"NE SPUSTIMO IZ ROK TISTIH, KI MISLIJO DRUGAČE KOT MI"

"NE SPUSTIMO IZ ROK TISTIH, KI MISLIJO DRUGAČE KOT MI"

Kreativni razred, 27. november ― INTERVJU Z REŽISERKO HANNO SLAK Vabim vas k poslušanju izvrstnega podkasta, v katerem se novinarka Suzane Lovec pogovarja z režiserko Hanno Slak, ki se ukvarja s prav tistimi  bistvenimi problemi slovenske družbe in širše, ki bi jih najraje pometli v kot. Dolgo smo zaman čakali na tak zrel in odgovoren pogled. Hanna Slak odpira pomembna vprašanja, išče prave odgovore ter postavlja stvari na pravo mesto!          https://n1info.si/video/podkast/hanna-slak-za-n1-odgovor-je-pogovor/ Opazuje, da se tako v odnosih med ljudmi kot v družbi odvija neki proces, pri katerem se vedno bolj urimo v veščini govora, ne pa v veščini poslušanja. “Spreminjamo se iz družbe dialoga v družbo monologa,” pravi Hanna Slak v N1 podkastu. Ena oseba govori in druga navidezno posluša, v resnici pa oseba, ki posluša, zgolj čaka, da pride na vrsto za lastni monolog. “Manjka poslušanje.” Kakšne so posledice tega dogajanja za odnose? In kakšne za družbo? Kako to vodi v ekstreme? Film Hanne Slak Niti besede (Kein Wort) je bil pretekle dni del Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, svetovno premiero pa je doživel na zadnjem mednarodnem filmskem festivalu v Torontu. Večplasten film o posledicah, ki jih prinaša nasilje, tudi tisto, ki ga ne doživimo neposredno, a ustvarja travme; o odnosu med mamo in najstnikom; o posledicah nepogovarjanja. V podkastu se pogovarjamo o vseh teh temah, pa o filmskem jeziku, uporabi glasbe v filmu … Strast, bes, nežnost, veselje, žalost … vse to je v Mahlerjevi 5. simfoniji, ki je del filma. Kako je delati filme v nemščini, z nemškimi igralci? Kakšno vlogo je v tem filmu imela dirigentka Živa Ploj Peršuh? Kaj vse se prepleta? Hanna Slak je filme najprej spoznala z druge strani; najprej je vedela, da se jih dela, šele potem, da se jih gleda v kinu – njen oče je bil sloviti režiser Franci Slak, mama je cenjena oblikovalka zvoka Hanna Preuss. Kako lahko človek reši drugega človeka; kako iz teme v svetlobo? Česa iz Nemčije ne priporoča Sloveniji? K
MISLI OB IZREDNI SKUPŠČINI SINDIKATA ZASUK

MISLI OB IZREDNI SKUPŠČINI SINDIKATA ZASUK

Kreativni razred, 9. november ― foto  Klara  Širovnik ALENKA SOTTLER Danes se sprašujem, ali je bilo dobro, da smo se ustanovili na Taboru, ker že taborimo. Nič novega v slovenski družbi. Bo taborniški model vzdržal še kar nekaj časa, ali se bomo vendarle zasukali?Razmišljam, kako vsaka večja sprememba v strukturi Zasuka, posebej pa spremembe v tako temeljnem organu, kot je delavski odbor, prinaša za posledico tudi spremembo temeljne usmeritve Zasuka. Saj sta vsebina in forma Zasuka neločljivo povezana. Sindikat Zasuka je nova oblika institucije, ki združuje prekarne državljane in je kot taka nekaj, česar doslej še ni bilo. Tu gre za dejansko skupinsko ustvarjalno delo, pri katerem moramo šele pot uhoditi tako za nas vse skupaj, kot tudi za naslednje generacije. Reševanje problema, ki nastane pri ustvarjanju nečesa tako novega, kot je sindikat Zasuk, je zelo podobno ustvarjanju umetniškega dela. Kadar nam nekaj gre, se hočemo problema znebiti s hitrimi popravki. Kmalu ugotovimo, da popravki problema niso rešili in naredimo nove popravke (opazujte ta hip našega premiera Goloba) Običajno moramo na koncu priznati, da smo položaj poslabšali, celo nepregledno zapletli. Tako ravnanje Dietrich Dormer, nemški strokovnjak za reševanje problemov imenuje "repair servis behavior" in v svoji knjigi Logika neuspeha (The Logic of Failure, povzetek na http://www.tnellen.com/ted/tc/logic.html pokaže, kako vodi v neuspeh. Problemi so navadno veliko bolj kompleksni. Dokler se v celoti ne razvijejo, lahko vidimo samo en njihov del. Potrebni so širšega razumevanja in spoznanje njihove soodvisnosti, vzrokov, posledic in predhodnih kontekstov, da se rešijo. (pomislite na Izraelsko Palestinske odnose). Ali pa se vrnemo nazaj k varnemu ponavljanju vajenih miselnih vzorcev, ki pa so nas pripeljali do sem. »Umetnost je bodisi plagiat ali revolucija.« je rekel Paul Gauguin Moja izkušnja je, da se je v takem trenutku dobro ustaviti in pustiti položaj odprt za premislek iz različnih zornih kotov. Ja, za
SOCIALNA GRAFIKA - PALIMPSEST

