ANDREJ ROZMAN ROZA

Kreativni razred, 16. oktober ― CINCA MARINCA KOT NOVA EKOLOŠKA HIMNA Dovolj je cincanja! V imenu Kreativnega razreda sem zaprosila Andreja Rozmana Rozo, da nam za znano pesem CINCA MARINCA napiše novo, ekološko besedilo. Menda gre izvorno za angleško narodno pesem Rosemary Lane, a je bila leta 1945 predelna v pesem z naslovom Bell Bottom Trousers in dosegla nesluteno popularnost in številne predelave po vsem svetu. Ena od njih je tudi Ježkova Cinca Marinca. Na moje presenečenje je Roza pesem res hitro napisal in jo takole pokomentiral: »Seveda, uporabil sem strukturo originalne pesmi https://www.youtube.com/watch?v=Sy7mwe7VOeM, pa še češka verzija https://www.youtube.com/watch?v=ZAa9DPE3QTI zato ima prva kitica štiri verze in ne dva, kot pri Ježku.« Roza je dodal še originalno in češko verzijo te pesmi, ki sta obe zelo zabavni in mislim, da je prav humor tisto, kar potrebujemo ta trenutek. Roza, najlepša hvala! S to objavo dajemo Rozino besedilo na razpolago javnosti. Zdaj lahko le upamo na pomoč glasbenikov, da bosta z njihovo glasbeno spremljavo besedilo in pesem znova zaživela in nas pomagala utiriti v bolj konstruktivno, ekološko smer.  Andrej Rozman Roza CINCA MARINCA 2021 Svet, na kerga je pršou, biu je tko razvit, da človeku ni blo treba sammu nč nardit, zato tud on od mladih nog skor ni rabu nog, ampak glasno je smradiu z mopedom naokrog. Cinca Marinca ta je zoper nas, ker najrajši noč in dan prtiskal bi na gas. Cinca Marinca ta že ni taprav, ker lastenmu okolju povzroča kup težav. Cinca Marinca ... Ko je zrastu, mislu je, da ugleden je gospod, le če ima bleščeč nov avto in pride z njim povsod. Ker je rabu dnarja dost, je šou u kriminal in vozu sode polne strupov v brezna kraških jam. Cinca Marinca … Da svojo hišo je ogreu, kuru je krkol, da mu iz raufnka smdel je daleč naokol. Ker mu važn je le to, da njemu je toplo in da ga ogrevanje bi čim cenej pršlo. Cinca Marinca ... A CINCA MARINCA, ČE HOČMO PR

Kreativni razred, 5. oktober ― GROZLJIVKA V LJUBLJANIPROST LOV NA PROTESTNIKE "V dneh, ko zaradi pandemije umiranje pet, šest ljudi na dan, ljudje protestirajo zaradi ukrepov, ki naj bi ustavili umiranje. Na prvi pogled se zdi ta paradoks znak družbene blaznosti." zapiše Ali Žerdin v rubriki Tema dneva v DELU, dne 7. oktobra 2021. Če sama prav razumem, dajejo sredini protestniki na tehtnico vse tiste škodljive posledice, ki pa nastanejo na necovid področjih zaradi ukrepov in te imajo za stavkajoče večjo težo. Vtis je, da pogoj PTC združuje obe nasprotujoči se paradigmi, ki vsaka zase opozarjata na komplementaren referenčni okvir in ga sestavita v zadovoljiv kompromis. Kaže, da bi nasilne demonstracije vladi prišle (in so že prišle zelo prav), da z njimi opraviči stopnjevanje represije, s katero bi si olajšala obstanek na oblasti. Zato za nasilje ni prostora, a tudi za uporabo take represije in zaplinjevanja ne! Kaj meni o torkovih demonstracija  dr. Andraž Teršek si preberite tu: https://andraz-tersek.si/ko-provociranje-upraviceno-besnih-ljudi-in-zaplinjanje-tako-rekoc-polovice-glavnega-mesta-postane-obicajnost-pravilo-in-ko-uporaba-vodnega-topa-ni-vec-ultima-ratio-ampak-sestavni/ »To, kar si je privoščila in dovolila slovenska policija danes v Ljubljani in način, kako si je to privoščila in dovolila, je perverzno zločinsko.A da ne bo nesporazuma: prilastitev, zloraba in izraba mirnih zborovanj in srečevanj ljudi na ulici od točno določenih nekaterih, zlasti način, kako se je to storilo in se to zdaj počne, je sramota, žalost in beda patološko bolnega uma in duha;ljudje, naši ljudje, državljanke in državljani, ljudstvo tega ne sme dovoliti – biti tako nalagano, pretentano, zlorabljeno, izrabljeno, izkoriščeno …, še enkrat več, znova in znova, z mnogoterih strani … ;prozorno, res do konca prozorno (in pričakovano, predvideno, napovedano…) teatralni, premišljeni, načrtovani, zaigrani, odblefirani ulični “nastop” točno določenega nekoga danes v Ljubljani je … istovrstna zadeva; kronič
NIVES ZALOKAR

