Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 17. november ― Izhodišče projekta Next of Skin so sodobne razmere: če pozicija izvzetosti ni možna, koncepti in oblike lahko vznikajo le sredi globalnih tokov kapitala in tehnologije. Razstavni projekt Next of Skin predstavlja dela Žive Božičnik Rebec, Andreja Škufce in tandema Kladnik&Neon, katerih prakse balansirajo na preseku korporativne in digitalne estetike, produktnega oblikovanja ter wellness industrije. Afirmirajo jezik in estetiko kapitalističnega dizajna, a brez cinične distance. Razstava ne išče izstopa iz procesov abstrakcije, alienacije, artificielnosti, simulacije itn. ampak jih vpreže kot to, kar zamaje same temelje razstavnega formata, orientiranega na človeškega gledalca. »V vsakem primeru: čudežna so pota apropriacije oziroma nekakšne sodomije, kot bi jo poimenoval Deleuze. In blagor tistim, ki še zmorejo ločevati med détournementom in rekuperacijo. Če je revizionizem podkategorija apropriiranja, je to morda pojem, okoli katerega se vrti razstava Next of Skin. Revizionizem tistega, kar šele prihaja.« Marko Bauer: Next of Skin

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 11. november ― Delo Generativna antagonistična mreža (A Generative Adversarial Network; v tem kontekstu zanimiv in agresiven izraz) prek niza podatkov, ki jih je v javnost posredovala ameriška Administracija za varnost v prometu (TSA), nevralno mrežo uči generirati portrete človeških teles. Hibridne slike, ki nastanejo v tem procesu, niso podobe določenih oseb, temveč “halucinacije” omrežja, skoznje pa se razkriva proces njegovega “učenja”. Nizi podatkov, ki so v delu uporabljeni za strojno učenje, so prav tisti, ki v procesu skeniranja nastanejo vsakič, ko oseba v ZDA in v nekaterih drugih državah vstopi na letališki terminal. TSA je te slike javnosti posredovala v upanju, da bi s pomočjo javnosti razvili algoritem, ki bi avtomatično zaznal “grožnje”. Delo sestavlja več prikazov, ki ponujajo vpogled v sistemsko učenje za generiranje slik. Prikazuje nenavadno zanko stroja, ki se uči oponašati podobe, zbrane prek biometričnih podatkov in drugih artefaktov z rabo algoritma generativnega antagonističnega omrežja. Delo v sklopu EM HORIZONS, je del evolutivnega kompleta orodij, ki ga Matthew Biederman skupaj z Markom Peljhanom že dvajset let razvija z mislijo na vnovično preiskovanje in redefiniranje našega odnosa do političnih, filozofskih in fizičnih pogojev (obravnave in uporabe) elektromagnetnega spektra.

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 6. november ― EM Horizons: Situacije za vzpostavljanje čuječnega in poučenega občestva. Da bi elektromagnetne sile uporabili, jih lahko oblikujemo in moduliramo, preiskujemo in spreminjamo. V seriji del EM HORIZONS Marko Peljhan in Matthew Biederman uporabljata mehansko učenje, SDR radijsko tehnologijo in tehnike pretvarjanja, z njimi razkrivata nabor strategij, ki odsevajo njihove sodobne rabe ter hkrati kažeta v smer bodočih raziskav na tem področju.Druga situacija, ZVEZDNA DOLINA (IKAR) naslavlja trenutni položaj in razprave o pojmih ter strukturiranju zasebnosti, državnega nadzora, varnosti in aktivnega državljanskega potenciala, da bi se soočili ter ponovno premislili odnose med državljani, državami, korporacijam in obrambnim oz. vojaškim gospodarskim sektorjem ter njihovimi vidnimi, pol-preglednimi in skritimi strukturami. Ker se projekt razvija prek uporabe algoritmov za strojno učenje, lahko zgrajene sisteme uporabimo kot orodje za pridobitev podatkov o zasedbi, uporabi in morebitni zlorabi infrastrukture za globalno množično obveščanje. ZVEZDNA DOLINA (IKAR) je sestavljena iz iskrišča, ki zasede in nadvlada lokalne signale. Oddajnik kontrolira računalnik, povezan na nevronsko mrežo (oz. umetno inteligenco), ki se je učila imen preteklih ameriških vojaških operacij in njihovih opisov, da bi porodila nova imena, prizorišča in direktive “namišljenih” operacij, pa naj gre za tiste iz preteklosti ali prihodnje projekcije. Tako delo še dodatno izpostavlja načrtno zastiranje dejstev pred javnostjo. Dela v sklopu EM HORIZONS, so del evolutivnega kompleta orodij, ki ga Peljhan in Biederman že dvajset let razvijata z mislijo na vnovično preiskovanje in redefiniranje našega odnosa do političnih, filozofskih in fizičnih pogojev (obravnave in uporabe) elektromagnetnega spektra. EM HORIZONS: Situations for an alert and knowledgeable citizenry. Electromagnetic forces can be shaped and modulated, examined or transformed in order for them to be utilized. In this series of works we use ma

