ALENKA ZUPANČIČ: FILOZOFINJA

ALENKA ZUPANČIČ: FILOZOFINJA

Kreativni razred, 23. januar ― "V PANDEMIJI SE JE POKAZALO, KAKO REDKI SO PRAVI VODITELJI"  INTERVJU NA N1: https://n1info.si/poglobljeno/v-pandemiji-se-je-pokazalo-kako-redki-so-pravi-voditelji/"Simbolni izgredi te vlade, ki navadno dvignejo največ prahu in rezultirajo v zelo osebnih obračunih, nas tudi ne smejo zaslepiti za grozljiv in popolnoma neoseben proces, ki je realna politika te vlade: demontaža in razprodaja države – večinoma tujemu – kapitalu, v zameno za finančni in politični kapital nekaterih posameznikov in strank. Ja, vem, to se ni začelo lani in ni značilno samo za to vlado. A to, kar je SDS v opoziciji očitala drugim, se ne prevaja v njeno drugačno delovanje. Niso rekli: Mi bomo zdaj delovali drugače, ampak s svojim delovanjem in nastopanjem popolnoma odkrito govorijo: Zdaj smo mi na vrsti za plenjenje in opraviti ga moramo čim bolj učinkovito. To in nič drugega pomeni znamenito “uravnoteženje”.Njihova povsem odkrita agenda je, da je treba plenjenje in razprodajo države “uravnotežiti”, ne pa morda, da ju je treba zaustaviti. In v svojih metodah so v tem mandatu postali popolnoma brezsramni, nobene potrebe po vsaj malo manj očitnem prilaščanju ni več. Gredo kot tank. Ta hladni cinizem ni v nobenem nasprotju s toplo poezijo domoljubne retorike, ob kateri se zlasti samim ciničnim oblastnikom tako rade orosijo oči. Kombinacija sladke poezije in hladne brutalnosti je izrazito tipičen pojav." Alenka Zupančič
DR. BREDA JELEN SOBOČAN

DR. BREDA JELEN SOBOČAN

Kreativni razred, 26. december 2021 ― Spraševala sem se že, kdaj bomo dobili kak celostni uvid iz dinamike patologije medsebojnih odnosov v naši deželi tudi s stališča psihoterapevtske stroke. Izvrsten članek objavljen v tokratni Sobotni prilogi zasluži, da tvegam s prekrškom in ga objavim v celoti. Breda Jelen Sobočan, dr. med. specialistka psihiatrije in sistemska družinska terapevtka nam je v njem podala celostni pogled na dinamiko krhanja medsebojnih odnosov v družbi in podala iztočnice za izhodno strategijo. Njen članek za naslovom DUŠEVNO ZDRAVJE V PREVERZNEM OKOLJU preberite spodaj. Članek DUŠEVNO ZDRAVJE V PREVERZNEM OKOLJU je bil objavljen v Delovi Sobotni prilogi dne 24. decembra 2021 tu: https://www.delo.si/sobotna-priloga/dusevno-zdravje-v-perverznem-okolju/ "VSAK PERVERZEN ODNOS JE V BISTVU ZAVEZA SOSPLETKARJEV, KI SI OBLJUBLJAJO, DA BODO DRUG DRUGEMU OHRANJALI OBČUTEK SUPERIORNOSTI."  Breda Jelen Sobočan ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
REVIJA MEŠANEC + ALENKA SOTTLER