NIVES ZALOKAR

Kreativni razred, 29. september ― »Glej, da vidiš. Poslušaj, da slišiš. Uči se, da boš razumel«. Katja Željan Nives Zalokar je prva Slovenka, ki je diplomirala iz dediščine, kulture in jezika ljudstva Wiradjuri, največjega aboriginskega naroda Novega Južnega Walesa – V Avstraliji je preživela celo desetletje, po zaslugi aboriginov pa svet danes dojema popolnoma drugače kot bi ga sicer. Ali obstaja kaj bolj navdihujočega kot dejstvo, da kultura, stara tisoče let, temelji na spoštovanju? Vrsto let je delala v Moderni galeriji v Ljubljani kot organizatorka razstav, zatem pa se je pred dobrim desetletjem podala v deželo 'tam spodaj', Avstralijo. Izkušnja, ki se je začela s pletenjem košar po aboriginski tradiciji in odpiranjem vrat lastne kreativnosti ter nadaljevala s študijem dediščine, kulture in jezika ljudstva Wiradjuri, največjega aboriginskega naroda Novega Južnega Walesa, je popolnoma spremenila njen pogled na svet. Med avstralsko staroselsko in evropsko kulturo namreč obstaja enormna razlika, kulturi sta takorekoč diametralno nasprotni. Če zahod poudarja predvsem individualnost, napredek in materialne vrednote, avstralska staroselska kultura temelji na ljudeh, razmerjih, odnosih, stalnosti, neprilaščanju in spoštovanju. Izjemna izkušnja se najbrž nikoli ne bi zgodila, če Nives Zalokar na enem od jogijskih seminarjev v Franciji ne bi spoznala bodočega partnerja, Avstralca Bernarda Sullivana. Ko se je slednji nekaj let zatem odločil vrniti v rodno Avstralijo, se je odločila, da se mu bo pridužila. Tako je leta 2010 prišla v Wagga Waggo, podeželski kraj v New South Walesu. Dovolj velik, da ima svojo univerzo, vojaško bazo, gledališče, galerijo, trgovine in eno glavno ulico. »Moj partner, po poklicu oblikovalec, je tam študiral za svojo drugo diplomo, animacijo, in kasneje pripravljal doktorat z naslovom Kako razumeti tradicionalno (avstralsko staroselsko) modrost,« se spominja sogovornica, ki se je takoj po prihodu v Avstralijo pridružila skupini aboriginskih in belih žensk, ki so skupaj
BRAVO NIKA KOVAČ

BRAVO NIKA KOVAČ

Kreativni razred, 20. september ― POGOVOR Z NIKO KOVAČ JE VODILA NOVINARKA KSENIJA HORVAT VIDEO POSNETEK POGOVORA:  https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju/174806484?jwsource=cl Zdaj, ko ste omenili, kako težko je seveda brez resursov, zdi se pravzaprav nepravično, da svetovne vlade svoje kompanije vodijo pravzaprav v delovnem času, medtem ko civilna družba.., vi ste morali vzeti pravzaprav dopust v službi, da ste peljali zadnjo kampanjo.Ja, to je bila nekako naša zavestna odločitev, mi se do sedaj nismo prijavljali na razpise, zdaj bomo gotovo počasi tudi to spremenili, ker tega tempa ne zmoremo, ampak jaz mislim , da je v resnici prav, da so ljudje plačani za svoje delo in v idealnem svetu bi bili tudi mi, Večji problem je, na kakšen način so te kampanje peljane in kakšna je vsebina teh kampanj. In se mi zdi, da bi v tem svetu, v katerem smo, rabili zelo veliko zelo dobrih kampanj za neko socialno pravičnost.Torej, če se v nadaljnje ne boste šli več neke vrste samo izčrpavanja se boste morali na nek način formalizirati to pa pomeni razpise, ampak vedno ste govorili, da je vaša prednost prav v tem, da torej ne jemljete denarja od države kot številne druge nevladne organizacije?Ja, še vedno ga ne bomo, to je naša odločitev Zakaj? Zaradi tega, Zaradi tega ker se naše ravnanje, da čim si ti odvisen neposredno od neke oblasti, se pogosto ali samo cenzuriraš, ali so ti določene teme, ki jih lahko odpiraš in na kakšen način, nam pa se zdi zelo pomembno, da ostajamo kritični do kakršnekoli oblasti, ne glede na to, katere barve je, da se bojujemo, da delamo, tako da bomo to še naprej. Bomo pa iskali možnosti tujih fundacij in tudi možnosti vzpostavitve sistema, ki bi mogoče lahko preko prostovoljnih prispevkov delovali naprej.. LAHKO REČEMO SAMO BRAVO NIKA KOVAČ, BRAVO INŠTITUT 8. MAREC!
PRINCIP SEDMIH GENERACIJ