SOCIALNA GRAFIKA - PALIMPSEST

Kreativni razred, 1. avgust ―      foto Nataša Hrastnik Kreativni razred vabi na razstavo  SOCIALNA GRAFIKA – PALIMPSEST v petek, 15. septembra 2023, v Lončarski atelje ob kavarni SEM, Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Ljubljana. Otvoritveni program: 14:00: Odprtje vrat lončarskega ateljeja 16:00: Odprtje razstave 17:00: Nastop glasbene skupine Orkestrion in druženje Razstava bo na ogled v Lončarskem ateljeju do nedelje, 17. septembra 2023, od 14.00 do 19:00, od torka, 19. septembra pa v delavnici graverstva SITAR, Resljeva 6a, Ljubljana. Sodelujejo: David Bizjak, Kristina Božič, Carsten Busse, Društvo Mary Poppins, Društvo Trajna, Sabina Đogić, Andreja Gregorič, Barbara Gregorič Gorenc, Gorazd Gruntar, Nataša Hrastnik, Eva Jurgec, Kulturno društvo VNL, Aldo Kumar, Eva Lenassi, Igor Leonardi, Miran Mohar, NSK State Reserve, Nives Palmić, Maja Pan, Dan Podjed, Katja Praznik, Franc Purg, Alenka Sottler, Matjaž Stopar, Dušan Šarotar, Teri, Aja Topolnik, Vesna Venišek Babič, Jack Zipes, Jurka Zoroja in drugi.OB RAZSTAVI SOCIALNA GRAFIKA – PALIMPSEST (Alenka Sottler) »..drugega za drugim bom vzel kamne starih hiš, ki so jih kolonisti pustili za sabo in zgradil svojo hišo, svoj jezik«, je zapisal alžirski pisatelj in novinar Kamel Daoud, vzel elemente iz romana Tujec Alberta Camusa ter zgradil svoj roman Primer Meursault. Bi lahko rekla, da je bistvo romana Kamela Daouda opisan ustvarjalni proces, kako iz starega narediti novo? Če se sedaj ozremo k grafiki in h grafični temi našega dogodka, k palimpsestu. Ali ni PRIMER MARSAULT neke vrste literarni palimpsest, napisan na naš romaneskni spomin? Ali ni v njem enak princip: vzeti nekaj starega in to preobraziti v novo? In prav tak princip ustvarjanja novega je tisti, ki nas pri dogodku SOCIALNA GRAFIKA – PALIMPSEST zelo zanima. Kot po pravilu se palimpsesti pojavijo prav na prehodih, tam, kjer staro več ne zadošča in ga je potrebno na novo preobraziti. Demonstrirajo ustvarjalni princip v naravi, ki nič ne zavrže, le preoblikuje in pre

