DRUŽENJE USPELO!

DRUŽENJE USPELO!

Kreativni razred, 18. julij ― PRVO DRUŽENJE FB SKUPINE SKOZI OČI PREKARIATA & KREATIVNEGA RAZREDA 16. 7. 2021 Zjutraj sem se zbudila srečna. Naše druženje je za nami in vem, da ne govorim samo v svojem imenu, da nas je osrečilo. Toliko razumevanja, pametnih uvidov in spet različnih prepletanj in idej na kupu nas je preprosto obogatilo in navdalo z optimizmom. Mi želimo pokazati, kakšna moč in prihodnost je v sodelovanju. Zato želimo združevati različne družbene skupine in že gremo v to smer: tu smo bili slikarji, ilustratorka, kipar, keramičarja, znanstvenica, glasbenici, galeristka, pa psihologinja, restavratorka, arhitektka…. in še kdo. Že na prvem srečanju smo vsi začutili in dobili ideje, kaj vse lahko storimo, če se povežemo in sodelujemo med seboj. Tega se z denarjem preprosto ne da kupiti.  *** Strinjali smo se in potrdili, da se z imenom KREATIVNI RAZRED poimenuje aktivno jedro skupine SKOZI OČI PREKARIATA, ki se deklarira kot umetniška skupina odprta za nove člane, saj je za nas kreativnost lastna vsem ljudem in vsem poklicem. Povezovalna točka skupine je bolg Kreativni razred, ki ga spremljate tako, da pišete na kreativni.razred@gmail.com za vpis na e-poštno listo. Integralni del Kreativnega razreda je Facebook SKUPINA SKOZI OČI PREKARIATA. Pod tem imenom združujemo vse prekarne delavce, agencijske delavce in s. p - je, brezposelne, migrante in druge depriviligirane sloje in naše dragocene somišljenike. Skupini se lahko pridružite na FB.  Podprli smo tudi inicijativo kolegice Katje Praznik "Zakaj kulturna inšpekcija dela? več na: https://kreativnirazred.blogspot.com/p/kreativne-resitve.html Ob šampanjcu, rogljičkih, napolitankah, nektarinah in kavici, smo se drug drugemu predstavili in povedali kaj počnemo, potem pa je vsebinsko intenziven pogovor nadaljeval vse do konca.  Pod mizo nam je mirno prisluhnila tudi najmanjša udeleženka sestanka, psička FIGA. . . Veliko članov se je oglasilo po e-pošti z

Kreativni razred, 17. julij ―   GORAN LUKIĆ »Revščina je revščina, pa naj bo orodje, s katerim delaš, kramp ali pero!«                                                                                                                     George Orwell V skupini Skozi oči prekariata & Kreativni razred samo kmalu spoznali, da brez širšega prečnega povezovanja in solidarnosti vseh prekariziranih in deprivilegiranih državljanov, pa naj bodo to delavci ali intelektualci, ne bo šlo. Orwellov stavek »Revščina je revščina, pa naj bo orodje, s katerim delaš, kramp ali pero!« nam je bil tako všeč, da smo ga celo vzeli kot začasno iztočnico pri iskanju znaka skupine. Spoznali smo, da je tako povezovanje nujni in neobhodni korak v našem siceršnjem prizadevanju za pravičnejšo svetovno ureditev in zdaj že hodimo po tej poti. Tako smo tudi navdušeno pozdravili akcijo taksistov, ki so na nedavnem referendumu pomagali izpuščenim oskrbovancem domov do volišč, saj je bila to prav manifestacija tovrstnega povezovanje in solidarnosti.                                                                                Prekarizacija in izkoriščanje je vgrajeno v samo bistvo neoliberalnega sistema in ta na njej stoji ali pade. Tak sistem, ki spodjeda osnovne civilizacijske vrednote ne more obstati. Pogosto so nam prikrite podobnosti družbenega položaja na videz nezdružljivih slojev, ki jih je potrebno osvetliti in se povezati. To naše prepričanje in poziv vsem je tako lepo ubesedil Goran Lukič v Večeru v rubriki Poročila s terena Večer: (POROČILA S TERENA) Se vidimo. Pobegnimo iz socialnih balončkov (vecer.com), da njegovo besedilo objavljamo v celoti. Upam, da nam bodo to pri Večeru zaradi pomembnosti sporočila oprostili.