PRINCIP SEDMIH GENERACIJ

Kreativni razred, 14. september ―  VABILO: Že precej časa je minilo, odkar smo za prioritetno nalogo v fb SKUPINI SKOZI OČI PREKARIATA & KREATIVNI RAZRED postavili oblikovanje vizije. To bo tudi tema našega petkovega srečanja 17. septembra 2021 ob 16h v kavarni SEM-a. Lepo vabljeni na klepet o skupnih vizijah bodoče družbe! Na našo temo pa se navezuje tudi zanimiv pogovor z direktorjem Dunajskega bienala, kateremu se med drugim zdi ena najbolj pomembnih nalog družbe, posebej pa umetnosti danes, prav tako kot nam, ustvarjanje vizij. Prejšnji teden nam je Vasja Nagy, samostojni kurator in umetnostni zgodovinar, ki živi na Dunaju, poslal povezavo na pogovor z direktorjem Dunajskega bienala. Vienna Biennale for Change 2021 s podnaslovom PLANET LOVE, 28.5.3.10.2021. To je prvi tovrstni dogodek, ki združuje umetnost, oblikovanje in arhitekturo z namenom predstavljanja ustvarjalnih idej in umetniških projektov za izboljšanje sveta. Med najbolj zanimive dele pogovora sodi del, ki govori o vizijah sodobne družbe in v okviru le teh o »principu sedmih generacij« Ta princip zahteva, da karkoli že nameravamo narediti privatno ali javno, moramo pri tem vnaprej upoštevati vpliv, ki ga bo imelo naše ravnanje sedem generacij naprej - to je dvesto let. »Sprašujete se, kdo pri zdravi pameti bi uporabil tako dolgoročno razmišljanje, jaz pa mislim, da je absolutno nujno«,  pravi DDr. Cristoph Thun- Hohenstein in nadaljuje: «Lahko si predstavljamo, da to ni ravno lahko, kajti če bi to želeli narediti, bi morali imeti tudi predstavo, kako naj bi svet idealno izgledal čez dvesto let. Če pa se lotite ustvarjanja predstave, se odpre zanimiva diskusija in veliko, veliko zanimivih idej v družbi z znanostjo.«   Pogovor z njim lahko v celoti poslušate tu: https://youtu.be/Dyxijnd5pVc?t=1084 V nadaljevanju pa še pogovor v živo s fenomenalno dr. Monico Gagliano, raziskovalko komunikacije med rastlinami.
CEPLJENI /NECEPLJENI - DELITEV, KI PRESEGA VSE OSTALE DELITVE

