Kreativni razred, 29. oktober ― ANKETARKA  Skoraj noč je že. Možu, ki se je pravkar vrnil iz službe, pogrevam juho - njegov prvi topel obrok. Nekaj čez šesto popoldne pri vratih močno pozvoni. Ker nikogar ne pričakujeva, odpreva z določeno mero previdnosti. Pred nama stoji kakih petdeset let stara anketarka.»Gospa, delam anketo Statističnega urada republike Slovenije. Bi mi lahko odgovorili na par vprašanj?«V meni se prebudi tisto tipično nezaupanje prekarnih delavk in delavcev do državnih institucij, ki od države navadno ne pričakujejo nič dobrega. Morda želijo izmeriti našo fizično sposobnost zato, da bi še za kako leto podaljšali starost za upokojitev, pomislim.»Gospa, jaz ne bi bila rada anketirana,« rečem.A takoj zatem se zavem, da pred mano stoji tipična prekarka – takšna, ki se jih s pridom poslužujejo tako podjetniki kot državni uradi. Zato zadržim pomisleke in pristanem.»Saj lahko opraviva kar pri vratih, bo kratko,« mi zagotovi.»Ste upokojeni? Koliko časa? Ali kaj telovadite? Kolikokrat na teden, če smem vprašati?« »Ali lahko tudi jaz vas nekaj vprašam?« jo na koncu pobaram. »Gospa, ali ste vi prekarka?« »Oh, seveda sem, saj vidite, še pri teh letih hodim naokrog in opravljam različna dela ...« mi  smeje potrdi. Anketa je bila izpolnjena, delo opravljeno in prijazno se posloviva. Razredna zavest je zmagala. Alenka Sottler PREKARIAT - PONIŽANI RAZRED Globalizacija je potrojila svetovno ponudbo delovne sile ter ustvarila močan pritisk na cene, plače in celoten delavski razred. Posledično je kapitalizem razvil novo razredno strukturo: nekdanji proletariat – z redno zaposlitvijo, stabilno plačo in socialnimi ugodnostmi – pospešeno nadomešča prekariat. Da bi razumeli sodobno družbo, je ključno, da na prekariat gledamo kot na del širše strukture. Na njenem vrhu kraljuje plutokracija z zaslužki od rent in posesti; sledi ji stari salariat z varnimi zaposlitvami in pokojninami; na dnu pa ostaja prekarizirani razred. Kot razlaga priznani teoretik Guy Standing, p

Kreativni razred, 15. oktober ― *Pričujoči prispevek dopolnjuje razmislek o Balkanski federaciji tu: SLOVENIJA KOT ZAMAŠENA KANALIZACIJSKA CEV Kratek uvod ob objavi povzetka besedila o Federalistični drži. Ob prebujenem interesu za nekdanjo idejo Balkanske federacije, v času bolj ali manj prikritega propadanja starih oblik sodelovanja in mednarodnega dogovarjanja ter potreb po porajanju novih, dajem v premišljevanje povzetek govora, ki ga je, v takratnem, podobno kritičnem času (po drugi svetovni vojni, sedaj pa na vse bolj grozečem pragu tretje), na Kongresu Evropske zveze federalistov leta 1947, imel švicarski filozof in pisatelj, Denis de Rougemont. Čeprav gre za več kot tri četrt stoletja staro besedilo in so se določene okoliščine v svetu spremenile (hkrati pa so na tem, da se ponovijo oz. v mnogo čem ostajajo iste), ga na podlagi dosedanjih izkušenj in idealov, ki vse od francoske revolucije ostajajo neuresničeni in živi, lahko uvrstimo k tistim premišljevanjem in praksam, ki so plodne za prihodnost človeka in človeštva. Kot takšen nas usmeri, najprej v globlje premišljevanje o naši naravi, o možnem oz. želenem razvoju človeka in sveta, v drugem delu pa spregovori o načelih in družbeni obliki, ki bi lahko takšen razvoj omogočala in spodbujala. Besedilo ima ob naraščanju vsakršnih zaostrovanj in delitev, v času, v katerem se javno govori o tem, da je človekova vloga v evoluciji sveta končana in se hkrati s koncem človeštva napoveduje prehod v trans-humanizem, še globlji pomen in usodnejšo vrednost. Ira Zorko Povzetek govora švicarskega misleca Denisa de Rougemonta s prvega kongresa Evropske zveze federalistov v Montreuxu (leta 1947) z naslovom FEDERALISTIČNA DRŽA. V njem avtor utemeljuje federalizem ne le kot politični sistem, temveč kot celostno filozofsko držo in edino pravo alternativo totalitarizmu. 1. Temeljna ideja o človeku: Oseba kot podlaga federalizma De Rougemont trdi, da vsaka politika temelji na določenem pojmovanju človeka.