REVIJA MEŠANEC + ALENKA SOTTLER

Kreativni razred, 14. december 2021 ― KRISTINA BOŽIČ IN SAMIRA KENTRIĆ sebe ne izpostavljata, ampak dajeta prednost skupnemu. Ob objavi članka z naslovom  NOVE PISTE ZA KAPITALISTE izkoriščam to priložnost tudi, da posebej priporočam spletno revijo MEŠANEC, ki s svojim vključujočim konceptom ustvarja in odpira prav podobno, za kar si kot skupina prizadevamo mi, javni prostor za skupno. Takole MEŠANEC utemeljuje svoj obstoj: ZakajLjudje smo bitja zgodb; mešanica izkušenj, prostorov in soljudi, navad in prepričanj, ki so sooblikovali, kdo smo, in nam omogočajo sodelovanja, zaradi katerih smo bogatejši. Mešanec želi prispevati zgodbe, ki se dogajajo onkraj tiskovnih konferenc in kričečih naslov, a gradijo svet, ki ga živimo, nudijo orodje, da ga bolje razumemo, in širijo horizonte možnosti, ki obstajajo. Prispevati želimo k rušenju hierarhičnih sistemov moči in izkoriščanja – pa naj bodo to sistemi, ki temeljijo na kapitalu kot edinem kazalcu vrednosti ali na prepričanju v večvrednost enega nabora znanj, spola, ene rase, ljubezni ali starostne skupine. Mešanec zaupa samosvoji svobodi ustvarjalcev; užitku ob delu, ki je opravljeno odgovorno in najbolje, kot je v danih okoliščinah lahko, ter ironiji lastne nepomembnosti. Zanimajo nas bralci in bralke, ne sprejemamo oglaševalcev. Veseli bomo sodelovanja s kolektivi, posameznicami in posamezniki, ki z enako predanostjo opravljajo svoje delo ter prispevajo k enakopravnejšemu in boljšemu svetu. Skupaj želimo soustvarjati demokratično okolje in avtonomno skupnost, ki bo prispevala v naš čas.Toplo vabljeni vsi k branju MEŠANCA in dodajanju svojih misli! Moj tokratni  razmislek na temo Delo od doma v spletni reviji MEŠANEC se začne takole:  "Sama že dolgo delam od doma, pravzaprav celo življenje. Moj poklic, ilustriranje je v resnici počasno in zamudno delo, zato zelo pazim, kako bom porabila vsak trenutek. Ob samem ilustriranju je potrebno opraviti tudi neplačana dela, ki omogočajo, da osnovno delo lahko nemoteno teče. Brez vsakodnevnega pospravljanja ate
FRAGMENTIRANJE NA STATUSE IN POKLICE V KULTURI NAS SLABI

FRAGMENTIRANJE NA STATUSE IN POKLICE V KULTURI NAS SLABI

Kreativni razred, 27. november 2021 ― EVA MATJAŽ: PSIHOLOGINJA  Eva Matjaž je s svojimi sodelavci je ves čas korone iskala prava vprašanja, jih vključevala in oblikovala v ankete, neprekinjeno zbirala podatke in dejstva, na podlagi katerih bi lahko bolj natančno odgrnila zaveso, ki zastira dogajanje izza odra v kulturnem sektorju. Tako sedaj pred nas postavlja svoje delo; projekt, ki pomeni temeljno statistično podlago o ustvarjalcih v kulturi danes, na osnovi katerega se bodo lahko oblikovale tehtne rešitve in zahteve po spremembah.  Na podlagi teh empiričnih podatkov Eva ugotavlja, da če se zagovarja le samozaposlene v kulturi, danes ti niso dovolj številčni, da bi lahko odločilno vplivali na spremembe. Predalčkanje po poklicih namreč ne več smiselno, saj je velika večina ustvarjalcev "hibridnih". Delajo dvojno delo hkrati in to praviloma na dveh podpodročjih sektorja. Običajno gre za kombinacijo kulturno-ustvarjalno, kjer kombinirajo neprofitno in bolj profitno dejavnost, da sploh lahko preživijo. Ena pomembnih ugotovitev je bilo tudi, da se delavce v tem sektorju v glavnem financirajo sami in ne, kot je javno uveljavljeno javno mnenje, preko Ministrstvo za kulturo. Poleg tega Eva ugotavlja, da je napačno, kadar se ustvarjalci branijo navezave kulturno-ustvarjalni sektor, češ zakaj ni dovolj le ta kulturni oziroma kulturno-umetniški segment, panoga. Zbrani podatki so empirično pokazali, da je nujno govoriti o skupnem kulturno-ustvarjalnem sektorju iz dveh razlogov. Prvič zato, ker so delavci v kulturi hibridi - velika večina jih dela več kot na dveh podporočjih sektorja. Drugič pa je večja množičnost potrebna za dvig  pogajalske moči kulturnih delavcev.. Epidemija kovida je pred raziskovalni team postavila številna nova vprašanja, ki jih je bilo potrebno vključiti v raziskavo. "Skoraj dveletni projekt ne bi bil tako obsežen, če ne bi Polona Černič, Maruša Račič in pa tudi Teja Kosi in Luka Piškorič naredili več kot je bilo sprva načrtovano, saj je epidemija in stroge omejitve dela v kulturno
O DEZINTEGRACIJI JAVNEGA ŽIVLJENJA