CEPLJENI /NECEPLJENI - DELITEV, KI PRESEGA VSE OSTALE DELITVE

Kreativni razred, 4. september ― OBTOŽEVANJE TEORETIKOV ZAROTE ZA NAPAČNO RAZMIŠLJANJE, ZA LOGIČNE ZMOTE IN NAPAČNE DOKAZE BRIŠE NJIHOV POLITIČNI POMEN! LJUDJE SO POSTALI SREDSTVO ZA DOSEGAJE CILJEV POLITIKE, NAMESTO DA BI POLITIKA POSTALA SREDSTVO ZA DOSEGANJE CILJEV LJUDI. POTLAČENA BES IN ŽALOST UPOR PROTI ELITAM NEZAUPANJE V OBLAST SPIRALA POGLABLJANJA POSLUŠATI, SLIŠATI, RAZUMETI, DELOVATI "Ljudje so strahovito jezni, a se tega niti ne zavedajo."  "No, če skušam vseeno ponuditi kako rešitev. Kar me je res impresioniralo, je, kako hiter napredek ljudje naredijo, ko enkrat ozavestijo svoja potlačena čustva. In ko ozavestijo vlogo, ki so jo ta čustva do tedaj igrala v njihovem življenju. Kako so jih ta čustva na veliko škodo sebe in okolice nekoč pilotirala. Opazil sem tudi: dokler ta uničujoča potlačena čustva niso nevtralizirana, z ljudmi sploh nima smisla razpravljati o vsebinskih rečeh. Torej o statistikah, projekcijah in kmetijskih subvencijah in podobno. Ker dokler jih pilotirata nekam globoko v črevesje potlačena bes in žalost, preprosto niso sposobni razumno razmišljati." dr. Robert M. Sapolsky "Jedro problema pa je seveda v tem, da vse več ljudi vse bolj upravičeno vse manj zaupa tistim, ki imajo moč in oblast, ter njihovim strokovnjakom in medijem. Zakaj in čemu jim bi zaupali, ko nas pozivajo k cepljenju, če jim ne moremo zaupati in verjeti ničesar drugega več? Če nam sicer lažejo in manipulirajo z nami, kako naj verjamemo, da nam zadaj kar naenkrat govorijo po resnici? Če drugače odkrito zaničujejo in žalijo ljudstvo ter mu grenijo in otežujejo življenje, zakaj naj bi jih na vsem lepem skrbelo zanj? Če je tako rekoč vse, kar delajo proti našim temeljnim življenjskim interesom, zakaj in čemu naj bi zdaj delali za naše dobro?" dr. Tomaž Mastnak “Ljudje imajo zelo veliko potrebo po ohranjanju pozitivne samopodobe. Posledično so se ljudje, ki so bili označeni za neumne, sebične in škodljive, še bolj intenzivno zatekali k vsem mogočim argumentom proti cepljenju, da bi
DR. RASTKO MOČNIK JE ZA ODPRAVO KAPITALIZMA, MI TUDI!

DR. RASTKO MOČNIK JE ZA ODPRAVO KAPITALIZMA, MI TUDI!

Kreativni razred, 31. avgust ― V pismih bralcev v Dnevniku in Delu smo zasledili dva zapisa dr. Rastka Močnika. Veseli nas, ker so njegova stališča identična našim. Zato jih veseljem objavljamo tudi na našem blogu. Delo, SOBOTNA PRILOGA, 28. avgust, 2021, PISMA BRALCEV, odlomek iz odziva Rastka Močnika na članek Frančka Drenovca PRIPRAVITI SE NA DAN POTEM objavljenem v Delu/Sobotni prilogi dne 21. avgusta 2021: https://www.delo.si/sobotna-priloga/pripraviti-se-na-dan-potem/ OB SEDANJI OPOZICIJI NE BO »DNEVA POTEM« Franček Drenovec je v Sobotni prilogi 21. avgusta napisal, da je zdajšnja vlada prevzela oblast z državnim udarom. To je bržkone retorična figura, saj je sedanja vlada prevzela oblast s parlamentarnim spletkarjenjem – z običajno in stalno metodo v buržoaznih parlamentih. V tej luči je buržoazni parlament permanenten državni udar proti ljudstvu, ki ga je izvolilo. Primerjava parlamentarnih spletk z državnim udarom je dobro izhodišče za razmislek. Po eni izmed zanimivejših teorij so pučisti navadno »modernizatorji« iz gospodarstva, vojske in državne uprave, ki hočejo pospešiti razvoj svoje »zaostale« družbe. Že od Pinochetovega protisocialističnega udara v Čilu leta 1973 pučisti pod geslom napredka in razvoja uvajajo neoliberalno politiko pod pokroviteljstvom ZDA. Tudi sedanja vlada uveljavlja radikalno neoliberalno politiko. Z »Uberjevim zakonom« je institucionalizirala presežno izkoriščanje delavk in delavcev in jim dodatno otežila organiziranje. Sredi epidemije pušča propadati javno zdravstvo in forsira privatizacijo. Privilegira privatno šolstvo proti javnemu. Razdelila je skoraj milijardo javnim uslužbencem za razne dodatke, medtem ko so socialno ogrožene skupine dobile minimalne enkratne pomoči. Ob tem opozicija vladi ne očita njenega neoliberalizma, temveč ji zameri, da je avtoritarna in da izvršuje čistko v državni administraciji. »Privatizacijo voda« je ustavilo samoorganizirano ljudstvo, ne opozicijska politična birokracija. Vlado sicer napadajo z vseh koncev od parlamen
STRANKARSKE IGRE BREZ MEJA 2