Kreativni razred, 12. julij ―    VABILO    PRVO SKUPNO DRUŽENJE FB SKUPINE SKOZI OČI PREKARIATA & KREATIVEGA RAZREDA  V ŽIVO!   Dragi člani Skupine Skozi oči prekariata & Kreativnega razreda! Skupaj smo prišli do spoznanja, da moramo za povečanje naše pogajalske moči in za kvalitetne družbene spremembe začeti pri temelju, k ponovni vzpostaviti dobrih medsebojnih odnosov in prijateljstvo. To pa lahko storimo edino preko osebnega druženja. In tu je že prvi korak, da spoznanja, do katerih smo skupno prišli v Skupini skozi oči prekariata, začnemo udejanjati tudi v praksi in hkrati ugotovimo ali pot do prijateljevanja res vodi preko Facebooka?! Priložnost za druženje.   PRIHRANITE SI PETKOVO JUTRO 16. JULIJA 2021 OD 10:00 – 13:00h ZA NAŠE DRUŽENJE V LJUBLJANI, V LONČARSKEM ATELJEJU OB KAVARNI SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA (SEM)  http://www.etno-muzej.si/sl/dostopnost Poletno jutro, kolegi, sadje, kifeljčki, šampanjec, kavica….? Nekaj od tega bo zagotovo, predvsem pa vedno živa debata.Skrajni čas je, da se otresemo komunikacije po internetu, da se v živo pogovorimo o vsem, kar nam pade na glavo. Predvsem pa, da se imamo lepo, da se spoznamo povežemo in skupaj nazdravimo poletju. Hkrati se poveselimo ob uspehu referenduma za vodo in ob  Alenkini Levstikovi nagradi za življenjsko delo na področju ilustracije. Če mimogrede postavimo še dobre temelje za  večjo pogajalsko moč, za sodelovanje in skupno akcijo, pa sploh super!                               Takole smo se včeraj sestali nekateri člani Kreativnega razreda (Posamezni člani Skupine skozi oči prekariata smo opustili komunikacijo preko socialnih medijev in naše povezovanje iz Facebooka prenesli na povezovanje preko elektronske pošte in bloga Kreativni razred). Ogledali smo si lončarski atelje ob kavarni Slovenskega Etnološkega Muzeja (SEM), ki nam ga je za prostor srečanja prijazno odstopila naša članic a Eva. Kljub temu, da poslujemo brez denarja, vendarle s pomočjo posameznih kolegic, kolegov izpeljemo v

Kreativni razred, 10. julij ― MAREJETICA POTRČ Marjetica Potrč: From Water to Nature – The Rights of Nature in Slovenia VIDEO POSNETEK: https://youtu.be/sf1-ZIeS0E4  IN ZA NAŠO SKUPINO KREATIVNI RAZRED NEDAVNI NADVSE RELEVANTEN INTERVJU Z MARJETICO POTRČ v posebni poletni številki MLADINE INTERVJU 2021, kjer govori o tem, kar pravzaprav počnemo mi, to je o načinih samoorganizacije od spodaj navzdol.  Objavljamo nekaj foto odlomkov:         IN ŠE  INTERVJU V VEČERU Z NASLOVOM:  POMEMBNO JE, DA NE DELAŠ "ZA" SKUPNOST, AMPAK S SKUPNOSTJO https://www.vecer.com/kultura/intervju-marjetica-potrc-pomembno-je-da-ne-delas-za-skupnost-ampak-skupaj-s-skupnostjo-10244087
ODPRAVITI MORAMO KAPITALIZEM