DR . PRIMOŽ KRAŠOVEC

Kreativni razred, 28. julij ―   Človek, delo in … rdeči hrošči. “Razredni boj postane notranji, psihični boj” PODKAST Avtor: Suzana Lovec 06. Maj 2023 Kaj je danes sploh še upor? Začetek je "provokativen". Nato pa tudi o tem, kako razredni boj postane notranji oziroma psihični boj. Pogovor o človeku, delu … in rdečih hroščih.  Dr. Primož Krašovec, sociolog kulture, v N1 podkastu razlaga, zakaj je človeštvo za kapital vse bolj odvečno, kako smo za kapitalizem “priročni, nismo pa optimalni”, kaj se lahko zgodi v prihodnosti … Še prej pa: v kakšni družbi živimo zdaj, kaj je delo in kakšno postaja. Kakšna je njegova kritika družbe in kaj je “prelahka oblika družbene kritike”. In kam vodi njegova novoletna zaobljuba, da letos ne bo uporabljal besede neoliberalizem? Zakaj omenja suženjsko moralo in kakšno vlogo imajo v tem pogovoru odslužene zvezde in Nick Cave?Pogovor lahko gledate v zgornjem videu ali poslušate v spodnjem tonskem posnetku:  https://youtu.be/4D5DnmqBphY

ŽIVLJENJE Z RESNICO

Kreativni razred, 17. julij ― Fotoportreti Eggert, Havel, Zipes in Soban  KO ČLOVEK ZATAJI RESNICO  Vtis je, da vidimo podkupljivost povsod okrog nas, le v nas samih je neprepoznamo. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije jo definira kot: “Vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev, ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.” Korupcija, patološki oportunizem, konformizem, ali kakorkoli to že imenujemo, je tudi, ko človek na osebni ravni zataji resnico s ciljem, da zadrži ali pridobi osebno korist. Vtis je, kot da smo mnogi, tudi umetniki pozabili na bitke, ki so jih nekoč bojevali naši predhodniki in si z njimi pridobili spoštovanje javnosti. Danes bi bitke najraje prepustili drugim, spoštovanje pa bi radi zadržali zase. In nič ne pomaga, če kulturo predpišemo na recept kot zdravilo, če je ta prevečkrat kot na zunaj še uporaben lonec, medtem, ko je njegovo bistvo neopazno odteklo skozi preluknjano dno. Kajti kultura ni stvar prisile, predpisa, ampak stvar ljubezni. "Umetniki so javne osebe, ki bi morale biti za vzgled drugim. Po svoje pa so tudi moralno odgovorni za dogajanje v družbi, zato bi morali ostro reagirati na vse, kar ni v redu. Če tega ne počnejo, če so skorumpirani in podpirajo diktaturo, potem si zaslužijo kritiko." Moritz Eggert, nemški skladatelj in pianist. "Moralna odgovornost je vedno znova predvsem odgovornost pred lastno vestjo ." Branko Soban /Mefistovi Vajenci, Pomisleki, Sobotna priloga DELA, 15. julij 2023 "Umetniki, ki služijo genocidni vojni so nekakšni Mefistovi vajenci. Na las podobni junaku iz Mefista, z oskarjem nagrajenega filma Istvana Szaba, ki je nastal po istoimenskem romanu Thomasa Manna. To je zgodba o igralcu Hendriku Hofgenu (v vlogi Klaus Maria Brandauer), ki svojo dušo proda Hitlerju. To je davek za
DR. JANA JAVORNIK