STRANKARSKE IGRE BREZ MEJA 2

Kreativni razred, 29. avgust ― ALENKA SOTTLER ZAČARANA SPIRALA KRIVDE IN OBTOŽEVANJA  Kako torej iz začarane spirale krivde in obtoževanja, kjer se tovrstne obtožbe krepijo s eksponentno močjo, saj je tako obnašanje nalezljivo. Za gledališkega igralca Anthonyja Hopkinsa je ena najbolj pomembnih stvari v življenju energija in kako pomembno je, da je ne trošimo po nepotrebnem.   Zakaj ljudje in predvsem stranke potrebujemo krivdo in obsojanje drugih? Se sploh lahko od posameznika, skupine ljudi ali stranke zahteva, da se spremeni? In tudi če ljudje ne delajo tisto , kar mi od njih pričakujemo in zahtevamo, ali jih bomo s ukrivljanjem in obsojanjem spremenili? Ali nas bo to sploh kam pripeljalo? Ne! Zakaj torej porabljamo vso energijo, da bi spremenili druge? Kadar mislimo, da moramo spremeniti druge, je to v resnici zelo problematično. To ne pomeni, da bi drugi morali ostati, kot so. Nasprotno, lahko imajo mnoge probleme, ki jih morajo razrešiti.  Toda  problem imamo tudi mi in sicer z našim prepričanjem, da bomo z okrivljenjem, očitanjem in obsojanjem drugih položaj spremenili in rešili problem. To je seveda iluzija. Četudi bi se določena oseba ali posamezna politična stranka res spremenila, bi mi še vedno potrebovali grešnega kozla, da bi ga lahko obsojali, krivili in skušali spremeniti. Ne samo, da s prelaganjem krivde na druge in lastnim opravičevanjem nikogar ne bomo spremenili, temveč bomo  izzvali prav nasprotno od pričakovane reakcije. Posamezna oseba, skupina ljudi ali politična stranka bo samo še bolj in vedno bolj počela ravno tisto, kar se ji očita. In tako imamo sedaj nagrado tudi mi, namreč opravičilo in izgovor, da se lahko jezimo, krivimo in obsojamo vse naštete, brez da bi nas kdo vprašal za našo odgovornost. "MEHANIZEM PROJEKCIJE IN IZOGIBANJE ODGOVORNOSTIOb nezavedni preslikavi lastnih mankov v drugega je postala tako rekoč folklorna še retorika, ki slabosti in tudi najhujše transgresije upravičuje z iskanjem vzporednic pri tekmecih po logiki »ko ste vi, je bi
PISMO INDIJANSKEGA POGLAVARJA SEATTLEA