O DEZINTEGRACIJI JAVNEGA ŽIVLJENJA

Kreativni razred, 25. november 2021 ― Alenka Sottler Dragi kolegi, morda se vam včasih zdi, medtem ko konstantno drsimo v družbeni kaos in se vrstijo dogodki, ki so se nam do sedaj zdeli nepredstavljivi ter ko se godijo nezamisljive reči brez da bi kdorkoli odgovarjal za posledice, da so vabila naše skupine na druženja, na rojstni dan ali preprosto na kavico v SEM v petkih ob 17h nesmiselna dejavnost. Posebej, ko naša realnost zahteva takojšen protest, oster in dejaven odziv celotne skupnosti, ki bi učinkovito preprečili nadaljevanje podobnega ravnanja! In točno takšen bi tudi moral biti. A ga ni, vsaj ne dovolj ali pa ni učinkovit do te mere, da bi lahko ustavil aroganco, kršitve, žalitve in primitivizem. In potem nas objame občutek nemoči ali jeze, ki je v resnici samo prvi korak od nemoči. Celo politiki, ki bi morali predstavljati drug način ravnanja in delovanja se pogosto pustijo zapeljati v način dialoga in repetirajo jalove aktivnosti, ki ne rodijo uspeha in s katerimi se ne more identificirati naraščajoč procent neopredeljenih državljanov. Svetel primer so le aktivnosti Inštituta 8. marec in upam nedavna akcija organizacije Danes je nov dan. Eden največjih živečih Ameriških mislecev in duhovnik Cornel West v enem od zadnjih intervjujev o Ameriški družbi takole ugotavlja: »Javno življenje je tako oslabljeno in razvrednoteno, da ko smo soočeni z urgentno grožnjo skupnosti, ki zahteva takojšen odziv, nismo sposobni učinkovito javno odgovoriti nanjo. Stopnje razpadanja civilne družbe in dezintegracije javnosti so vidne povsod, pa naj govorimo o javnem zdravstvu, javnem šolstvu, javnem prometu, javnem dialogu…. Vsa ta področja so v našem komodificiranem svetu in kulturi tako degradirana in razgrajena, da nam v primerih, ko gre za obstanek skupnosti, ko gre za življenje in smrt, ko grozi skupnosti pandemija ali revščina in tako naprej, ko je nujen takojšen odziv, postane jasno, da Amerika doživlja kolosalen neuspeh v smislu, da bi lahko imela visoko kvalitetno
ALI SI LAHKO PRIVOŠČIŠ BITI DELAVEC NA PODROČJU UMETNOSTI?

ALI SI LAHKO PRIVOŠČIŠ BITI DELAVEC NA PODROČJU UMETNOSTI?