ODPRAVITI MORAMO KAPITALIZEM

Kreativni razred, 30. junij ― RASTKO MOČNIK foto Jovica Drobnjak Veseli nas, da je sociolog Rastko Močnik v mnenju z naslovom ANTIFAŠIZEM NI ZADOSTI: POISKATI MORAMO ALTERNATIVO KAPITALIZMU prišel do enakih spoznanj kot mi pri Kreativnem razredu. Kapitalizem moramo odpraviti! Članek si lahko v celoti preberete v DNEVNIKU tu: https://www.dnevnik.si/1042958114 Mnenja, Dnevnik, sreda, 6. junij 2021 Pa še njegov intervju: https://www.portalnovosti.com/rastko-mocnik-mjesto-lijeve-politike-je-medju-masama "Izlaz je u stvaranju alternative. U samoorganizaciji društva. Kao što je to bilo i u prošlosti. Veliki procvat alternative u Jugoslaviji u kasnim sedamdesetim i u osamdesetim godinama bio je proizvod samoorganizacije kulturno eksproprirane mladeži. Nešto takvo ne može se dekretirati – ali vjerujem da će se prije ili kasnije opet dogoditi."

Kreativni razred, 29. junij ―  POLARIZACIJA, NACIONALIZEM, TRIBALIZEM ALENKA SOTTLER 26.10. 2020 objavljeno v FB Skupini Skozi oči prekariata ilustracija "Srečna simbioza" Alenka Sottler Vsi znanstveniki so si edini, da je tribalizem ena najbolj neprijetnih prirojenih značajskih lastnosti človeške vrste, ki ima lahko katastrofalne posledice. Tovrstno obnašanje človečnjakov duhovito razloži prof. dr. Robert M. Sapolsky (1957), ameriški nevrobiolog, primatolog in antropolog, danes predavatelj biologije in nevrologije na univerzi Stanford v kratkem videu: https://www.youtube.com/watch?v=lrzXE5XttOE&list=PLREnI8bUF2nCnUkPjszz7n42UR6Z1-t1K&index=313 V njem opiše, kako lastnost »mi proti drugim« sodeluje pri sodobnih nacionalizmih. Naši možgani  so namreč predisponirani, da se odzovejo s sovražnimi čustvi, kadar nalete na drugačne ljudi. https://edition.cnn.com/videos/tv/2019/03/08/exp-gps-0310-sapolsky-on-nationalism-and-neuroscience.cnnO teh temah piše tudi prof. fiziologije in sociologinje na univerzi Yale, Nicholas Christakis. V članku SUPRISING LINK BETWEEN INDIVIDUALITY AND INDIVIDUALISEM, kjer se posveti tribalizmu in polarizaciji v družbi: https://time.com/5563987/the-surprising-link-between-cooperation-and-individuality/ prof. Christakis na koncu zaključi, da so tudi načini, kako se temu lahko upremo. Za primer navede misel Martina Luthra Kinga “I have a dream that my four little children will one day live in a nation where they will not be judged by the color of their skin but by the content of their character! (Imam sanje, da bodo moji štirje mali otroci nekega dne živeli v državi, kjer jih ne bodo sodili po barvi kože, ampak po vsebini njihovega značaja.)In če prenesem te stavke na interno Slovensko situacijo. Imamo sanje, da ne bi ljudi delili na dve polovici, ampak po tem kakšen je posamezen človek po karakterju. Za tak način razmišljanja pa moramo najprej biti zreli kot samostojni individuumi, kajti šele kot taki lahko soustvarjamo sodelovalno in empatično družbo, zaključi