PISMO INDIJANSKEGA POGLAVARJA SEATTLEA

Kreativni razred, 27. avgust ―   Pismo indijanskega poglavarja Seattle-a predsedniku ZDA 1855 Ko Veliki poglavar iz Washingtona pošilja svoj glas, da želi kupiti našo zemljo, zahteva preveč. Kako je mogoče kupiti ali prodati nebo ali zemljo? Kako tuja se nam zdi ta zamisel. Če svežina zraka in bistrina vode ne pripada nam, kako bi lahko kupčevali z njima?Vsaka ped te zemlje je mojemu ljudstvu sveta. Vsaka borova iglica, vsako zrno peska v rečni plitvini, vsaka meglica v temnem gozdu je sveta v srcu in v spominu mojega ljudstva. Sijoča voda naših brzic ni le voda, je tudi kri naših prednikov. Svoje otroke morate učiti, da je ta zemlja sveta. Da vsak skrivnostni odsev v bistrem jezerupripoveduje o spominih in dogodkih iz življenja mojega ljudstva. Žuborenje vode je glas mojih dedov.Dišeče trave so nam sestre, jelen in veliki orel so nam bratje. Kamniti vrhovi, sončni pašniki, toplo konjevo telo in človek, vse pripada isti družini. Reke tešijo našo žejo, nosijo naše kanuje, hranijo naše otroke. Zato poučite svoje otroke, da so reke naši invaši bratje.Vemo, da nas beli človek ne razume. Njemu je zemlja povsod enaka. Kot tujec je, ki se pritihotapi ponoči in vzame, kar potrebuje. Ropa jo, kakor da bi mu bila sovražnik. Potem odide in pusti za seboj puščavo. Za Indijance so drevesni sokovi prežeti s spomini naših prednikov, ki jim je zemlja mati. Vaši mrtvi pa odhajajo med zvezde in pozabljajo na zemljo, ki jim je dala življenje.Povejte svojim otrokom, da je zemlja pod njihovimi stopali pepel naših dedov. Tako jo bodo spoštovali. Učite svoje otroke, kakor smo mi učili svoje, da je zemlja naša mati.Vse, kar se zgodi zemlji, se bo zgodilo tudi njenim sinovom. Ne vem. Naš način življenja je drugačen od vašega. Od pogleda na vaša mesta nas zabolijo oči. Morda zato, ker smo divji in ne razumemo. Vaš ropot žali naša ušesa. V vaših mestih ni mirnega kotička. Kaj velja življenje, če ne moreš prisluhniti odpiranju listja spomladi, kriku kozoroga, nočnim prepirom žab

Kreativni razred, 25. avgust ― UVEDBA DIGITALNE VALUTE, NOVO SREDSTVO DISCIPLINIRANJA DRŽAVALJANOV? Bankirji, finančniki, ministri, ekonomisti in finančne inštitucije se vse bolj pogosto pogovarjajo o uvedbi nove digitalne valute, Zdi se, kot da državljane ob tem sploh ni potrebno obveščati, vplesti v debato ali jih celo vprašati za mnenje. Pa vendar, kot lahko preberete tudi iz odlomka intervjuja z naslovom VESELO SPREJEMAMO VSE, KAR UVELJAVIJO OBLASTI z Damianom Merlakom, lahko digitalna valuta postane močno orodje oblasti pri nadzorovanju, kontroliranju in izvajanju oblasti nad državljani. Zato bi ti morali imeti glavno besedo pri odločanju o njeni uvedbi. Pri odločanju ali, kdaj in v kakšnih okvirih bi se sprejemalo digitalno valuto, bi po mnenju Kreativnega razreda morali skupno odločati vsi. Kako tik pred sprejetjem digitalne valute o tem razpravljajo guvernerji bank in bankirji in kako malo beseda imajo pri tem državljani, je razvidno tudi iz prispevka v Žurnalu:  https://www.zurnal24.si/slovenija/zelo-blizu-je-uvedba-digitalnega-evra-363632
SLOVENSKE STRANKARSKE IGRE BREZ MEJA 1

SLOVENSKE STRANKARSKE IGRE BREZ MEJA 1

Kreativni razred, 15. avgust ― ALENKA SOTTLER "Premagajte zlo, ki je v vas samih, namesto da napadate zlo, ki je v drugih." Konfucij Foto Saša Kovačič Potem, ko je postalo očitno, da nam vodenje Slovenije ne uspeva ravno najbolje in da se je v 30 letih nabralo veliko neprijetnih dejanj, političnih in ekonomskih polomov, se je ljudstvo v času gospodarskih kriz obrnilo po odgovornost na stranke, ki so bile izvoljene, da vodijo našo državo. V teh časih v vodenje države vpletene stranke stranke iščejo opravičilo za svoje pretekle napake pred seboj in ljudstvom zato, da bi lahko še vnaprej obdržale položaj in javni ugled v družbi. Za neuspeh obsojajo nasprotne stranke. Da bi to obsojanje izgledalo upravičeno, pa nujno potrebujejo nasprotnikovo krivdo. Zato pa, da bi bila nasprotnikova krivda vsem očitna, nujno potrebujejo, da ta dela težave. Zato stranke svojim nasprotnikom enostavno ne smejo dovoliti, da bi bili dovolj dobri, ampak morajo biti ti nasprotno, dovolj slabi, da bi jih lahko upravičeno javno krivili za probleme. Če ena politična stranka ali opcija obsoja, ponižuje ali žali drugo, dobiva nasprotna politična stranka ali opcija s tem opravičilo, da lahko to stranko ali opcijo še naprej obtožuje, brez, da bi se morala soočiti z lastno odgovornostjo. Zato obsojanje ene stranke ne pripelje do rešitve, ampak jo le vzpodbuja, da se ta obnaša še bolj obsojanja vredno in konfliktno.  Tako obe strani prispevata k ustvarjanju problema, za katerega krivita druga drugo. Kot da bi se med seboj dogovorili: "Glejte, mi se bomo neprimerno obnašali do vas, tako da nas boste lahko vi krivili za vaše neprimerno vedenje in če se boste potem tudi vi neprimerno obnašali do nas, bomo lahko tudi mi vas krivili za naše neprimerno vedenje" Ne glede na to, kako stranke moti slab odnos nasprotnikov, pa se imajo hkrati tudi zelo lepo. Vsaka dobi svoje opravičilo in njihov družbeni in finančni status ostaja neokrnjen. Ta tihi sporazum torej obema stranema prinaša koristi in lahko traja v nedogled, oziroma d
HIŠA NA HRIBU - V NAROČJU