DR. JANA JAVORNIK

Kreativni razred, 3. julij ― INTERVJU Z DR. JANO JAVORNIK sprašuje Ksenija Horvat  ZASE PRAVI:  Sem raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu v Zdr. Kraljestvu, v Stockholmu in Utrechtu. Med 2019 in 2021 sem bila generalna direktorica za visoko šolstvo na MIZŠ. Sem članica številnih interdisciplinarnih raziskovalnih skupin, covid-19 Sledilnika in Podnebnika ter dolgoletna aktivna članica številnih družbeno-civilnih organizacij v Sloveniji in v tujini. Proučujem učinke pandemije na družbo in se učim živeti z dolgim covidom. Sem raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu v Zdr. Kraljestvu, na univerzah v Stockholmu in Utrechtu ter na Inštitutu za novejšo zgodovino. Med 2019 in 2021 sem bila generalna direktorica za visoko šolstvo na MIZŠ. Raziskujem, predavam in objavljam na področju delovnih razmerij, države blaginje in politične ekonomije, enakosti in vključenosti na trgu dela, ter razvijam nove metode mednarodnih analiz javnih in socialnih politik. Proučujem plačno vrzel, poklice prihodnosti, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v mednarodni perspektivi, organizacijo dela, socialno trajnost, odprto znanost ter etiko umetne inteligence. Razvijam raziskovalne projekte vpliva pandemije na družbo, zlasti dolgega covida in ostalih obolenj, povezanih s kronično utrujenostjo, na trg dela in razmerja na trgu dela.Sem članica številnih interdisciplinarnih raziskovalnih skupin in sodelujem s številnimi svetovnimi univerzami, z delodajalci, nevladnimi organizacijami in mediji. Od 2020 sem tudi članica slovenskega Sledilnika in Podnebnika in dolgoletna aktivna članica številnih družbeno-civilnih organizacij v Sloveniji in v tujini. Svetujem evropskim vladam in FTSE100 na področju enakosti, raznolikosti in vključenosti in javnih politik. Sourejam znanstvene revije kot so Work, Employment & Society, International Journal of Care & Caring, the Journal of Family Studies, in Jrnl of Comparative Policy Analysis. Redno pišem in komentiram za The Conversation, Guardian, Observ

DILEMA UMETNE INTELIGENCE

Kreativni razred, 18. junij 5. april 2023 Tristan Harris* in Aza Raskin** razpravljata o tem, kako obstoječe zmogljivosti umetne inteligence že predstavljajo katastrofalna tveganja za delujočo družbo, kako so podjetja, ki proizvajajo umetno inteligenco, ujeta v tekmo za čim hitrejšo uvedbo brez ustreznih varnostnih ukrepov in kaj bi pomenila nadgradnja naših institucij v svetu po uvedbi umetne inteligence. Ta predstavitev je nastala na zasebnem srečanju v San Franciscu 9. marca 2023 z vodilnimi tehnologi in odločevalci, ki lahko vplivajo na prihodnost umetnih inteligenc velikega jezikovnega modela in pred začetkom projekta GPT-4. Gledalce pozivata, naj razmislijo o tem, se obrnejo na svoje politične predstavnike in se zavzamejo za vzpostavitev ustreznih varovalnih mehanizmov. *Tristan Harris - Wikipedia **Aza Raskin - Wikipedia
ANA PODVRŠIČ: IZ SOCIALIZMA V PERIFERNI KAPITALIZEM

ANA PODVRŠIČ: IZ SOCIALIZMA V PERIFERNI KAPITALIZEM

Kreativni razred, 31. maj ― O POMEMBNI NOVI KNJIGI DR. ANE PODVRŠIČ "IZ SOCIALIZMA V PERIFERNI KAPITALIZEM", KI JE IZŠLA V ZBIRKI *cf, SE POGOVARJATA GORAZD KOVAČIČ IN ANA POVRŠIČ. Knjiga in intervju ponudita suvereno razmišljanje avtorice, pomembno in nujno samorefleksijo za to, da Slovenija ponovno vzame  moč, ki jo še ima, v svoje roke. Zato pa mora najprej razumeti, kje je in katere odločitve so jo do sem pripeljale. Zelo priporočamo!          https://www.zalozbacf.si/index.php/iz-socializma-v-periferni-kapitalizem.html VEČ O KNJIGI LAHKO PREBERETE IN POSLUŠATE TUDI NA NASLEDNJIH POVAZAVAH:Ana Podvršič: "Za družbeno nadvlado doma podreditev na tujem", Mešanec, 22. 4. 2023."Strukturna kriza kapitalizma iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja in kriza neoliberalizacije svetovnega gospodarstva, ki je nastopila na začetku tega tisočletja, pa sta imeli na slovensko gospodarstvo prav nasprotne učinke. Krizi nista prispevali k zmanjšanju odvisnosti, temveč sta jo v marsičem še poglobili. Z vsako krizo se je odvisna narava razvoja slovenskega gospodarstva dodatno utrdila. Če se je strukturna kriza iz sedemdesetih let na ravni slovenskega gospodarstva iztekla v oblike obnove perifernega kapitalizma, se je kriza neoliberalizacije razpletla v obliki konsolidacije prevladujočega vzorca periferizacije. Vodilne skupine v Sloveniji krize torej niso izkoristile za strateški premislek o odvisnosti od zunanjih sil, predstavnikov kapitala in centralnih držav. Nasprotno – da bi delavstvo in njegove zahteve po večji redistribuciji bogastva ter dejanskem vplivu na državne odločitve podredile primatu doseganja (cenovne) konkurenčnosti, so med krizami še okrepile zavezništvo z družbenimi skupinami, ki so se zavzemale za podrejeno vključevanje v procese financializacije in globalizacije svetovne proizvodnje pod nadzorom multinacionalk. Da bi ohranile družbeno nadvlado “doma”, so sprejele podrejeno vlogo “na tujem”.Alja Zore: "Iz socializma v periferni kapitalizem", Glasovi svetov, Radio Slove
KOHEI SATO: KAPITALIZEM NE MORE REŠITI OKOLJSKE KRIZE