Kreativni razred, 12. november 2021 ― KATJA PRAZNIK: ART WORK  Alenka Sottler Ob izidu Katjine knjige ART WORK s podnaslovom INVISIBLE LABOUR AND THE LEGACY OF YUGOSLAV SOCIALISM, ki je nedavno tega izšla pri Kanadski založbi University of Toronto Press, se mi je zdelo nujno, da s Katjo spregovoriva par besed. Prvič, ker njeno delo resnično postavi za umetnike in drugič, ker Katja v njem mimogrede odpihne meglo in pleteničenje okrog umetnosti ter postavi pred javnost par zelo preprostih vprašanj: Je umetniško ustvarjanje delo, kot vsako drugo delo? Je umetnik delavec in če da, ali mu ne pripada plačilo in enake pravice za ustvarjalno delo kot vsem ostalim delavcem?Katjin odgovor je seveda DA, svojo trditev pa utemelji med drugim tudi s primerjanjem umetniškega ustvarjanja z gospodinjenjem, za katerega je prav tako dolgo veljalo, da so ga ženske opravljale iz čistega veselja, tako rekoč naravnega nagona, zato ga ni bilo potrebno finančno ovrednotiti in nagrajevati. Njena nova knjiga pa prinaša tudi prepotrebno refleksijo na našo preteklost na prostoru bivše Jugoslavije in genezo statusa samostojnega ustvarjalca od časa socializma pa vse do danes. Katji, ki ta hip preživlja študijski dopust v Sloveniji, sicer pa živi v Buffalu in poučuje na Univerzi v Buffalu, se zdi ta čas vzdušje v Sloveniji zelo mračno. Jezi jo, da veliko ustvarjalcev na področju umetnosti vedno bolj pristaja na meščansko liberalno paradigmo in igra na karto »nad zemeljske probleme povzdignjenega umetnika«, kot da bi stopili skupaj in se solidarno postavili za pošteno plačilo in svoje delavske pravice. Tako razmišljanje spodbuja še večjo individualizacijo, tekmovalnost in je bližnjica v izkoriščanje. Vendar pa povsod po svetu med umetniki raste zavest o solidarnosti in borbi za pravičnejše razmere in to ji daje voljo in upanje za nadaljevanje njenega dela. /obvezen ogled skeča Sandre Silađev https://kreativnirazred.blogspot.com/p/umetika.html/ Pod najinim pogovorom preberite Katjino besedilo, objavljeno na blogu založbe Univ

Kreativni razred, 4. november 2021 ― DIDIER ERIBON Kako in kdaj lahko rečemo »mi«? Nekaj ​​pripomb o socialnem protestu in političnem nesoglasju Filozof in sociolog Didier Eribon na izhodišču začne z ikonično knjigo Simone de Beauvoir "Drugi spol" razmišlja o konstrukciji "mi", ki želi biti subjekt in ne več le objekt političnih diskurzov. Toda to je heterogen "mi" in njegovih notranjih razlik ni mogoče zanemariti. In seveda ta novi »mi« ne in ne more nadomestiti že obstoječih: gibanja delavskega razreda ali črnega gibanja itd. Soobstajati morajo s svojimi lastnimi definicijami in lastnimi časovnostmi.Delavski razred je bil nekoč taki "mi", preden so intelektualci in politiki iz različnih političnih okolij začeli zanikati njegov obstoj in sam obstoj družbenih razredov, da bi vsilili idejo "individualne odgovornosti" kot orodja za razgradnjo velikih deli sistema socialnega varstva.Porinjeni v obup in jezo so se številni delavci, ki so prej volili za levico in zelo pogosto za komuniste, obrnili na skrajne desne stranke. Kapitalista kot sovražnika delavskega razreda so zamenjali migranti in vsi, ki so veljali za tujega ali drugačnega.Verjeti, da predstavljajo tudi delavski razred in »ljudstvo«, je bila ena od pomanjkljivosti gibanj, kot je Occupy Wall Street. Ne bi mogli predstavljati »99 %«, ker tako enotna skupina ne obstaja.Didier Eribon ostro kritizira nedavno nasilje francoske policije nad uličnimi demonstracijami in vztraja pri neprekosljivi pluralnosti gibanj, kot so "gilets jaunes" v Franciji, ali pri ponavljajočih se množičnih stavkih in protestih proti rušenju javnega sektorja, pa tudi demonstracijam proti rasizmu itd. In meni, da je treba obuditi in premisliti »duh 68. maja« kot intelektualni in politični okvir za razumevanje in podporo večkratnih in heterogenih oblik odpora. Predavanje  iz septembra 2021 poslušajte tu: https://art-of-assembly.net/2021/09/10/didier-eribon-how-and-when-can-we-say-we-a-few-remarks-on-social-protest-and-political-dissent/
»DRUŽENJE JE ZA NAMI«