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 25. oktober ― Samoorganizacija' kot robotska in zvočna instalacija za nadzor, delovanje in za sintezo zvoka uporablja kemične in fizikalne reakcije. Sistem sestavljajo glavni krmilni element in trije kinetični elementi za uravnoteženje. Nadzira jih glavni kontrolni blok s tremi jedrnimi sistemi, v katerih potekajo reakcije, ki jih nato analizirajo tudi računalniški algoritmi in kamere. Procesi so naslednji: - Zvočna povratna zanka: posebna vrsta ojačitve, ki se pojavi, kadar je med avdio vhodom in avdio izhodom pozitivna povratna zanka. Če uporabimo lastnosti povratnih informacij, lahko obnašanje sistemov spremenimo tako, da ustrezajo namenu: lahko jih naredimo stabilne, odzivne ali konstantne. Dokazano je, da se dinamični sistemi s povratnimi zankami prilagodijo robu kaosa. - Rayleigh-Bénardova konvekcija je vrsta naravne konvekcije, ki se pojavlja v vodoravni plasti tekočine, segrete s spodnje strani. Razvije se pravilen vzorec konvekcijskih celic, ki jih imenujemo celice Bénard. Tovrstna konvekcija je zaradi svoje analitične in eksperimentalne dostopnosti eden najpogosteje preučevanih konvekcijskih pojavov. Konvekcijski vzorci so najbolj natančno preučevan primer samoorganiziranja nelinearnih sistemov. - Reakcija Belousov-Zhabotinsky je klasičen primer neravnovesne termodinamike, ki povzroči vzpostavitev nelinearnega kemičnega oscilatorja. Edini skupni element teh oscilatorjev je vključevanje broma in kisline. Reakcije so pomembne za teoretično kemijo, saj pokažejo, da ravnovesno termodinamično delovanje ne nadvlada nujno kemične reakcije. Umetniški projekt obravnava samoorganizirane strukture z več vidikov. Vsak od predstavljenih delov se ukvarja z različnim vidikom samoorganizacije. Vsak del je samozadosten, vendar pa vsi skupaj, združeni v hierarhiji različnih vidikov (zvočni/mehanični, termodinamični in kemični), predstavljajo ločen in kompleksnejši sistem. V določeni meri se ta hibridni sistem, sestavljen iz robotiziranih kinetičnih predmetov in kemičnih/fizikalnih reakci