Kreativni razred, 23. junij ― O ČEM GOVORIMO, KO GOVORIMO O PREKARNOSTI? ALEKSANDRA KANJUO MRČELA Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede 352  Prispevek Aleksandre Kanjuo Mrčela je bil objavljen v nedavno izšlem zborniku Študije o prekarnosti: file:///C:/Users/Alenka/Documents/KREATIVNI%20RAZRED/Studije_o_prekarnosti_21.pdf »Ye shall know the truth, and the truth shall make you mad.“ (Aldous Huxley) Konceptualizacija prekarnosti Načini organiziranja dela so bili skozi zgodovino določeni z načini življenja, z oblikovanjem delovnih in drugih družbenih vlog, z načini bivanja, s tehnološkim razvojem, z načini mišljenja, simboličnega predstavljanja in razumevanja realnosti. Z načinom organizacije dela in zaradi njega so definirana družbena razmerja. V posameznem zgodovinskem obdobju je način dela določen s strukturo moči v družbi in jo tudi določa. Način dela bistveno določa način produkcije življenja ljudi v celoti. V tem prispevku bomo večdisciplinarni nabor besedil 20 avtoric in avtorjev komentirali v luči razprave o vzrokih in posledicah prekarizacije – spreminjanja načina organiziranja dela danes. Široka mednarodna razprava o prekarnosti, v katero se vključujemo s tem zbornikom, kaže, da smo na koncu nekega obdobja in v procesu oblikovanja novega. Obdobje, ki doživlja velike spremembe in je v zatonu, je označevala standardizacija dela in življenja v večjem delu industrijsko razvitega sveta. Na globalnem severu, zahodu in delu vzhoda je bil sistem standardiziranega dela in življenja večine ljudi v času po drugi svetovni vojni organiziran v skladu z različnimi ekonomskimi in političnimi doktrinami, ki so ponekod bolje, ponekod slabše in določen čas blažile posledice globalno dominantnega kapitalističnega sistema, osnovanega na izkoriščanju šibkejših v središču in še bistveno bolj na obrobju sistema. Globalni jug in deli vzhoda pa so se težko in počasi (če so se sploh) izvijali iz preteklih kolonialističnih razmer. Angela Davis (2017) definira kapitalizem ko

Kreativni razred, 2. junij ― MAŠA OGRIZEK: "ZVEČER MI JE KAR ZVONILO V UŠESIH OD UTRUJENOSTI" INTERVJU Z MAŠO OGRIZEK O NJENEM FIZIČNEM DELU NA KMETIJI Read the English translation of the interview below. Maša Ogrizek je filozofinja, pisateljica, novinarka in oseba, ki zna prevetriti zatohlost naših plotov in mimogrede odpihniti trdožive predsodke. Taka je tudi njena uspešnica, knjiga Gospa s klobukom, ki govori o dami, ki se na pozna leta z nalezljivim optimizmom poda na pot v neznano in jo za pogum in za zaupanje življenje nagradi za polnim košem daril: napetih dogodivščin, srečnih naključij, dobre družbe, prijateljstva in smeha. Podobnih maksim pa se Maša drži tudi sama, čeprav ji kot samozaposleni v kulturi in mami dveh mladostnikov, nič ne priplava po »župi«, njeno ustvarjanje pa je en sam tek čez ovire. Prepričana sem, da bo Maša  s svojo filozofijo nekoč še zelo slavna, ne samo doma, ampak tudi v svetu. A do tedaj so pred njo drugačni izzivi. Maša, kako si se ti spopadala s časom korone? Po naravi sem optimističen človek. A lani so se mi zares spodmaknila tla pod nogami. Ni šlo za strah pred virusom, bolj za nekakšen eksistencialen zdrs. Kar naenkrat mi je umanjkal smisel. V vse sem dvomila. Tudi v smiselnost kulture, ustvarjanja, tudi lastnega. Obenem me je davila tudi eksistenčna stiska. Sem mama samohranilka. Kot dolgotrajno samozaposlena v kulturi sem sicer že prilagojena na življenje iz rok v usta, a lani sem naenkrat ostala brez vseh virov zaslužka. In zdelo se mi je, da takšno stanje lahko traja v nedogled. Kateri motivi so bili odločilni, da si se kot pisateljica javila za fizično delo na kmetiji? Kot rečeno, delno je bil to način spopadanja z eksistencialno tesnobo. Delno je bila nuja zaslužiti denar zase in otroka. Delno je bila tudi terapija, ker sem se razšla s partnerjem, s katerim sva bila skupaj zadnjih pet let, in se nisem želela valjati po lastni žalosti. Za poziv takratne ministrice za kmetijstvo mi je povedal prijatelj. Intuitivno se mi je to v