»DRUŽENJE JE ZA NAMI«

Kreativni razred, 23. oktober 2021 ― Druženje je za nami in tole sta že prvi dve fotografiji Še dopoldne so deževala številna opravičila in kazalo je, da bo naše druženje padlo v vodo. A potem se nas je nabralo toliko, da smo komaj našli vse stole in naše razpoloženje je raslo. Ob kar treh tortah, kitajskem čaju in šampanjcu smo debatirali o aktualnem času, se seznanili z verzi Andreja Rozmana Roze, ki jih je napisal na pobudo Kreativnega razreda za novo ekološko verzijo Ježkove Cince Marince in prvič poizkusili odlično kitajsko sladico. Čisto na koncu pa smo sklenili, da želimo nadaljevati in se od sedaj dalje dobivamo v SEM-u tudi vsak petek ob 17h po načelu, kdor pride pride, začenši s petkom, 12. novembra. Pridite in pomagajte soustvariti kontinuiteto druženja tudi vi. foto Jože Primožič foto Matjaž Stopar: »NE VIDIM DRUGE POTI, KOT DA SE SPET ZAČNEMO FIZIČNO DRUŽITI« »Mehurčkov je vedno več in so vse bolj izolirani, ljudje v njih pa agresivni do tistih v sosednjem mehurčku. Kar se dogaja na spletu se potem materializira na ulicah. V obliki protestov. To je rezultat življenja covidskega človeka, homo covidensisa., ki je večino časa zaprt med štirimi stenami in živi pred zaslonom, brez fizičnega dostopa do ustanov, kjer se lahko fizično sreča z drugimi in vsaj nekoliko spremeni svoje mnenje. Omrežja nas dejansko radikalizirajo, to pa je po volji drugi podvrsti novega človeka, Harari mu prvi homo deus: Gre za svetovno elito, peščico bogatašev, ki jim načelo deli in vladaj zelo ustreza. Ljudem, ki živijo od naših podatkov, je v interesu, da smo zaprti, čim dlje pred ekrani in imamo čim več medsebojnih nesoglasij« dr. Dan Podjed  

TOMAŽ MASTNAK

Kreativni razred, 18. oktober 2021 ― INTERVJU: DR. TOMAŽ MASTNAK z dr. Mastnakom se je pogovarjala Vesna Horvat Gost oddaje Intervju bo dr. Tomaž Mastnak, sociolog, raziskovalec, predavatelj in publicist, avtor številnih knjig s področja zgodovine politične in družbene misli. Med zadnjimi sta izšli Črna internacionala in Liberalizem, fašizem, neoliberalizem. V nekdanji Jugoslaviji je bil sodno preganjan zaradi svojih člankov, sodeloval je v civilnodružbenih gibanjih osemdesetih let. Nekaj desetletij je predaval na ameriških univerzah, nazadnje na eni najuglednejših – na Princetonu. Intervju si oglejte tu: https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju/174814339 Sicer pa Tomaž prav te dni praznuje svoj 68. rojstni dan. Ob tej priliki mu voščimo vse najboljše! p.s Objavljamo tudi polemični odgovor zgodovinarke dr. Mateje Ratej na nekatere misli dr .Tomaža Mastnaka v VEČERU na https://www.vecer.com/vecerplus/pogledi/polemika-mastnak-je-prvi-dvom-spremenil-v-politicno-stalisce-pri-cemer-je-vzel-za-talca-domaco-znanstveno-skupnost-10256893

