kako on vidi položaj v Ukrejini in Evropi.  5. marec 2024Ivan Krastev razmišlja o dveh (desetih) letih konflikta v UkrajiniIvan Krastev je verjetno eden najbolj znanih svetovnih strokovnjakov za vzhodno Evropo in postsovjetske države,  ter predsednik Centra za liberalne strategije v Sofiji in stalni sodelavec Inštituta za znanosti o človeku na Dunaju IWM - Institut für die Wissenschaften vom Menschen. Je ustanovni član upravnega odbora Evropskega sveta za zunanje odnose, član upravnega odbora Mednarodne krizne skupine in pisec mnenj za časopis The New York Times. Naš intervju z Ivanom je bil posnet na St Antony's College Univerze v Oxfordu, kjer je Krastev opravljal štipendije. Andrey Buzarev je ukrajinski strokovnjak in raziskovalec na področju mednarodnih odnosov. Politični in medijski svetovalec. Doktorat (socialna filozofija in filozofija zgodovine), magisterij (zunanja politika, Ukrajina). Te poste sproti dopolnjujem s prispevki različnih posameznikov, ki vsak po svoje skušajo razumeti in razložiti naš danes RASTKO MOČNIK KAPITALIZEM I RAT  Boris Buden in Rastko Močnik Restauracija kapitalizma u postsocijalističkim zemljama dovela je do ratova među novim državama na teritorijama jugoslovenske federacije i Sovjetskog saveza. No, naša saznanja o klasnim odnosima u novim kapitalističkim zemljama i o načinu na koji klasni