KOHEI SATO: KAPITALIZEM NE MORE REŠITI OKOLJSKE KRIZE

Kreativni razred, 15. maj ― KAPITALIZEM NE MORE REŠITI OKOLJSKE KRIZE  fotografija pripada povezavi NKHWORLD - JAPAN Kreativni razred se ukvarja s vprašanji formuliranja družbene vizije in kako do nje, zato so vsi razmisleki na temo vizije zelo zanimivi. V eni izmed svojih zadnjih rednih kolumen v DELU je Zorana Baković omenila teorijo japonskega filozofa in raziskovalca Marxa Kohei Sata, ki na podlagi preučevanja neobjavljenih Marxovih zapisov meni, da lahko na novo interpretirani MARX ponudi vizijo družbe, ki bi bila sposobna rešiti okoljsko krizo. Preberite več KOHEI SATO  https://en.wikipedia.org/wiki/Kohei_Saito in se seznanite z njegovimi razmišljanji v tem prispevku.                               Kohei Sato je japonski filozof in raziskovalec. Napisal knjigo z naslovom **Kapital v antropocenu**, ki je postala velika uspšnica na Japonskem. Knjiga govori o podnebni krizi in tem, kaj bi morali storiti glede tega. Sato zagovarja degrowth in preseganje kapitalizma. Najbolj zanimiv članek o idejah KOHEI SATA je izšel v Guardianu z naslovom:  Nov način življenja: marksistični, postkapitalistični, zeleni manifest, ki je očaral Japonsko   Ta podnebna kriza bo ušla izpod nadzora, če svet ne bo začel "zasilno zavirati" kapitalizma in ne bo oblikoval "novega načina življenja", meni japonski akademik, čigar knjiga o marksizmu in okolju je nepričakovano postala uspešnica. Sporočilo Koheia Sata, izrednega profesorja na tokijski univerzi, je preprosto: zahteva kapitalizma po neomejenih dobičkih uničuje planet, škodo pa lahko popravi le "degrowth program", ki upočasnjuje družbeno proizvodnjo in deli bogastvo. V praksi to pomeni konec množične proizvodnje in množične potrošnje potratnega blaga, kot je hitra moda. Sato v knjigi Kapital v antropocenu zagovarja tudi dekarbonizacijo s krajšim delovnim časom in dajanjem prednosti bistvenim "delovno intenzivnim" delom, kot je oskrba.... več na:  https://www.theguardian.com/world/2022/sep/09/a-new-way-of-life-the-marxi
VABILO NA DRUŽENJE

VABILO NA DRUŽENJE

Kreativni razred, 13. april ― VABILO Dragi člani Kreativnega razreda Lansko leto smo uspešno realizirali Dan odprtih vrat Kreativnega razreda v Lončarskem ateljeju. na temo Profesionalci ali amaterji. Člani Kreativnega razreda smo se uspešno predstavili s svojimi deli in dejavnostmi. Tudi letos bi radi to ponovili v še širši sestavi, zato ste vsi, ki vas sodelovanje na dnevu odprtih vrat Kreativnega razreda zanima, lepo vabljeni   nedeljo, 16. 4. 2023, ob 16. uri  na druženje in strateški posvet v Lončarski atelje zraven kavarne SEM. 
BERNIE SANDERS ŠTUDENTOM V OXFORDU: NISEM MATEMATIK, A VEM, DA JE 99% VELIKO VEČJA ŠTEVILKA KOT 1%