Kreativni razred, 24. maj ― SLAVOJ ŽIŽEK Slavoj Žižek v tem odlomku ugotavlja, kdo je danes eksploatiran. Prepis odlomka lekcija na Kurdski KOBANI univerzi 17. aprila 2021, ki jo lahko poslušate na: https://www.youtube.com/watch?v=gTSta58iII8 »Mi ne moremo več reči ljudje. (se bodo demokratično odločili) Kateri ljudje? Ljudje so razdeljeni …. Kaj mislim s tem? Za marksiste »ljudje» običajno pomeni delavski razred. Toda ali ste opazili, če malo poznate zgodovino, kako se predstavlja oziroma funkcionira v vsaki epohi druga skupina ljudi kot resnični proletarci. Na primer, pred sto leti so bili resnični predstavniki delavskega razreda običajno rudarji ali jeklarji. Kdo je to danes? Obstaja mnogo kandidatov in mi moramo sprejeti to pluralnost. Obstajajo eksploatirani delavci, posebej v tretjem svetu in v tretjem svetu so tudi tisti, ki niso eksploatirani v običajnem smislu, to je da so najeti in plačni, medtem ko kapitalist in država pobereta profit. Ti so eksploatirani na način, da kapitalistični cikel proizvodnje uniči njihove pogoje za preživetje. Na primer, bral sem, da sedaj na severu Kanade proizvajajo nafto s frackingom in to na področju, kjer živi nekaj avtohtonih Američanov. Oni niso direktno eksploatirani, toda ker je po postopku frackinga zemlja uničena in kontaminirana s kemikalijami, so tako njihovi pogoji za preživetje uničeni. Potem imamo študente brez možnosti zaposlitve, imamo prekarne delavce, ki živijo v veliki negotovosti, imamo ženske, ki opravljajo delo, ki ni zajeto v kapitalistični proces realizirane vrednosti, delajo neplačano delo in pametne analize so pokazale, da brez tega neplačanega delažensk in ostalih članov družine običajna kapitalistična eksploatacija ne bi mogla delovati. Vse te druge oblike morajo biti tu. V teh pogojih je norost, da se fokusiramo na delavski razred.  V mnogih državah je delavski razred rahlo privilegiran glede na nezaposlene, ženske in druge. On lahko počne stvari, o katerih ti eksploatirani ne morejo n