Kreativni razred, 10. oktober ― ČE UKRAJINSKI MODEL USPE, BO Z VELIKO VERJETNOSTJO UPORABLJEN TUDI V DRUGIH DEŽELAH PRETRESLJIVO PRIČEVANJE MARTE HAVRYSHKO "Obstaja cela kohorta zahodnih politikov, akademikov, think tankersov in kolikor hočeš različnih medijev, ki jih jaz kličem Ukrajinski prijatelji iz pekla. Pretvarjajo se, da so prijatelji, v resnici pa Ukrajincem kažejo pot v mesoreznico in ti ne bodo nikoli nehali, če bo odločitev odvisna od njih."  Tyrik Cyril Amar "Ukrajinska vojna, je "vojna revežev", mladih fantov iz delavskih in kmečkih družin. To so vsi tisti, ki si niso mogli kupiti izhoda iz države, kot so si ga lahko prvenstveno otroci političnih elit."  Marta Havryshko »Vsakdo na Zahodu, ki si resnično želi ustaviti naše vojne hujskače, bi moral čutiti tudi globoko solidarnost z ukrajinskim ljudstvom in upati, da bodo Ukrajinci to vojno ustavili. Ne le zato, ker je solidarnost naša etična dolžnost – kar seveda je –, temveč tudi iz zelo pragmatičnih političnih razlogov. Če ukrajinski model uspe, je namreč vse bolj verjetno, da ga bodo uporabili tudi drugod. Če pa ta model propade oziroma če v Ukrajini pride do uspešnega odpora ali revolucije proti temu grozljivemu modelu prisilne mobilizacije in vsemu, kar sodi zraven, bodo strahopetci, ki nas vodijo na Zahodu, dvakrat premislili, saj si ne bodo želeli enake usode.« Tyrik Cyril Amar Najbrž ni naključje, da se ta video ne da spraviti na blog direktno, ga pa lahko poslušate preko ene od teh dveh povezav, vsaj  ta hip je še tako. https://www.youtube.com/live/3fuMNY-wrt8?si=myBRPwS-cKwfmn1X ali https://www.youtube.com/live/3fuMNY-wrt8?is=nqtKdt_7dDvhK7-W * O MARTI HAVRYSHKO: https://www.ushmm.org/research/about-the-mandel-center/all-fellows-and-scholars/dr-marta-havryshko

Kreativni razred, 19. september ― OB ZAKLJUČKU SIMPOZIJA O CIVILNI DRUŽBI Velika zahvala vsem predavateljem, ko so nam  v dveh dneh poklonili izjemno veliko znanja, za katerega iskanje, bi vsak posameznik sicer porabili mesece!   Sonja Lokar   * Teoretsko osnovo za Simpozij je omogočila knjiga Tomaža Mastnaka CIVILNA DRUŽBA, ki je izšla leta 2023 pri založbi ZRC. Na simpozij sem odšla nekoliko skeptična, pričakujoč da se bomo spet pogovarjali o nas samih in potrjevali znane argumente, kako potrebna in neobhodna je civilna družba, a imena predavateljev so vendarle obetala zanimivo diskusijo in res je bilo tako. Niti za hip mi ni žal, da sem se udeležila tega dvodnevnega seminarja, kajti prispevki so bili kritični, tehtni in se iz različnih strani poskušali dokopati do resnic o civilni družbi in današnji družbi nasploh. Tako smo lahko poslušali prispevke iz področja sociologije, filozofije, politike in antropologije... V začetku sem si skušala zapisovati pomembne ugotovitve, a jih je bilo kmalu preveč. V glavnem pa smo se vsi strinjali, da sistem ta ni mogoče popraviti, ampak ga je potrebno v temelju spremeniti. Šokantne so bile tudi dokazi, ki jih je Srečo Dragoš dobil s primerjavo evropskih podatkov in po katerih je jasno vidno, kako se prav v Sloveniji še bolj kot drugje v EU, krepijo avtoritarne in skrajno desne politične prakse in da je Slovenski t.i. požarni zid pred temi tendencami izjemno šibek. Mene osebno se je najbolj dotaknil prispevek Tomaža Mastnaka. V času po osamosvojitvi pa vse do danes mi je v marsičem razložil samoto, odrezanost in eksistencialno stisko mene in mojih kolegic in kolegov iz umetniških krogov v času, ki je zahtevalo za preživetje grobo prilagajanje novi družbeni stvarnosti in povsem drug set znanj vrednost in ravnanj. Pa tudi zaradi velike odkritosrčnosti in samokritike, ki jo tako pogrešam v našem prostoru. Posebej poudarjam tudi pomen osebnega druženja na takih dogodkih, saj se ob rednem programuvedno razvijejo zanimive interakcije, utrinki in