HIŠA NA HRIBU - V NAROČJU

Kreativni razred, 10. avgust ― VABILO NA DRUŽENJE: SKUPNI OBISK UMETNIŠKEGA DOGODKA RAZSTAVE HIŠA NA HRIBU - V NAROČJU Člani SKUPINE SKOZI OČI PREKARIATA & KREATIVNI RAZRED vabimo na enkratno poznopoletno druženje, na umetniški dogodek RAZSTAVO HIŠA NA HRIBU na čudoviti lokaciji v naročju Polhograjskih dolomitov. Gremo k srednjeveški cerkvici Sv. Marjeti v Žlebe nad Medvodami in poleg k stari hiški, mežnariji, kjer se bo odprla razstava. Zbrali se bomo v kavarni Slovenskega Etnološkega muzeja SEM-a v petek, 20. avgusta ob 17h  in najprej malo in izmenjali misli ob koncu poletja. Takrat se nam lahko pridružite vsi. V SEM-a pridemo z avtomobili, a naprej gremo samo z omejenim številom le teh. Ob 19h se odpeljemo v Žlebe. Tisti, ki jih nimate, prevoza, se boste prisedli. V Žlebe bomo prišli v 20 minutah in parkirali ob kozolcu ob vznožju griča. Potem pa še 15 minut peš do cerkvice Sv. Marjete in hiše na hribu. Na dogodku sodelujejo tudi naši član nekateri, med njimi slikarka Mojca Senegačnik. Tole je njeno sporočilo: Člane skupine lepo vabimo na enkratno srečanje in dogodek, ki ga, skupaj še z mnogimi, tudi sam sooblikujem, to je  Razstava Hiša na hribu - V NAROČJU  - gre za projekt, v katerem se ukvarjamo s skupnostnim delom, dialogom, sodelovanjem, sprejemanjem in oblikami sobivanja, o čemer se veliko pogovarjamo tudi na naših srečanjih Kreativnega razreda in skupine Skozi oči prekariata. V NAROČJU KULTURNE IN NARAVNE DEDIŠČINE | HIŠA NA HRIBU 2021 V petek, 20. avgusta, ob 20. uri bo na sv. Marjeti nad Žlebami odprtje Hiše na hribu 2021 – Razstava Hiša na hribu - V NAROČJU.Koncertirali bodo multiglasbenika Ana Kravanja & Samo Kutin ter vokalna skupina Za srce mo.Performans na otvoritvi: Andreja Džakušič in Keiko MiyazakiProjekt poteka na treh lokacijah sredi Polhograjskega hribovja:Žlebe – Sv. Marjeta (glavni razstavni prostor)Belo – domačija Pr’ LenartTopol – Sv. Katarinain v Trzinu:Trzin – poslovni prostori BB BIO.Si *Razstava bo odprta od 20.