Kreativni razred, 21. maj ―   SREČANJE S KATJO PRAZNIK EKSKLUZIVNI STATUS UMETNIKA POD VELIKIM VPRAŠAJEM   Prvi sončni dan sva prisotnost Katje Praznik, sicer profesorice na oddelku Umetnost in vodenje na univerzi Buffalo v New Yorku, v Ljubljani izkoristili za dolg in zanimiv pogovor o usmeritvah skupine Skozi oči prekariata, o statusu in vlogi samozaposlenih v kulturi. To je tudi sicer tema Katjine knjige nadvse zanimive PARADOKS NEPLAČANEGA UMETNIŠKEGA DELA (poglej v BRALNICO).  Razmišljali sva o tem, kako bi za dosego demokratičnih ciljev in pravične obravnave kulturnikov in drugih zapostavljenih državljanov potrebovali skupno solidarnost vseh neprivilegiranih slojev družbe, saj bi le tako pridobili zadostno pogajalsko moč za spremembe. Pa ne ono, deklarativno, ampak z dejanji podprto solidarnost. Eden od problemov, ki nam tu stoji nasproti je kulturni ekskluzivizem, ki je po svoji naravi del meščanske liberalistične miselnosti. Ta jemlje umetnika in ustvarjalnost kot nekaj, kar je lastno samo redkim navdihnjenim posameznikom in ne vsem ljudem in obravnava ustvarjalni proces, kot delo, ločeno od običajnega dela za materialno preživetje. Celo nasprotno, terja od umetnika, da se v popolnosti distancira, malodane prezira kakršnokoli kontaminiranost ustvarjalnega dela z razmišljanjem o denarju in plačilu za tovrstno delo. Tak koncept vzdržuje umetnost kot prostor osvobojen dela za denar. Ali kot citira Katja Praznik misli iz knjige Vasqueza Art and Society »Osrediščenje umetniškega daru na malo posameznikov ohranja načelo delitve dela z vso njeno škodljivostjo v sferi, ki bi morala biti po naravi univerzalna - v sferi ustvarjanja« in dodaja da prav »afirmacija tega načela deli ljudi na ustvarjalce in potrošnike s čimer preprečuje nadaljnji razvoj posameznikov kot ustvarjalnih bitij« Obe s Katjo sva prepričani, da prav ta, za mnoge tako zapeljiv status ekskluzivnosti umetnika, deluje proti ustvarjalcem. Da jim med drugim  preprečuje, da se povežejo in prepoznajo v skupnem s po

Kreativni razred, 20. maj ― ODPOVED RAZSTAVE ALENKA SOTTLER Še kot študentka slikarstva sem bila v bivši Jugoslaviji davnega l.1972 skupaj z več slikarji iz različnih republik povabljena na skupinsko razstavo v Muzeju moderne umetnosti v Skopju. Slišalo se je zelo lepo, a kasneje se je izkazalo, da je organizator nek lokalni slikar, ki se je želel tako prebiti do razstave v eminentni galeriji in si s »bratsko« razstavo pridobiti kredibilnost za svoje dvomljive umetnine. Muzej Moderne umetnosti mu ni šel na limanice in je odpovedal razstavo. A slikar nam je brž sporočil, da je že našel nadomestno lokacijo v Domu JNA. Tako sem čez mesec dni skupaj s paketom slik z vlakom pripotovala v Skopje. Takoj smo se lotili postavljanja razstave v precej neprimernih hodnikih Doma JNA, saj je bila zvečer že predvidena slovesna otvoritev. Ko so bile slike postavljene, je predpostavljeni major Doma JNA želel pred otvoritvijo v družbi slikarja organizatorja pogledati razstavo. Medtem ko smo gostje slikarji spokojno pili kavo v bližnjem lokalu, je iz Doma pritekel razburjeni organizator in povedal, da major želi odpovedati razstavo. »Kaj? Zakaj?» smo nejeverno zmajevali z glavo. Končno smo izvedeli, da je major na eni izmed razstavljenih slik, na nekem realističnem pejsažu, opazil podobo cerkvice, ne večje od nohta na mezincu in postavil pogoj: ali se slika umakne ali pa razstave ne bo. Osupli nad za tiste čase nezaslišanim in nesprejemljivim avtoritarnim obnašanjem, smo si bili gostje enotni, da je majorjev preklic razstave zaradi primesi drugačne ideološke orientacije višek primitivizma in da ne bomo razstavljali!  Toda na koncu je razstava vendarle bila na način, da je zloglasni pejsaž slikar organizator mimo nas skrivaj potisnil za deblo prašno rdečo partijsko zaveso doma JNA, ki je še od Stalinovih časov bingljala ob odru. A mene in gostujoče slikarje se je kot megla oklenil zadušljiv primitivizem in vse veselje nas je zapustilo. Slabe volje, da sem se pustila vplesti v t