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 28. september ― XI. je naslov pregledne razstave Uroša Weinbergerja v Galeriji Alkatraz. Rimska številka enajst označuje prerez njegovega enajstletnega delovanja znotraj AKC Metelkova mesto, razstavo pa sestavlja izbor del, ki so nastala v tem obdobju in prostoru. Galerija Alkatraz že nekaj let razvija model predstavljanja ustvarjanja t. i. domačih umetnic_kov z namenom raziskovanja posameznih procesov znotraj ateljejskega dela AKC Metelkova mesto. Tu si je delovne prostore vzpostavilo okoli 30 umetnic_kov, med njimi tudi Uroš Weinberger. Prostore so zasedle_i oz. si jih na javnih razpisih pridobile_i umetnice_ki različnih generacij, ki razvijajo heterogene umetniške prakse. V tej paleti raznolikosti nas pri pregledu produkcije umetnic_kov zanima, ali lahko govorimo o metelkovski umetnosti, in če se odločimo za to poimenovanje, kaj jo definira: ali je to prostor, ki narekuje specifične pogoje delovanja, ali mogoče estetska kategorija? Za Uroša Weinbergerja se je vse začelo leta 2006, ko je na javnem razpisu dobil ateljejski prostor v stavbi Garaže. Prostor je bilo potrebno zaradi dotrajanosti in poškodb temeljito obnoviti, kar je zahtevalo veliko fizičnega dela in veliko vztrajnosti. Urošev boj za prostor je pomenil uporabo gradbenih znanj in socialnih veščin, ki mu niso bila tuja. V relativno kratkem času si je v enem od najmanjših ateljejskih prostorov ustvaril in opremil svoj delovni kotiček, »drug svet«, ki mu je od leta 2007 omogočal razvijanje in raziskovanje samosvojega slikarskega pogleda na realnost. Uroš Weinberger je svojo slikarsko pot začel z raziskovanjem abstraktne slike, ki je zelo kmalu prešla v figuraliko. Njegove slike so sestavljene zgodbe, ki črpajo iz nešteto virov in po principu kolaža oblikujejo nove asociativne sestavljanke podob, ki so zgrajene v lucidne pripovedne celote. Urošu je blizu fenomen sodobne medijske kulture, ki jo reflektira v svojem delu. Prek slikarske tehnike odslikava realnost, kot asociativna podlaga pa mu služijo podobe iz časopisov, sta

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 25. september ― Razstava Zavedanje motrečega očesa slavi umetnika kot kulturnega jasnovidca, šamana, kot nekoga, ki se s tretjim očesom razgleduje po skrivnostih družbe, nekoga, ki mu je bilo naloženo, da razkrije mistične resnice. Najbolj pristna naloga umetnika je razkrivati mutacije in anomalije, in to v stvareh, kjer jezik ni zadosten ali kjer se meje zavednega prečkajo tako, da se pokažejo ostri in grobi robovi kulture. Na razstavi so predstavljeni najrazličnejše prakse in artefakti, ki ponujajo različne oblike razkritij, izmišljotin, psiholoških zagat, zarot in verovanj. Nekateri umetniki v svoja dela vnašajo kozmične ali okultne vidike, spet drugi so zagovorniki misticizma in astralnih tradicij. Tretji prekipevajo od tehnološke iznajdljivosti, zato jih v raziskovalne namene najemajo večji sistemi moči, katerih cilje bo treba še razkriti. So pa tudi takšni umetniki, za katere si domišljam, da so v resnici kulturni operativci ideološko motiviranih avantgard. Zato omejujem lastno odgovornost za vse, kar je razstavljeno. Vsaka podrobnost je plod moje domišljije. Ničemur ne verjemite. Večino tega sem si izmislil, še posebej vse hipotetične dele. Tega ne smete razumeti kot kakršno koli resnico, temveč kot prikaz, kako bi svet umetnosti lahko uporabili kot eksperimentalni prostor za razvijanje metod nadzora uma. Trenutno se prav to dogaja z radikalizacijo sebstva. Če vse to, kar počnemo na spletu, razumemo kot vrhovno zavest, potem lahko s pomočjo algoritma zagotovo razkrijemo izvorni arhetip, ki nam bo služil kot najčudovitejše ogledalo. To bo izjemna prevzetost nad estetiko, bazilisk, ki se nam bo na monitorju razkril v potisnem sporočilu. Aaron Moulton