Kreativni razred, 12. september ― Pomen in namen mednarodnega znanstvenega srečanjaŽivimo v negotovih in nevarnih časih. Vse bolj je nujno, da zaustavimo procese, ki ogrožajo človeštvo in planet, da se upremo izkoriščevalskim in zatiralskim praksam, ki nas mučijo doma in tlačijo ljudstva po svetu. Toda zgodovinskih tokov ni mogoče preusmerjati, družbenih razmer ne moremo spreminjati, če ne poznamo njihove logike in njihovih vzrokov. Temu je namenjena konferenca, ki jo prirejajo Pedagoški inštitut, Filozofska fakulteta in Inštitut za delavske študije iz Ljubljane ter Fakulteta za varnostne študije in Inštitut družbenih znanosti iz Beograda. V tem spisu bova predstavila glavna vprašanja, ki jih bo konferenca obravnavala, in temeljne koncepte, s katerimi se bodo udeleženke in udeleženci lotevali teh vprašanj. Misliti na dolgi rok in v svetovnih razsežnostih Za družbene procese je značilno, da se njihovi vzroki in učinki razlikujejo, včasih drug drugega podpirajo, pogosteje drug drugega spodnašajo. Rezultat prepletanja zgodovinskih procesov ne ustreza »programu« nobenega izmed njih posebej. Zato mora analiza zajeti celoto svetovnih procesov, če naj ponudi ugotovitve, ki bodo lahko podlaga za praktične posege v družbeno dogajanje. Tudi politike v okviru posamezne države morajo izhajati iz analiz svetovnozgodovinskih procesov. Nujnost, da prakso teoretsko umestimo v svetovno obzorje, ni kakšna novejša potreba, ki bi jo bila povzročila nedavna neoliberalna globalizacija. Pomislimo samo, kako dramatično so se spremenile naloge socialističnega gibanja, ko po oktobrski revoluciji v Rusiji ni prišlo do revolucije v zahodni Evropi in so sovjetski komunisti začeli graditi »socializem v eni deželi«. Takratne analize sovjetskih teoretikov (npr. Buharina, Preobraženskega, Kondratjeva) so se lotile problema, kako dolgoročno zagotoviti razvoj nacionalnega socialističnega gospodarstva v okviru svetovnega kapitalizma. Tudi sedanji vzpon Kitajske temelji na praksah, ki izhajajo iz globalnih analiz in temeljijo na do

Kreativni razred, 7. september ―   " Zato upam, da bo pričujoča knjiga nekoč poučno čtivo kakšnemu osamljenemu raziskovalcu političnega dogajanja v Sloveniji med letoma 2022 in 2026, tudi ko bo iskal odgovore, zakaj se v državi že dolgo politično nikamor ne premaknemo in kako je mogoče, da se slovenski politični levici dogaja »večno vračanje istega«, če citiram Friedricha Nietzscheja. Morda zato, ker v svoji slepoti kar sama poskrbi zanj, za svoj amor fati! Kaj pa, če bi se enkrat, za spremembo, iskreno zazrla vase in ne v Janšo? Mogoče tega ne stori ravno zato, ker jo je groza, da bo tokrat v sebi zagledala njega! Ko bo to nekoč spoznala, bo več možnosti, da stori korak v pravo smer."   Boris Vezjak  Osebno mislim, da je knjiga PORAŽENA LEVICA filozofa Borisa Vezjaka končno postavila temelj za svež začetek avtonomnega razmišljanje o Sloveniji tukaj in zdaj ter za nujno samokritiko levo opredeljenih državljanov Slovenije. Avtor skorajda v maniri Balzaka s kirurško preciznostjo secira obnašanje in ravnanje posameznih akterjev na slovenski sceni in njihove vsakodnevne "zdrse" v izguba avtonomije, vazalstvo, kastriranost, čredni nagon, kognitivno neskladje, dvojna merila, metanje krivde na druge, projekcijo lastnih lastnosti na nasprotnika in podobne stranpoti. Boris Vezjak znova postavi od različnih interesnih skupin hudo razmajane demokratične standarde in pravila zopet na svoje mesto. V času kapitalizma je tako avtonomno delo izjemna redkost, saj knjiga ni namenjena iskanju profita, ampak iskanju resnice. Knjigo PORAŽENA LEVICA Boris Vezjak v bistvu podarja javnosti in si jo vsak lahko naloži na svoj računalnik.  To obsežno delo je hkrati prepotrebna široka kritična analiza in temelj, na kateremu se lahko začne graditi  na novo prerojeno slovensko levo gibanje.  Spodaj dodajam nekaj citatov iz knjige. PORAŽENO LEVICO filozofa, družbenega kritika in publicista Borisa Vezjaka si lahko snamete na naslednji povezavi tu: https://vezjak.com/wp-content/uploads/2026/09/Porazena-levica.pdf