Kreativni razred, 18. maj ― SECESSIO PLEBIS / IZSELITEV LJUDSTVA Strategija, ki jo je uporabilo rimsko ljudstvo pri pogajanju s patriciji Rimski plebejci so bili zelo nezadovoljni z vladavino rimskih patricijev in njihovega senata, zato so se za dosego svojih ciljev poslužili zanimivega ukrepa, in sicer izselitve. Šlo je za neke vrste protest, podoben današnji stavki, saj je njihova masovna izselitev iz mesta patricijem povzročila veliko težav. Z njihovim odhodom so se zaprle vse trgovine malih trgovcev in delavnice mestnih obrtnikov, kar je škodovalo tudi večjim gospodarskim dejavnostim državnega pomena, denimo pristaniščem in trgovini s sosednjimi ljudstvi. Plebejci, ki so se v začetku 5. st. pr. Kr. iz Rima izselili prvič, so to protestno dejanje v času tega in naslednjega stoletja ponovili še večkrat, po nekaterih virih so se vsega skupaj izselili kar petkrat. Te njihove izselitve so bile uspešne zato, ker so se zavedali, da predstavljajo veliko večino rimskega prebivalstva, ki pridela večino hrane in drugih življenjsko pomembnih sredstev. Patriciji kot precej manjša skupina, ki je prestavljala vrhnji sloj prebivalstva in je brez plebejcev ostala tudi brez svojih vojakov, so bili primorani pogajati se s plebejci in ustreči njihovim zahtevam. Plebejci so tako dobili možnost, da so jih v  senatu zastopali ljudski tribuni, ki so pozneje lahko predlagali tudi zakone, s katerimi se je povečala politična moč plebejcev. Vsa trenja med patriciji in plebejci se niso nikoli dokončno razrešila, toda zakoni, ki so jih sprejeli po zadnji izselitvi v 3. st. pr. Kr., so zelo izenačili neenakosti med obema razredoma in po dvesto letih povzročili nastanek novega, patricijsko plebejskega plemstva, ki je predstavljalo pomembno gospodarsko in vojaško moč pri nadaljnji širitvi rimskega imperija.       The Secession of the People to the Mons Sacer, engraving by B. Barloccini, 1849. Pa še zanimiv odlomek, o tem, kako so patriciji poslali najbolj spretnega govorca, senatorja Menenija Agripo prepričev

Kreativni razred, 15. maj ― KAM PA KAM, RDEČA KAPICA? "V FRANKFURT!" Večina kulturnikov se ne strinja s tem imenovanjem in temu primerni so tudi odzivi. "Dejstvo, da človek vse svoje življenje bere in obožuje knjige, pač ni dovolj za pozicijo, na kateri bo obračal več milijonov evrov državnih sredstev. Dejstvo, da se je tisti drugi gospod med osamosvojitveno vojno izkazal kot sila spreten govorec, ni dovolj, da nam danes lahko soli pamet in napada vsakogar, ki si ga drzne kritizirati. Medtem ko se milenijci in generacije za njimi trudijo najti redno službo, uiti prekarstvu, kar se v Sloveniji vse bolj zdi misija nemogoče, se na glavnem odru službe delijo po liniji najmanjšega odpora. Dragi gospodje letnik 1955 in navzgor. Kje je tu zgled, kje so obeti za svetlo  prihodnost, v kateri bodo škarje in platno imeli v rokah današnji dvajsetletniki?" Anja Intihar, Delo, sobota,15. 5. 2021 Kolumna NA DIMITRIJU RUPLU SVET STOJI V celoti jo lahko preberete tu: https://www.delo.si/mnenja/komentarji/na-dimitriju-ruplu-svet-stoji/ "Predstavljala sem si namreč, da se po tako evidentni čistki noben sposoben in spodoben kandidat ne bo hotel prijaviti na razpis, oziroma, da se bo po dogovoru s s svetom prijavil kak anonimen, vsekakor pa brez hrbteničen kader." Petra Vidali,  DIMITRIJ RUPEL LETI V FRANKFURT, VEČER, sreda, 12. maj 2021, Pogledi https://www.vecer.com/vecerplus/pogledi/pogled-dimitrij-rupel-leti-v-frankfurt-10242414