BERNIE SANDERS ŠTUDENTOM V OXFORDU: NISEM MATEMATIK, A VEM, DA JE 99% VELIKO VEČJA ŠTEVILKA KOT 1%

Kreativni razred, 11. april ― Bernie Sanders odgovarja na vprašanja Oxfordskih študentov / London, 14. marec 2023 NISEM MATEMATIK, A VEM, DA JE 99% VELIKO VEČJA ŠTEVILKA KOT 1% »Kar bi morali narediti je, da se vključite v politični proces na lokalni ravni. Mi v ZDA nameravamo zgraditi več rasno, večgeneracijsko politično gibanje, ki bo šlo preko postopnih sprememb in mladi ljudje so v veliki meri voditelji tega gibanja. To so tisti. ki pravijo: »Prepozno je, da bi grizljali okrog robov, mi moramo ustvariti vlado, družbo in planet, ki bo deloval v dobro za vse ljudi in ne samo za peščico.« Vi vsi ste dovolj pametni, da pogruntate načine, kako boste to lahko izpeljali! Toda razumeti morate, da v demokraciji v bistvu moč prihaja iz organizacije, od tega, da stopite skupaj, da imate dnevni red in od tega, da imate pogum stopiti skupaj za zelo močne in posebne interese. Bistvo vsega, kar sem napisal v svoji novi knjigi je status quo, ki deluje zelo, zelo, zelo dobro za ljudi na vrhu. Tega ne želijo spremeniti in ne želijo, da to storite vi in desetine različnih načinov se bodo borili proti vam, da bi karkoli spremenili; s stvarmi, ki jih bodo dali v medije zato, da odvrnejo vašo pozornost, ni potrebno, da vas ustrelijo na ulici ali aretirajo, da vas zaposlijo z milijon različnimi stvarmi in vaša naloga je, da pogruntate kako pripeljati ljudi na kup, da se lotijo tega zelo močnega in posebnega interesa. In ob koncu dneva, nisem matematik, a vem, da je 99% veliko večja številka kot !%!« O PROBLEMIH LJUDI NA VRHU Z ODVISNOSTJO »Obstaja vladajoči razred, ki premore enormno bogastvo in enormno moč v skoraj vseh aspektih naših življenj. Zdaj, mediji sicer ne uporabljajo tega termina, a mislim, da je pomembno, da ga uporabljamo mi in mislim, da kar se je zgodilo v teh letih, in ne morem vam reči, zakaj se je to zgodilo, da je mnogo od teh ljudi postalo dobesedno odvisnih od denarja in pohlepa. Vse prav, vsi mi si želimo denar, vsi mi želimo standard, to je nekako naravno. Toda tukaj se sedaj d
DIGITALNA DEMENCA