ANDREJ ROZMAN ROZA

Kreativni razred, 16. oktober 2021 ― CINCA MARINCA KOT NOVA EKOLOŠKA HIMNA Dovolj je cincanja! V imenu Kreativnega razreda sem zaprosila Andreja Rozmana Rozo, da nam za znano pesem CINCA MARINCA napiše novo, ekološko besedilo. Menda gre izvorno za angleško narodno pesem Rosemary Lane, a je bila leta 1945 predelna v pesem z naslovom Bell Bottom Trousers in dosegla nesluteno popularnost in številne predelave po vsem svetu. Ena od njih je tudi Ježkova Cinca Marinca. Na moje presenečenje je Roza pesem res hitro napisal in jo takole pokomentiral: »Seveda, uporabil sem strukturo originalne pesmi https://www.youtube.com/watch?v=Sy7mwe7VOeM, pa še češka verzija https://www.youtube.com/watch?v=ZAa9DPE3QTI zato ima prva kitica štiri verze in ne dva, kot pri Ježku.« Roza je dodal še originalno in češko verzijo te pesmi, ki sta obe zelo zabavni in mislim, da je prav humor tisto, kar potrebujemo ta trenutek. Roza, najlepša hvala! S to objavo dajemo Rozino besedilo na razpolago javnosti. Zdaj lahko le upamo na pomoč glasbenikov, da bosta z njihovo glasbeno spremljavo besedilo in pesem znova zaživela in nas pomagala utiriti v bolj konstruktivno, ekološko smer.  Andrej Rozman Roza CINCA MARINCA 2021 Svet, na kerga je pršou, biu je tko razvit, da človeku ni blo treba sammu nč nardit, zato tud on od mladih nog skor ni rabu nog, ampak glasno je smradiu z mopedom naokrog. Cinca Marinca ta je zoper nas, ker najrajši noč in dan prtiskal bi na gas. Cinca Marinca ta že ni taprav, ker lastenmu okolju povzroča kup težav. Cinca Marinca ... Ko je zrastu, mislu je, da ugleden je gospod, le če ima bleščeč nov avto in pride z njim povsod. Ker je rabu dnarja dost, je šou u kriminal in vozu sode polne strupov v brezna kraških jam. Cinca Marinca … Da svojo hišo je ogreu, kuru je krkol, da mu iz raufnka smdel je daleč naokol. Ker mu važn je le to, da njemu je toplo in da ga ogrevanje bi čim cenej pršlo. Cinca Marinca ... A CINCA MARINCA, ČE HOČMO PR

Kreativni razred, 5. oktober 2021 ― GROZLJIVKA V LJUBLJANIPROST LOV NA PROTESTNIKE "V dneh, ko zaradi pandemije umiranje pet, šest ljudi na dan, ljudje protestirajo zaradi ukrepov, ki naj bi ustavili umiranje. Na prvi pogled se zdi ta paradoks znak družbene blaznosti." zapiše Ali Žerdin v rubriki Tema dneva v DELU, dne 7. oktobra 2021. Če sama prav razumem, dajejo sredini protestniki na tehtnico vse tiste škodljive posledice, ki pa nastanejo na necovid področjih zaradi ukrepov in te imajo za stavkajoče večjo težo. Vtis je, da pogoj PTC združuje obe nasprotujoči se paradigmi, ki vsaka zase opozarjata na komplementaren referenčni okvir in ga sestavita v zadovoljiv kompromis. Kaže, da bi nasilne demonstracije vladi prišle (in so že prišle zelo prav), da z njimi opraviči stopnjevanje represije, s katero bi si olajšala obstanek na oblasti. Zato za nasilje ni prostora, a tudi za uporabo take represije in zaplinjevanja ne! Kaj meni o torkovih demonstracija  dr. Andraž Teršek si preberite tu: https://andraz-tersek.si/ko-provociranje-upraviceno-besnih-ljudi-in-zaplinjanje-tako-rekoc-polovice-glavnega-mesta-postane-obicajnost-pravilo-in-ko-uporaba-vodnega-topa-ni-vec-ultima-ratio-ampak-sestavni/ »To, kar si je privoščila in dovolila slovenska policija danes v Ljubljani in način, kako si je to privoščila in dovolila, je perverzno zločinsko.A da ne bo nesporazuma: prilastitev, zloraba in izraba mirnih zborovanj in srečevanj ljudi na ulici od točno določenih nekaterih, zlasti način, kako se je to storilo in se to zdaj počne, je sramota, žalost in beda patološko bolnega uma in duha;ljudje, naši ljudje, državljanke in državljani, ljudstvo tega ne sme dovoliti – biti tako nalagano, pretentano, zlorabljeno, izrabljeno, izkoriščeno …, še enkrat več, znova in znova, z mnogoterih strani … ;prozorno, res do konca prozorno (in pričakovano, predvideno, napovedano…) teatralni, premišljeni, načrtovani, zaigrani, odblefirani ulični “nastop” točno določenega nekoga danes v Ljubljani je … istovrstna zadeva; kronič
NIVES ZALOKAR