Kreativni razred, 31. avgust ― Ko danes pišemo pravljični roman ali morda celo pravljico za najstnike, si pravzaprav ni treba izmišljevati veliko novega. Vsakodnevno dogajanje nam postreže s tako osupljivimi obrati in grotesknimi prizori, da je lahko pripoved včasih presenetljivo blizu resničnosti. Profesor Zipes, sicer vrhunski ameriški znanstvenik, profesor, prevajalec in filozof, je prepričan, da je v politično zaostrenih časih pravljica kot literarna oblika včasih edina možnost, da avtor izpove resnico. V knjigi Buried Treasures: The Power of Political Fairy Tales, ki je leta 2022 izšla pri založbi Princeton University Press, je naredil izbor pravljic in ilustracij, s katerimi so se pisci in ilustratorji uprli politični represiji ter razkrili skrito resnico. Tovrstna dela je Jack Zipes poimenoval politične pravljice. Nikoli pa si ni mislil, da bo tudi sam dočakal dan, ko bo svoje politično sporočilo najlažje izrazil prav skozi to obliko.A zdaj je tu – čisto svež, aktualen in napet, izvrsten roman oziroma pravljica Aleks v deželi lažnivcev. Skozi to delo Jack Zipes do konca razkrinka, osmeši in obsodi lažnivo ameriško elito ter zlo, ki ga povzroča, hkrati pa mladim in manj mladim bralcem preda svojo politično oporoko. Knjiga "Aleks v zemlji lažnivcev" je izšla l. 2026 pri Vanguard Press, Cambridge, England   Alenka Sottler ANG JACK ZIPES: ALEX in the LAND of LIARS When writing a fantasy novel or a fairy tale for teenagers today, you really don't need to invent much from scratch. Daily life already serves up such astonishing twists and grotesque scenes that a story can end up surprisingly close to reality. Professor Jack Zipes—a premier American scholar, translator, and philosopher—believes that in politically charged times, fairy tales are sometimes a writer's only way to tell the truth. In his 2022 book Buried Treasures: The Power of Political Fairy Tales (published by Princeton University Press), he curated tales and artwork used by authors and illustrators to resist polit

Kreativni razred, 28. avgust ―  Alenka Sottler  Ali je negativna reklama res reklama? Strokovnjaki pravijo, da negativna reklama, ki prihaja s strani nasprotnikov ali kritikov, lahko pri obstoječih podpornikih sproži obrambni refleks in še poveča njihovo zvestobo. Študije s področja političnega vedenja in političnega trženja (npr. obsežne analize raziskovalcev, kot so Richard Lau, Lee Sigelman ali John Geer) kažejo, da negativna reklama vpliva na več ravneh:   1. Poveča se mobilizacija lastnih volivcev Napad medijev ali političnih nasprotnikov na političnega kandidata pogosto sproži močan obrambni refleks pri njegovih obstoječih podpornikih. Negativna publiciteta pri zvestem volilnem telesu ne zmanjša podpore, temveč poveča čustveno privrženost in volilno udeležbo. Volivci napad dojamejo kot neupravičen ali nepošten, kar poveča donacije za kampanjo in mobilizacijo na dan volitev.           2. »Teorija asimetrije« in vpliv na neopredeljene volivce Ljudje psihološko močneje reagiramo na negativne kot na pozitivne informacije. Pri neopredeljenih ali manj političnih volivcih negativna reklama o kandidatu deluje učinkovito: zmanjšuje verjetnost, da bodo za tega kandidata glasovali. Vendar pa ima negativna kampanja pogosto stranski učinek: znižuje splošno zaupanje v politični sistem in povzroča demotivacijo, zaradi česar ti volivci pogosto preprosto ostanejo doma. Ta pojav zlahka opazujemo tudi v Sloveniji. 3. Asimetrija prepoznavnosti Novim ali manj znanim politikom vsaka medijska pozornost (tudi škandal ali napad) drastično poveča prepoznavnost. Brez prepoznavnosti politik ne more dobiti glasov; ko jo doseže, pa lahko začne oblikovati svoje sporočilo.  Sodeč po teh ugotovitvah si je npr. Zoran Stevanović že  trajno zagotovil mesto na slovenskem političnem odru. Tudi v Sloveniji smo odkrili moč negativne reklame. Mlajša generacija politikov te čase kar tekmuje, kdo bo izrekel bolj bomba