DIGITALNA DEMENCA

Kreativni razred, 3. april ― Posledice digitalne demence + Težave s koncentracijo in pozornostjo, kar lahko vpliva na produktivnost in učenje. + Slabši spomin in sposobnost pomnjenja informacij, kar lahko ovira vsakdanje dejavnosti,     kot so branje, pisanje in matematika. + Zmanjšana sposobnost razmišljanja in reševanja problemov. + Poslabšanje socialnih veščin in komunikacije. + Povečano tveganje za duševne težave, kot sta tesnoba in depresija.Poleg tega lahko digitalna demenca vpliva na kakovost življenja in povzroči družbene težave, saj lahko vodi v zmanjšano družbeno interakcijo, osamljenost in izolacijo. Avtor: Manfred Spitzer Prevajalec: Aleš UčakarEpidemija pametnih telefonovNevarnosti za zdravje, izobraževanje in družbo Prof. dr. Manfred Spitzer je avtor številnih knjig in nemških televizijskih oddaj in eden najpomembnejših nemških raziskovalcev, ki se ukvarjajo z razvojem možganov in vplivom sodobne tehnologije na kognitivni razvoj človeka. Bralci ga poznajo po zelo dobro sprejeti knjigi Digitalna demenca.V knjigi avtor opozarja na nujnost zavedanja družbe o tem, kakšen vpliv ima čezmerna raba mobilnih telefonov, ki so nezavedno postali nepogrešljivi del človeškega bivanja po vsem svetu. Argumente podpre s tehtnimi znanstvenimi ugotovitvami, ki govorijo o osupljivih razsežnostih pametnih telefonov. Škodljive učinke pametnih telefonov mediji po njegovem mnenju spretno zakrivajo ali minimalizirajo, tako npr. Spitzer razkrije stvarne podatke o porastu kratkovidnosti pri mladostnikih do 20. leta v Južni Koreji, o podvojitvi stopnje samomorov pri dekletih v ZDA, o vplivanju na več kot 200 volitev po vsem svetu ipd. Osupljiva razsežnost vpliva pametnih telefonov pa sega precej širše v pore družbenega življenja, avtor opozarja na širjenje t. i. osamljenih samskih, izgube občutka za resnice, pojav t. i. fantomske vibracije, digitalne disrupcije in nepopravljivih škodljivih učinkov na izobraževanje, ki pod vprašanj zastavlja celo Flynnov učinek in nakazuje, da digitalna te
V ČASIH POZNEGA RIMSKEGA IMPERIJA SE JE RAZŠIRILO MNENJE, DA NI MOGOČE NIČESAR NAREDITI, DA SO TIRANI PREMOČNI

V ČASIH POZNEGA RIMSKEGA IMPERIJA SE JE RAZŠIRILO MNENJE, DA NI MOGOČE NIČESAR NAREDITI, DA SO TIRANI PREMOČNI

Kreativni razred, 27. marec ― PO SREČANJU Tretje redno srečanje Kreativnega razreda je potekalo v znamenju pomladne rumene barve. Na njem smo tehtali različne predloge, taktike in strategije. Razmišljali smo, zakaj smo odpovedali obisk Kreativnega razreda v Mariborski Pekarni in govorili o tem, da bi bilo dobro voditi zapise o tem, zakaj kdo od nas ali Kreativni razred v celoti odpove vabilo na razstavo. Pa kako se moramo šele naučiti, kaj vse lahko dosežemo skupaj.In dalje, kako se v času inflacije, vojaške invazije, enrgetske in podnebne krize ljudje zapirajo v svoj dom in se osredotočajo na boj za preživetje. Da se bo lahko morda le še peščica ljudi lahko igrala "s koncepti, strategijami in spraševanjem", kako naprej. A tudi o tem, kako je včasih dovolj peščica ljudi, da se doseže pomembne premike. Veliko zanimivih predlogov je bilo izrečenih o tem, kako naj naša vrata še naprej ostanejo odprta za članstvo in nam ni potrebno uniformirati različne načine kako in koliko se vsak vključi v naše dejavnosti, ampak naj to ostane odločitev oziroma stvar vsakega posameznika Opustili smo moč, ki nam jo nudi skupnost in se začeli zanašati na moč denarja. Bila je med soseska pomoč pri delu in gradnji, izmenjava orodja, skrb za starejše in za otroke, izposoja in medsebojna izmenjava in delitev viškov hrane in oblačil, skupnih prostorov... Za vse to se ni plačalo nič. Za posameznike, četudi brez materialnega premoženja in sorodstva, je delno vedno poskrbela skupnost in ohranila njegovo dostojanstvo. Zdaj si mora vsak posameznik zase kupiti vsako stvar posebej sam, saj mu skoraj nihče več brez plačila ne priskoči na pomoč. Pri tem je popolnoma spregledano, kaj lahko kot edinstveno živo bitje prispeva družbi še drugače, saj šteje le finančni prispevek. Zato je panika za tistega, ki mu v današnji družbi zmanjkuje denarja, še toliko večja. To, da smo tako prestrašeni, nesrečni in odvisni od denarne menjave, je dosežek trenutnega sistema in natančno to, kar potrebuje za svoj obstoj. Zato je prvo d
še novic