NIVES ZALOKAR

Kreativni razred, 29. september 2021 ― »Glej, da vidiš. Poslušaj, da slišiš. Uči se, da boš razumel«. Katja Željan Nives Zalokar je prva Slovenka, ki je diplomirala iz dediščine, kulture in jezika ljudstva Wiradjuri, največjega aboriginskega naroda Novega Južnega Walesa – V Avstraliji je preživela celo desetletje, po zaslugi aboriginov pa svet danes dojema popolnoma drugače kot bi ga sicer. Ali obstaja kaj bolj navdihujočega kot dejstvo, da kultura, stara tisoče let, temelji na spoštovanju? Vrsto let je delala v Moderni galeriji v Ljubljani kot organizatorka razstav, zatem pa se je pred dobrim desetletjem podala v deželo 'tam spodaj', Avstralijo. Izkušnja, ki se je začela s pletenjem košar po aboriginski tradiciji in odpiranjem vrat lastne kreativnosti ter nadaljevala s študijem dediščine, kulture in jezika ljudstva Wiradjuri, največjega aboriginskega naroda Novega Južnega Walesa, je popolnoma spremenila njen pogled na svet. Med avstralsko staroselsko in evropsko kulturo namreč obstaja enormna razlika, kulturi sta takorekoč diametralno nasprotni. Če zahod poudarja predvsem individualnost, napredek in materialne vrednote, avstralska staroselska kultura temelji na ljudeh, razmerjih, odnosih, stalnosti, neprilaščanju in spoštovanju. Izjemna izkušnja se najbrž nikoli ne bi zgodila, če Nives Zalokar na enem od jogijskih seminarjev v Franciji ne bi spoznala bodočega partnerja, Avstralca Bernarda Sullivana. Ko se je slednji nekaj let zatem odločil vrniti v rodno Avstralijo, se je odločila, da se mu bo pridužila. Tako je leta 2010 prišla v Wagga Waggo, podeželski kraj v New South Walesu. Dovolj velik, da ima svojo univerzo, vojaško bazo, gledališče, galerijo, trgovine in eno glavno ulico. »Moj partner, po poklicu oblikovalec, je tam študiral za svojo drugo diplomo, animacijo, in kasneje pripravljal doktorat z naslovom Kako razumeti tradicionalno (avstralsko staroselsko) modrost,« se spominja sogovornica, ki se je takoj po prihodu v Avstralijo pridružila skupini aboriginskih in belih žensk, ki so skupaj
BRAVO NIKA KOVAČ