Kreativni razred, 9. avgust ― INICIJATIVA KULTURNA INŠPEKCIJA DELA O (NEPLAČANEM) DELU IN (NEPLAČANIH) DELAVCIH V KULTURI Statistični urad RS je pred nekaj dnevi objavil statistične podatke o kulturnih dejavnosti na odru v preteklih letih. Med drugim so postregli s podatkom da se je odrska produkcija skrčila na okrog 45% tiste v letu 2019. Nekaj odstavkov za tem podatkom pa postrežejo z naslednjim podatkom: glede na 2019 se je število zunanjih sodelavcev zmanjšalo za več kot 31 odstotkov. Med zunanjimi sodelavci je bilo največ samozaposlenih v kulturi in sicer nekaj več kot 26% (njihovo število se je glede na 2019 zmanjšalo za 15%), sledili so prostovoljci, neplačani delavci (22%) in tisti z avtorsko pogodbo (21%). In kaj to pomeni v absolutnih številkah? V absolutnih številkah to pomeni, da je bilo v ustanovah z odrsko dejavnostjo v letu 2020: - 3,5 krat več zunanjih sodelavcev kot redno zaposlenih oseb (9.168 napram 2.2627), - skoraj enako število prostovoljnih / "neplačanih" delavcev ter redno zaposlenih (1.999 napram 2.627), - skoraj enako število samozaposlenih v kulturi (2.398), delavcev po pogodbi o avtorskem delu (1.951) kot redno zaposlenih (2.627). V absolutnih številkah to pomeni, da je bilo v ustanovah z odrsko dejavnostjo v letu 2019 -5-krat več zunanjih sodelavcev kot redno zaposlenih (13.319 napram 2.618), - za skoraj 50 odstotkov več prostovoljnih/"neplačanih" delavcev od redno zaposlenih (3.795 napram 2.618), - več samozaposlenih v kulturi (2.821) ter delavcev po pogodbi o avtorskem delu (3.118) kot redno zaposlenih (2.618). Vir podatkov je https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9735 Področje kulturne dejavnosti na odru nam torej še kako "lepo" prikaže kaj praktično pomeni "prekarni trg dela", kakor to nekateri imenujejo. Še bolj praktično pa to pomeni, da se razbije delavstvo na čim več različnih "oblik dela", pardon "sodelovanja". Delavci kot "izvajalci". Delo kot "storitev". Navsezadnje pa še največ pove dejstvo, da so za prikaz delavstva v kulturnih dej

Kreativni razred, 7. avgust ― BORIS BUDEN foto Paun Paunovic/cropix Boris Buden je zanimiv hrvaški filozof tudi zato, ker govori o nas in o naši nedavni skupno preteklosti. O tem, ali je bil postkomunizem v naših krajih sploh kaj drugega kot past, v katero smo naivno zašli in izgubili svoje avtentične cilje, se sprašuje tudi v svoji novi knjigi TRANSITION TO NOWHERE.  Nekaj citatov iz njegovega intervjuja v JUTRANJEM LISTU ob izidu te njegove nove knjige:      »Ljudje danes razumemo, da kriza, v katero smo vstopili ni ciklična motnja, ki le za krajši čas prekine sicer trajno normalnost. Je radikalna, ker je lahko usodna. Desetletje, v katerega smo pravkar vstopili, bo odločilno. Če se emisije toplogrednih plinov do leta 2030 ne prepolovijo ali če se v pol stoletja ne zmanjšajo na nič, smo izgubljeni. Podnebna katastrofa bo neizogibna. Torej ni več “nikdar ni tak bilo da ni nekak bilo”. Nikakršnega opravičila več ni za oportunistično preračunavanje. Ali bomo uvedli korenite spremembe, ali pa nas ne bo. Radikalnost se nanaša na spremembo načina reprodukcije življenja. Ni več tabujev v katere ne bi smeli dvomiti. Ne v koncept gospodarske rasti, ne v zasebno lastnino, ne v sam kapitalizem. Ne moremo vsi živeti kot Američani in porabiti toliko energije kot povprečna ameriška družina. Zemlja tega ne prenese. Torej ne samo, da ta način življenja, to je kapitalistični način proizvodnje, ki tako življenje omogoča, ne more biti več ideal vsem ostalim; korenito se mora spremeniti.«  »Tako kot v prejšnjih knjigah sem vztrajal, da je tako imenovana postkomunistična tranzicija ideološka past, v katero je kapitalistični Zahod - zmagovalec hladne vojne, ujel nekdanje socialistične države in si tako zagotovil absolutno prevlado in neomejen nadzor nad njimi. Uspel jim je vsiliti en sam cilj brez alternative, cilj slepega doseganja Zahoda. Vsa njihova prihodnost se je tako skrčila na ponavljanje preteklosti nekoga drugega. Poleg tega so bile postsocialistične družbe postavljene pod nekakšn
še novic