Kreativni razred, 13. maj ― ARHITEKTURNO DELO = PREKARNO DELO TINA FERFILA "Osebni za-govor prekarne delavke V resnici ne obstaja noben legitimen razlog, da bi me sistemska sila porivala v brezpravni položaj, v nevidnost in v odsotnost dialoga, v odpoved socialnim in delavskim pravicam, v položaj drugorazredne državljanke.  Raje bi, da me ne najamejo kot storitev in plačajo kot blago! Raje bi, da nimam statusa gospodarske družbe. Raje bi, da nisem delodajalka in delavka v isti osebi. Raje bi, da država, ko se gre za moje bolniško nadomestilo v prvih 30 dneh, ne bi iz zveze delavka – delodajalka zradirala delavke! Raje bi izbrala drug študij in drug poklic. Raje bi, da so se med preteklo finančno krizo še vedno spoštovali ILO standardi!" TININ esej z naslovom izšel 30. aprila, 2021Arhitekturno delo = prekarno delolahko v celoti preberete skupaj s sklopom prispevkov na temo prakarnega dela na portalu za književnost in mišljenje VRABEC ANARHIST na naslednji povezavi:  http://vrabecanarhist.eu/tina-ferfila-prekarno-delo/

Kreativni razred, 30. april ― KULTURA LAHKO OBSTAJA SAMO V MNOŽINI. PROTI ENEMU SAMEMU GLOBALNEMU MODELU DIEGO FUSARO Kultura vedno lahko obstaja samo tako in samo tam, kjer obstajata vsaj dve kulturi v dialogu. S tem mislim, da kultura strukturno obstaja kot medkulturni dialog. Je kot dialoški odnos, ki spoštuje drugačnost, popoln v komunikaciji med različnimi kulturami, torej kot medkulturni dialog, torej kot dialoški odnos. Spoštovanje drugačnosti, ki se izpolnjuje v komunikaciji med različnimi kulturami v medsebojnem dialogu. Kultura ni nikoli ena: če bi obstajala ena sama kultura, je prav zaradi tega razloga ne bi bilo. Kultura vedno pomeni, da ponavlja horizontalni odnos med populacijami in kulturami, ki se med seboj povezujejo in vodijo dialog v vsej plodni raznolikosti. Ideje enakosti ne smemo zamenjati z idejo izravnave: pravilna enakost označuje enako dostojanstvo med različnimi; nepravilna enakost pod imenom enakost zahteva nevtralizacijo raznolikosti in vsili en sam model. No, lahko rečemo, da kapitalistična globalizacija uporablja napačen koncept enakosti, lažne univerzalnosti: zaradi tega uničuje kulturne razlike med prebivalstvom in pridiga to enakost na način da vse populacije opustijo svoje kulture in dobijo dostop do ene same kulture - ki je dejansko subkultura ekonomije, potrošništva, oblika «tovora«, zato je paradoksalno, da je kultura globalizirana sama po sebi zanikanje same kulture, ker vsemu prebivalstvu na planetu nalaga  eno samo kulturo, ki pravzaprav ni kultura -  kulturo potrošništva in komercializacije. Zahteva od vseh prebivalcev, da opustijo svojo kulturo in se odprejo eni sami in ko se to zgodi, je rezultat zanikanje lastne kulture in ustvarjanje nevtralnega praznega prostora, osiromašenega za simbole in kulturo, kjer lahko niti resničen niti simboličen »tovor« teče brez ovir po Enem samem svetu poenotenem v planetarni trg. Evo, zato kultura vedno vključuje kulturne razlike in raznolikost med kulturami je tisto, kar človeški rasi omogoča, da
še novic