BRAVO NIKA KOVAČ

Kreativni razred, 20. september 2021 ― POGOVOR Z NIKO KOVAČ JE VODILA NOVINARKA KSENIJA HORVAT VIDEO POSNETEK POGOVORA:  https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju/174806484?jwsource=cl Zdaj, ko ste omenili, kako težko je seveda brez resursov, zdi se pravzaprav nepravično, da svetovne vlade svoje kompanije vodijo pravzaprav v delovnem času, medtem ko civilna družba.., vi ste morali vzeti pravzaprav dopust v službi, da ste peljali zadnjo kampanjo.Ja, to je bila nekako naša zavestna odločitev, mi se do sedaj nismo prijavljali na razpise, zdaj bomo gotovo počasi tudi to spremenili, ker tega tempa ne zmoremo, ampak jaz mislim , da je v resnici prav, da so ljudje plačani za svoje delo in v idealnem svetu bi bili tudi mi, Večji problem je, na kakšen način so te kampanje peljane in kakšna je vsebina teh kampanj. In se mi zdi, da bi v tem svetu, v katerem smo, rabili zelo veliko zelo dobrih kampanj za neko socialno pravičnost.Torej, če se v nadaljnje ne boste šli več neke vrste samo izčrpavanja se boste morali na nek način formalizirati to pa pomeni razpise, ampak vedno ste govorili, da je vaša prednost prav v tem, da torej ne jemljete denarja od države kot številne druge nevladne organizacije?Ja, še vedno ga ne bomo, to je naša odločitev Zakaj? Zaradi tega, Zaradi tega ker se naše ravnanje, da čim si ti odvisen neposredno od neke oblasti, se pogosto ali samo cenzuriraš, ali so ti določene teme, ki jih lahko odpiraš in na kakšen način, nam pa se zdi zelo pomembno, da ostajamo kritični do kakršnekoli oblasti, ne glede na to, katere barve je, da se bojujemo, da delamo, tako da bomo to še naprej. Bomo pa iskali možnosti tujih fundacij in tudi možnosti vzpostavitve sistema, ki bi mogoče lahko preko prostovoljnih prispevkov delovali naprej.. LAHKO REČEMO SAMO BRAVO NIKA KOVAČ, BRAVO INŠTITUT 8. MAREC!
PRINCIP SEDMIH GENERACIJ

PRINCIP SEDMIH GENERACIJ

Kreativni razred, 14. september 2021 ―  VABILO: Že precej časa je minilo, odkar smo za prioritetno nalogo v fb SKUPINI SKOZI OČI PREKARIATA & KREATIVNI RAZRED postavili oblikovanje vizije. To bo tudi tema našega petkovega srečanja 17. septembra 2021 ob 16h v kavarni SEM-a. Lepo vabljeni na klepet o skupnih vizijah bodoče družbe! Na našo temo pa se navezuje tudi zanimiv pogovor z direktorjem Dunajskega bienala, kateremu se med drugim zdi ena najbolj pomembnih nalog družbe, posebej pa umetnosti danes, prav tako kot nam, ustvarjanje vizij. Prejšnji teden nam je Vasja Nagy, samostojni kurator in umetnostni zgodovinar, ki živi na Dunaju, poslal povezavo na pogovor z direktorjem Dunajskega bienala. Vienna Biennale for Change 2021 s podnaslovom PLANET LOVE, 28.5.3.10.2021. To je prvi tovrstni dogodek, ki združuje umetnost, oblikovanje in arhitekturo z namenom predstavljanja ustvarjalnih idej in umetniških projektov za izboljšanje sveta. Med najbolj zanimive dele pogovora sodi del, ki govori o vizijah sodobne družbe in v okviru le teh o »principu sedmih generacij« Ta princip zahteva, da karkoli že nameravamo narediti privatno ali javno, moramo pri tem vnaprej upoštevati vpliv, ki ga bo imelo naše ravnanje sedem generacij naprej - to je dvesto let. »Sprašujete se, kdo pri zdravi pameti bi uporabil tako dolgoročno razmišljanje, jaz pa mislim, da je absolutno nujno«,  pravi DDr. Cristoph Thun- Hohenstein in nadaljuje: «Lahko si predstavljamo, da to ni ravno lahko, kajti če bi to želeli narediti, bi morali imeti tudi predstavo, kako naj bi svet idealno izgledal čez dvesto let. Če pa se lotite ustvarjanja predstave, se odpre zanimiva diskusija in veliko, veliko zanimivih idej v družbi z znanostjo.«   Pogovor z njim lahko v celoti poslušate tu: https://youtu.be/Dyxijnd5pVc?t=1084 V nadaljevanju pa še pogovor v živo s fenomenalno dr. Monico Gagliano, raziskovalko komunikacije med rastlinami.
še novic